Štev. 154 (Posamezna številka 8 vinarjev.) V Trstu, « nedeljo 9. junija 1918 Letnik Xlill. izhaja vsak dwi zjutraj, tudi ob nedeljah »a praznikih. — Ureda i ^vo • Ulica sv. Frančiška ArfSfcega *t. 20, L nadstr. — Dopisi naj se poSiijaj« tfrcdništvu. — Ncfrnnkirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračsjo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Ustnfk konsorcij lisU »Edinosti". — Tisk tišine „Edinosti", vpisane zadruge z omejenim poroštvom, v Trstu, ulica sv. FrančiSka Atiškega žt 20. — Teiebn uredništva in uprav« it. 11-57. — Naročnina znaša: Za relo leto K 3120, pol leta K 15-60, tsl ttesece K 7SO, za nedeljsko izdajo rs celo leto K b20. pol Tet« K 3-60. Posamezne Številke pa 8 vin., nstiitle 10 vm 0#a*l se račrnujo na mClrncfl^ v SircSostl cae kolone. Cene; oglasi trgovcev tn obitnikov mm po 10 via I osmrtnice, zahvale, poslanico, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po 90 viaj oglasi v teksta Hsta do pet vrst K 20.—; vsaka nedaljna vrst* K . Maf 9giasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 90 vin. Oglase sprejema Insaratal oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pojiljajo upravi lista. Plačuje s« fJ ključno Ze upravi .Edinosti". Plača in toži se v Trstu. Uprava in ir.seratnl oddtJelc se nahajata v ul.sv. Frančiška As. št. 20. PoStnaliraailnlČai račun št. 8U.652L. AMPHl BfiCilfSI 9 iSIm&flčA a« : AVSTRIJSKO. DUNAJ ,8. (Kor.) Uradno sc razglaša: Med Astagam i:s Trento je sovražnik nadaljeval Svele poizvedovalne sunke z raoČn^mJ oddelki. B?l je odbit deloma z ognjem- deloma v bojih moža proti možu. Topovski boj je na vsej jugozapadni ironii stalno živahen. Načelnik generaluega Slaba. NEMŠKO. : B£ROLi.\". S. (Kor.) Veliki slavni star, javlja: Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprcbia: Od časa do časa povečan topovski boj In poizvedovalni boji. — Armada nemškega cesar-;{ov! uepadi sovr?.2u?ka severozsr^dno CLr..•:•■:! Thterrja hi protinapadi v svrho z- >cine os- I^suL^r:!- črt ob A-drt so ucnesli S0- vražsUi i: Io cšznat-jo pr!dob*-cv na czenlju. Ponovni savni! francoskih, ameriških in au£«e~kili polkov to se izjalo" I!1 ob težkih izgubah. V ostalem i c položaj neizpremeiijen. EePOLfN, S. (Ko,-.) Večerno poročilo: Na bojišču je položaj celzpremenjen. ■ Prvi generalni i;v;irširinep!. Ludcndcrfi TURSKO. CARIGRAD, 7. (Kor.) Iz glavnoga stana se poroča: Palestinska ironia: Med obalo in Jordao^m je obstreljevala naša artiljerija z uspehom sovražile postojanke. Vzhodno .Jordana so tili sovražni sunki odbiti z lahkoto. Eno sovražno letalo je l.?lo zadeto i;i je padlo za sovražnimi čr-tc.Rj. — Na ostalih frontah nič novega. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 7. Junija. — Na asiaški planoti j- prlvedel eden raših odeikov, ki je izvršil sunek v sovražne jarke pred Monte di V.dbella, s seboj 50 ujetnikov, 6 strojnic in mnogo vojnoga materijala. Neki francoski oddelek, ki je ra pravi! uspešen napad na sovražne črto na Sisemolu. je ujel 21 :r.ož in uplenil par strojnic. V ozemlju T&aate so Čete, ki so prekoračile kctiiuo Perserie, zažgale sovražna prenočišča in razstrelila " neko veliko nii:::icijsko skladišče. Sovražr.e patruljo, i:i so poizkušale po-izvedeti za naše postojanke, so bile povsod odbite. Kaši vodilni baloni in lčlala zmetali na sovražna letališča v nižini Mczzo Coione in ob cesti Oueiaro—Fcttre na tamkajšnje čete rad 5 ton tom!'. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 7. (Kor.) Kaši podvodniki so potopili v vodovju krog Azorskib otaSrov i:i cb zapadno-alriški obal? zopet okoli 21.000 ton sovražne !a-dijske prostornine. BEROLIN, 7. (Kor.) Po poročilih iz Nizozemske je parnik »Kraljica resen tinja« na potu iz Anglije na Nizozemsko zadel na mino in se potopil. Ladja je spadala med one parnike, ki so bili določeni za izmenjavanje vojnih ujetnikov in internirancev, za katere je dovoljena po gotovih črtah prosta pot Pri nezgodi nI bilo na ladji nobenih izmenjanih ujetnikov. Ncmci na odprtih Črtah niso položil nobenih min. MIROVNA POGODBA MED TURČIJO IN KAV-KAŠKO REPUBLIKO. CARIGRAD, 6. (Kor.) Po poročilih, ki jih je prejela turška vlada, je bila mirovna pogodba med Turčijo in kavkaško republiko predvčerajšnjem podpisana. Razvcn pripoznanja odstopitve Batu-tna, Karsa in Ardahana, določa mirovna pogodba tudi mejno korekturo na korist Turčije. Mesto Nahičcvan je priznano Turčiji, Ascrbejdžan pa pripade iužno-kavkaški republiki. IZ VELIKE RUSIJE. Obsedno stanje v moskovskem okraju. KIJEV, 5. (Kor.) Po poročilih moskovskega časopisja jc bilo obsedno stanje v Moskvi razširjeno na predmostia v okrožju 20 km. Muraijev je dobil izredno polnomoč. Razpoloženje v sovjetu ljudskih komisarjev je mirno in samozavestno. Razkrit je bo^at materijal dasti proti zvezi za obrambo domovine in svobode. SKLEPI VEPSAIJSKEGA VOJNEGA SVETA. 2ENEVA, 7. (Kor.) Glasom nekega poročila iz Versaillesa z dne 3. t. m. je versajski vojni svet sklenil kot čili Francije,' Velike Britanije in Italije samostojne države Poljske, Ceho-Slovakov in Jugoslovanov. Istočasno so sprejele vlade aliirancev r.a znanje Lansingovo izjavo, glasom katere Združene države simpatično pozdravljajo stremljenja Cehov, Slovakov in Jugoslovanov. PODLISTEK. VVUsou o rrneni nevarnosti«. BSROLIN. 7. (Kor.i Ameriški državni tajnik mornarice Danieli se je baje, kakor poroča »Vos-sisehe Zeitung«, izrazil o : rmeni nevarnostih sledeče: VVilson bo nadaljeval boj, dokler nč bo položaj anglosaškega naroda trden. Ako bosta potem Evropa in Amerika vladana le po enem načelu, potem bo mogoče izvojevati največji in zadnji všeh bojev, boj belih proti rmenim. Nemčijo ie treba oslabiti, da ne bo mogla nastopati za nneno pleme. Samoobsebi umljivo ie, da bo Nemčija v slučaju, ako bi prešla Japonska v napad, da se polasti Tihega morja, podpirala isto. Ako pa je Nem-čij enkrat poražena, potem izgine Ž njo tndi •rme-r.a nevarnost«. Francija in Finska. HELS1NGFORS, 7. (Kor.) »Hudond Dagblad« zavrača izjavo francoskega posla?ii§tva v Stock-holmu, da bi s r trr la Francija i vedbo monarhije na F:n3kem za nezakonito, z izjavo, da je francoska vlada napačno poučena. Ne gre namreč za kak monarhičen prevrat, ampak ie ustava že tako menarhična. Francija sama ie v sto letih ponovno menjala državno cb-iko. Finska bo sama odločevala o svoji državni obliki in odklanja vsako predpisovanje z drugih strani. RAJHSTAG. BEROLIN, 7. (Kor.) Kakor se zatrjuje v parla-mentarnlh krogih z gotovostjo, so se sporazumele večinske stranke raj!:staga z vlado v vprašanju posestnega ćavka za kompromis, s'asom katerega bo vlada opustila svoj odpor proti enkratnemu obdavčenju naddohodkov in premoženja, dočim se bodo večinske stranke rni'istaga odrekle zahtevi po obdavčenju splošne dohodarine. Skupni, uspeh novih davkov se ceni na 1.200 milijonov mark. BEROLIN, 7. (Kor.) Na jutrišnji seji rajhstaga se bo vršila predsedniška volitev. BEROLIN, S. (Kor.) Pri prevzetiu predsedstva le imel novi predsednik Fehrenbach nagovor, tekom katerega je naglašal, da bo duh 4. avgusta 1914 vladal tudi vnaprej v rajhstagu, nakar ie nadaljeval: Mahaiamo se očividno pred gigantskim vrhuncem vojr.e. Clemencean označuje položaj kot strahovito resen; Ima pa eno upanje: Amerikanci. Mi in naši zavezniki ne stavimo nade na tuje- sile, ampak na Vsemogočnega, na nepremagljivo silo nemške armade in vztrajnost r.aroda. Ni ljudi na svetu, ki bi Še mislili, da se bo armada, ki je potolkla največjo evropske armade, ojačene s kanadskimi, avstralskimi, azijatskimi in afrikan-siimi četami, vstrašila armade, ki jo pošlje morda proti nam Unija. Ako veseli Francoze, da izpre-;nene skupno z Amerikanci tudi še neopustošeni del lepe Francije v bojišče in razvaline, odklanjamo za to vsako odgovornost. Z jeklene in liczlcm-liivo silo sc hočemo lotiti tudi tega zadnje&a dela boja. Nato je naznanil predsednik, da sta tudi oba podpredsednika Dove in Paasche ediožila svoja mesta. Sledila je volitev podpredsednikov. Od 259 oddanih glasov je bilo oddanih za naprednjaka Doveja 262, socijalista Scheidemanna 214 in nar. naprednjaka Paaschcja 1S7 glasov. — Zbornica je nadaljevala po volitvah drugo čitanje preračuna. BEROLIN, 8. (Kor.) Poslanec Fehrenbach (centrnm) je bil z 270 od 2S0 oddanih glasov izvoljen za predsednika rajhstaga. Novi perzijski kabinet CARIGRAD, 7. (Kor.) Po semkaj došlih poročilih je bil novi perzijski kabinet sestavljen pod vodstvom Mustavfiula Memalika. Py§t9l@¥ltvi zapiski. Roman. Iz francoskega prevedel A. R. — Zakaj? — Ker jaz tako hočem. — Cesta je, mislim, prav tako moja kot tvoja; pusti me zmirom. — Pravim ti, da se pcberl in hilro, drugače---- — Kaj drugače? — Drugače te položim čez koleno in te razlomim na štiri kose. Nisem se bul vojaka, da'slravuo je bil morda štirikrat močnejši od mene, toda zdelo se mi je, di sem videl tudi redarja v bližini, in sem se hotel na vsak način izogniti prepiru. Kajti naj bi me bili iz kakšnegakoli vzroka pripeljali na policijo, bi ne bil zopet prost tako kmalu. Premagal sem se torej in odgovoril: — Dobro, pa grem. — Vidite, — je dejal moj nasprotnik, — kako ; uboga. j Napravil sem nekoliko stopinj, a za seboj sem I slišal smeh. in poulični pobalini so kričali za ! menoj: — Glejte ga, strahopetca! Beži, beži! 'JT.» r«iasqii) H'- i-'i v'h"! VteciU U- >- Masa narodnu mela. Glasilo tržaških italijanskih socijalistov je v petkovi številki objavilo strasten napad na slovenski j meščanski* naciiouaiizem, nnpad, ki je izzvenel v primerno svarilo slovenskim socijalistom in bil podprt z ne povsem točnim prevodom poročila »Edinosti® o našem zborovanju povodom obletnice majniške deklaracije. Besedilo govorov ni bilo niti v j-Edinosti* skozinskoz do besede verno ponovljeno, vendar, ker sem res jaz poudarjal, da mora Trst z vsem vzhodnim obrežjem Jadranskega morja od soške ravni naprej pripasti Jugoslaviji in ker se Lavoratore spoiika posebno ob to izjavo, zato naj bo meni osebno dovoljeno par vrstic odgovora. — Jugoslovani zahtevamo svojo edinstveno, To zahtevo črpamo iz načela sam&doJučbe narodov, uresničiti pa jo hočemo potom sporazuma, kakor sem izrccr.o naglašal, r.e z nasiljem niti z diplomatični-mi spletkami. Menim, da tudi Lavoratore priznava načelno upravičenost te zahteve in primernost označene poti, po kateri jo hočemo zasledo- gel premagovati in pozabil sem, koliko bi mi lahko škodovale posledice prepira in aretacije. Obrnil sem se in krenil proti svojemu nasprotniku, ki je, ne da bi se dosti premeknil, le iztegnil roko, me pograbil za prsi in me vrgel kakih deset korakov daleč v blaio. — Sedaj pa ima, kar mu gre, — je dejal neki glas. — še ne. — sem odgovoril jaz, skočil polu-omairtljen pokoncu in zopet hotel napasti nasprotnika. — To je vražji dečko, — je dejal velikan smeje. — Ker pa že arvno hoče imeti, pa naj dobi dovolj. Govoreč tako je zavihtel roko, da bi me s pest-udaril i>o glavi, toda udaril pa le ni. Stal sem tisti hip pod svetiljko, ki mi je svetila naravnost v obraz. Velikan ni zamahnit temveč me je začel ndovedno opazovati in dejal: — Aj! Jaz pa tudi nisem skočil varf£ ker sera radi prejšnjega padca komaj stal na nogah. — To bi bilo le presmešno, — je ndaljeval ve-1 kan, vedno me opazujoč. — Saj je vendar on! Seveda je! Kaj ne, da si ti? — Kdo? — sem vprašal. 1 — Naš maiček iz Ville d'Avray. — Da, sem. — Pa bi te bil kmalu pobil na tla. Ali me ne poznaš? Saj sem vendar Jean Paul, Jean Paul, . ULiir rrc Poult. oclu». -da se pogovoriva. vati. Ako naj pa ta zahteva- preide s tal načelnega uveljavljanja na tla praktične udejstvitve, in posebno, ako naj se to izvrši polom sporazuma, potem velja za njo isto, kar za vse, druge zahteve: tisti, ki jo postavljajo, io morajo jasno in natančno določiti, tisti pa. ki po njej prizadeti, morajo ravno tako jasno iu natančno izjaviti, do kam Jo priznavajo. To }c pfcečposci vsakega sporazuma. Ker gre za ustanovitev države, ki se, kakor vse države na svetu, ima sestaviti iz določenega prebivalstva in določenega teritorija, gre tudi v na-vzočnem slučaju med prizadetimi predvsem za pra^anje, kod naj teče državna meja. Ustanovitev Jugoslavije se brez dvoma tiče italijanskega nascljenja na Primorskem in, kolikor ga je, v Dalmaciji, posebno pa italijanske večine tržaškega prebivalstva. Po svojem skromnem t ./.anju sem potemtakem le ustregel postulatu res«; in poštene politike, ko sem porabil slovesno, rekb: oficijelno priložnost, da sem pred vsem svetom in posebno napram italijanskim sodeželanom dcločno označil našo zahtevo glede vzhodnega jadranskega obrežja v obče in glede Trsta posebej. Priznavam, da ie pojolaj avstrijskih Italijanov v tem prašanju težaven, četudi ni tako težaven, kakor bi hoteli prikazati nekateri med njimi, ki se njih temperament nagiba nekoliko, rekel bi, k narodnemu mučeništvu. V primeri z Jugoslovani se njim tudi sedaj ne godi ravno slabo, in v razmerju s Slovenci na Primorskem in posebno v Trstu so še vedno privilegiran narod. Vsekakor srna tudi Jugoslovani v težavnem položaju, kar se tiče naše državnopravne zahteve. Na noben način pa ne more naša obzirnost do Italijanov iti tako daleč, da bi morali v. prašanju, ki je življen-skega pomena za naš narod, odlagati jasno, določno izjavo in odkrito, oilečno uveljavljanje svo-ie zahteve do tistega časa, ko zamoreio morda tudi avstrijski Italijan! nastopiti s svojo državnopravno deklaracijo. Tudi Italijani Imajo, kakor poudarja Lavoratore, svoje pravice in svoje aspiracije na pc-lju politične in nacijonalne osamosvojitve. Naj bodo te pravice in aspiracije zasedaj še kolikor mu drago prikrite in latentne, nikakor ne moremo Italijanom na ljubo dopustiti, da se razprava o naši zahtevi odlaga na poznefe čase iu umika zasedaj cb Lavčralorovih najivnih protestih nekaki meglenosti, i:i se v njej morejo porajati in se morda tudi le porajajo napačne domneve, ne uresničljive iluzije tn. kdo ve, celo sein-intja med neodgovornimi faktorji molčeči, gnili in hromi kompromisu Zato menim, da smemo zahtevati od svojih sosedov vsaj to, ko odklanjajo našo zahtevo, naj jasno in .ioločno izjavijo, do kam so jo pripravljeni priznali v smeri proti svojemu lastnemu ozemlju, fc.ie rr-1 bi z drugimi besedami bila poteg-uena meja na zapadu med Jugoslavijo in tisto deželo, ki jo zaenkrat ne morem imenovati drugače kakor -Nejugoslavijo*. Lavoratore je izjavil, da tržaški Italijani, ki so v Trstu večina, nočejo v Jugoslavijo. Ali to ne zadostuje, ker mera vedeti, da tam, kjer je prebivalstvo narodno mešano, kakor v Trstu, vsaka meja, kakorkoli se potegne, prikrajša eden ali drugi narod. Ali naj morda, ker so od južnega kolodvora naprej proti okolici Slovenci v večini, potegnemo jugoslovansko državno mejo skozi ulico Gfcega, ali morda radi Narodnega Doma skozi ulico Galalti? Ce bi Lavoratore zares internacijoualno objektiven, napram naši zahtevi, bi si bii moral približno vse to, kar sem do tu povedal, sam misliti, in temu primerno odgovoriti na nošo zahtevo, tembolj, ker ima srečo ravno v tem važnem prašanju imeti tako odlične in bistre umne sotrudnike, kakor so brez dvoma Pittoni, Puecher in glavni urednik Passigli. Lavoratorov napad me je res presenetil kot žalosten dokaz, da je vsaj njegova frazeologija še vedr.o iz Časa tam nekje pred vojno, ko so razni sedanji Lavor a i or o vi uredniki še pisali pri Piccolu, in razni italijanski sccijalistični prvaki bili člani Lege nazionale. Prosim torei: do kam se sme raztegniti Jugoslavija proti Italijanom? Potem bomo naprej govorili, uvaževaje vse stvarne razloge za eno ali drago teao, med njimi tudi znamenite podatke, ki jih je nabral socijalist dr. Hinko Tuma v zadnji razpravi v Kampfu o narodni meji med Slovenci in Italijanu In morda mi potem pritrdi tudi Lavoratore, da moramo, dokler nam grozi skupni sovražnik, sicer razpravljati mirno, resno in odkrito o svojih nasprotujočih si Interesih, nikar pa ne zastrupljati iiaSih konfliktov s primesjo tistega šovinističnega toksina, ki se jc — naj mi prizna dragi Lavoratore — tako gosto cedil med vrsticami njegovega napada. Dr. Josip Wii;ua. Prijel me je za roko in dejal ostali dručbi. — Ta dečko ie moj dober prijatelj, zapomnite si, in prvega, ki mu stori kaj zlega, zlomim na k- lenu in ga zdrobim v mrvice. XXVI. — Ta Jean PauT, — je dejal gospod de Mau-bert, — najbrž^, eden vaših znancev iz Ville d' Avrav, je, sodeč po njegovih besedah in dejanjih, očividno postal sirov in hudoben človek. _ Zašel ie pač na slaba pota, — je odgovoril Iiannibal — toda hudoben pa pravzaprav ni bil. _ Toda njegov sirovi napad na vas! _ Ni me poznal.... Toda naj nadaljujem. Vlekel me je s seboj po buljvarju proti malim gledališčem. Hodil ie zelo hitro, in jaz sem se komaj vlekel za njim, ker so me boleli vsi udje, in če bi me ne bil držal s svojimi železnimi rokami, bi bil gotovo desetkrat padel. Končno je obstal pred majhno, ne ravno vabljivo hišo, odrinil vrata in stopil v popolnoma temno vežo, rekoč: _ j^e boj se in pojdi naravnost. Povem ti že, kedaj prideva do stopnjio----aha, tu so, — je dostavil kmalu nato. — Drži se vrvi, da ne padeš. _ Ko sva se tako štipala po strmih stopnjicah navzgor, sem zaslišal, da ie Jean Paul vteknil ključ v ključavnico, nakar so se odprta vrata. Prijel me je za roko in me popeljal v sobo, potem pa je užgal luč. Sobica je bila tako nizka, da je bilo komaj mogoče v njej stati pokonci. V kotu ste na lesenem posteljnaku ležali dve stlačen! -laimlc!. E sr lianam bi Tfleste? Air.Edinost« che di civile liberalitd ci ha dato chlaro esempio accogliendo in italiano ii pensiero di un socialista triestiro trasmetto fiducioso le considerazioni di un triestina di sentire nazionale itali2no iniorno alie manifestazioni politiche di questi uliimi tempi. Nella tristezza per una si-tuazione che nega agl'italiani di Trieste un degno organo del loro pensiero parmi di buon auspicio per ravvenire Paraichevole ospitalita dell'organo nazionale slov eno.') E vengo senz' altro al mio argomento. ^ Gia da qualclie settimana mi passava đavanti agli occhi deiia mente una gigar.tesca pellicoh di ehi sa guanti chi!ome*ri nella quale sfi.'avano in vertiginosa fantasmagoria le manifestazioci di Praga, la nazione boema con Ia sna storia e la sua rarfinata eoltura, con la esasperazlone di chi ha smesso !a fiducia nelie solennl promesse e pcr.sa a fare da se, con i suoi ospiti rappresen-tar.ti tutte le nazionalita. opprcsse o rivendicanti imperscrittibili diritti consacrati dal lutto c dal sangue; poi Ie facce livide di rabbia I rupo ter. te degli oppressori, dei prepotenti, strascinantl al guinzaglio certi pusillaniml fenograii uman] bal-bettanti dettate proteste; lo strano mano\rare di mezze figure aventi la pretesa di spacciare per buona moneta le spiegazionl del loro non in-iervenio c aneora certi italiani scialbi di Trieste predicanti la poiitica de^inerte spettatere; poima chi aiferra ogni particoiare nella corsa vertiginosa? . Ah si: una bandiera con la scritta ^k. k. Nau-iisehe Schule in Triest« che passa fra vive proteste degli sloveni e il silenzio acqulescente degritaliani. E pensavo di scrlvere le mie impressioni d' I-taliano, ma a chi? Ma il rLavoratore« del 7 giugno 191S con il suo articelo iCominciano ber.e!« ha iinito con il vincere ogni mla ineer-tezza e tnfilo riso'utamente la porta deN'sEdi-nosi« per tlire dalle sue colonr.e un pensiero che nou č, per fortuna, eselusivamente mio, ma č an„'i queIio di quanti italiani di Trieste hanno appreso ad avere il senso della realtil delle cose. Non per nulla ho accennato al passagglo della bandiera tedesca: voglio appur.to soffermarml sullo scottante problema della scuola nautica tedesca a Trieste. Quel postulato receutissimo dei tedesehl ž una delle piu pericolose minacce al patrimonlo nazionale italiano e alla vita economica degTita-Jiani di Trieste. Benchč- briachi di ar.nessionismo d'ogni specie, i tedesehi, maestri di finte, non cLiedoao affatto cl:e la sognata loro scuola nautica vcaga a soppianiare la nautica italiana esisten-tc. No, c.tiano yur comodi e ir'inquilli gritaliani in piazža Lipsia — dicono con i! pift grazioso dei sorrisi — noi ci ailogheremo altrove. Grazie tante! A popob.re Ia nuova nautica ____^ - » « " ' ' ' s istituiranno oorse o stipenci per quelli nelle provincie e r.ei comuni delle tcrre tedesehe; si farar.no balenare al triestini tutti 1 vantaggi della frequentazione della nautica tedesca e se i triestini noa abboccheranno all'amo, tanto peg-gio per loro. I servizi di navigazione saranno inondati dl tedesehi e gli attestati della loro Scuola faranno da lasciapassare, spalancheranno tutte le porte, invaderanno uifici, agenzie, piro-seaii, servizi portuali c noi italiani staremo a far Ia parte deirinerte spettatore. SI, se fossimo a-rab!. Seno cli arabi che nulla producono, perehi paghi della coniemplazione della loro Inminosa gloria passata. Non noi possiamo permetterci que-sto Ins-o; noi abbiamo bisogno e con il bisogno assoluto Timprescindibile dovere di affermarci s.ii mari, di dir »nostra« la Trieste navigatrice, di adđuile anzir'alla ripresa dei trafricl, nuove e pii: numerose energie giovanili, distogliendo la gioventii notra dal malvezzo di voler cor-rere per la via della scuola media a insediarsi in ima delle iante ^inccure della burocrazia. In questo caso non si puč ripetere il vecchio rsi sa come si comincia, ma non come si finiscc«; in qnesto caso chiunque non abbia le traveg-gole vede non lontana la liquidazione della Nautica italiana e la soppresssione deU'elemeuto i-taiiano r.ei servizi marittimi di Trieste. Ma ciucsta liquidazior.e c questa soppressione non sono, evidentemente, un mero detrimento nazionale, ma sonc anehe una rovina dal lato e-conomico. Anzi ouestcr č un esempio classico dei *) La Redazione coglie questa occasione per dichiararsi disposta sempre ad accoglierc serit-ti italiani che propugnino gi' interessi comuni della popoiazione autoctona del paese. miza in dva stola, in to ie bi'o vse pohištvo, ki ni biio vredno deset frankov. — Sedi, — je dejal Jean Paul in porinil pred me stol, na katerega sem se vsedel. — Nato ie odprl cmarico, vze! iz nje steklenico in dva kozarca, ki ju je natečil do vrha, se mi vsedel nasproti in dejal: — Pij, dragi moj, pij. Žganje je, kakor pač veš, zdravilo za vse. Ozdravi vse bolezni. Ko sem izpil, sem odgovoril: — Sedaj pa bodi tako dober in mi povej, zakaj si me pravkar hotel spraviti na oni svet. — To je zelo enostavno in zelo naravno, — Je odgovoril; — izvajam redarsko službo na buljvarju. — Redarsko službo? — Da, za prijatelje, sc razume. Nas le več prijateljev, ki se bavimo s proiiznamkami in odpiranjem voznih vratec, in jaz skrbim za to, da se ne vmešavajo tujci in nam odvzemajo dobiček... zaradi tebe mi je žal----Slabo sem udaril. — Slabo? — sem odgovoril. — Vraga, jaz sem drugačnega mnenja. _ Siiljivec, — je odgovoril Jean Paul z glasnim smehom; — saj me razumeš: bolje bi ti bil moral pogledati v obraz, preden sem udaril. _Tako mislim tudi jaz. _ Toda sedaj ne govoriva več o tem, kajti pravzaprav t? vendar nisem storil preveč hudega. (Dalje.) come gl'interessi cccr.omici siano in futfmo con gttnteressl nazlcuali. Naturaimente in questo dar.no andrebbero ira volti anehe grinteressi economlci e nazlonali sloveni c P»Edinost« ha parlato chiaro. Ma che ti fa II =Lavcratorec? Assrrvito con il suo partiio alla democrazia scciale tedesca, la quale non si cimentica rnai della sua nazione, mena it can per 1* aia c, invece di risponderc a tono, invece di stare sul terreuo delle argpmenta-zšoni svolte dal!'»Edinost«, si sbraccia a parla-re di Praga, delle manifestazioni boeme, del deputato Conci e tira via. La Nautica tedesca č per !ui un sneli me tangere«, ma, siccome la foila non deve saperlo, ccsi qucl valoroso sorge a fare il cnmpione delia ital?anit3 di Trieste contro la J ugasla vi a, ricamando un'articolessa su rna frasc dell'avvocato \Vilfan, per preser.tare slavi ne! trucc aspetto di lupi famelicl pronti žbranare c ingoiare Titalianiti di Trieste. E Ia Nautica tcdesca? Peuh, perchd parlan: dal momeiito che ^ci lasciano Ia Nautica ilalia-na?« Un giornale non tedesco che iosso agli sti-pendi del »Volksrat« non potrebbe ne.^lio .c:r-vire la C3'asa c gl'intercssl del suo pa drene. II ^Lavoratore« dice che di nessun nazion -Ustno bisogna fidarsl. Io gli rispondero che non blsogna fidarsl del r.azionalismo invasore, pre-potente, oppressore, ma cT.e i! n**zicr.nl's• un pdpolo non solo non mi riesce pericoio^o, ma suo::.. izvito all'unione delb forze, aH'aleanza. Chi lu provato i trattamenti della matrlgna si guarda bene, se padre aftettuoso, dairinlliggere u.gn 1 sorte al propri ngIK' Similmcnte un r^P^lo che scuote il giogo sccolare Tindomani della guerra mondiale avra tutt* altre aspirazioni che quella di rifarsi a spalle di chi ha sofferto gli stessf dolori. Ma da un altro nazionalismo, invece, convi-n guardarsi: da quei!o che tenta il 'Lavoratore ne! farsi paladino della ita!lanit3 dl Trieste, per-chč con l'aria di potenfe che sprezza il pericolo tira con Ia dsstra un velo per soitrarre il v^io pcricolo agli ccchl della folla c con Ia sinistra ia apparirc a questa i! fantazma del pericoJo che non csiste. II rLavoratore- ciiiude con il metto di Carl>j Marx. Ci sto anch'io, ptrrche internazionaiisr.o non significhi, come per i socialisti dl Trie m., soticcare la fiamma del sentiinento nazionale, parte integrante e inseparabile del carattere personale, ma signiiichi tmione fra le nazion! libere, civili, cvolute, unione fatta di rispetto e di atr rc e feconda di nebili gare. Un Eazloualista italiano Trk^t^. Iz Zo$?i}?. Zagreb, 5. junij:1. Te dni je umrl na svojem posestvu v Tre S Obrovcu pri Karlovcu dr. Nikola Tomašič, bivši !..-vatski minister v Pe^ti, poznani dolgoletni glavri steber Khuenovega paševanja v t.'rvatski, in kasneje ban. Bil je to mož velike naobrazbe in sili. ' sposobnosti, ki p:i jih n! znal uporabiti r.a dobro svojega naroda. Bilo mu je mesto v prvih narodnih vrstah, ali je z najgnusncjiml sredstvi zatiral svobodo svojega naroda. Da sc pa iuiša javnost ko je došla vest o njegovi srati, ni šele odd.il!; > la, temu razlog je Ie ta, da se je, po sili r zmer moral umakniti s političnega pozorišča in da :.i ime!, posebno po nedavni mirti svojega ..i prijatelja in zaščitnika, bivšega hrvatskega b i Khuena, nikake nade več v reaktivacijo in jc posta! nenevaren. Dr. Nikola Toinaš'ć je bil — i m se more mirno reči — absoluten g,;spod-r Hrvatske vse do leta 1S0G, ko je srbsko-hrvatska koalicija na volitvah porazila njegovo stran;:o. Nekoliko časa je žive! v ozadju in čakal na p:! --ren čas. In do tega mu je pomogel njega največ i nasprotnik — hrvatsko-srbska koalicija, sklea. i žnjim začetkom leta 1910. poznani pakt. S p'..d r hrvatsko-srbske koalicije je postal Tomauič ban Hrvatske. Bilo jc to ena tistih neštevilnlh ]- *: koalicije. Ali, to prijateljstvo ni dolgo trajalo, kajti vkljub vsej plazivosti in servilnosti koalicijcu . v ni Tomašič nikdar odpustil leta 1906 ter jih jj prvi priliki pahnil od sebe ter se boril proti njim z najhujimi, prirejenimi mu terorističnimi sredstvi. Vendar ni vspel ter je v januvarju I&12 odstopil, da se nikdar več ne povrne r.a politiC;. p: -zorišče. NasHnik Tomašič, nekdaj v strah mnogim, I...L-Ijen od nikogar, je umrl pozabljen od vseh, v r.o-žkfcobi 54 let. Pripoveduje se, da je sveje v V> imetje, med katero spada tudi njegova pozra; i zelo lepa knjižnica, z mnogimi dragocenimi i J - I »iikimi . J.«« IJMIJ mi gj BMffgBI'*"*' »"**-! Hoji vlisl iz doSe oaine. Spisal II. Jcrkič. Pred menoj valovi množica veselih in žarv i!i lic, raja in pleše, obsevana cd smejočih se plamenov žarkega solucn. A gori. visoko, visoko v zr. -ku se pojavlia naenkrat Črna, mala pičica. Plava nižje, vedno niijc, in postaja večja in vjJno ča. da množica otrpne groze in zre v smrtnem strahu v čudno prikazen, ki pada vedno nl7e in raztega temne orjaške kreljuti, da se skrije jasn^ solnce in objame mrak ljudi in zemljo. Smeh umre na ustnih in neznana groza širi oči. A prikazen pada še vedno, in strašen, obupen krik <>e izvija iz tisočerih grl, in solze vrejo iz oči in namakajo jasna bela oblačila, dokler ne potemnijo ta popolnoma. Prebudim se! Grozne sanje! Kaj pomenijo? -Teden pozneje sva z Urško iz Stare Gore grabila seno na travniku. Dan se je nagiba! k zatona; bilo je v času, ko plavajo mehke, opojne sanje s K .z i tihi mrak in ovijajo dušo z mehkimi rokami, da zasanja neznano srečo In zahrepeni v modre daljine. Sladki vonj tisočerih vrtnic je polnil večerno ozračje in iz senčnih kop je dehtelo in puhtelo in leglo na človeka tako prijetno-opojno. In vendar..... Kal, da ni vplivalo to razpoloženje na-me, kaj da sc r.i otvorila duša mehkim -Ja*om poezije? Vlegel sem se v travo, a na duM> mi je leglo nekaj neznosno težkega. Na uho so mi dene- « Stran II. ^DINOST" itev. 154 V Trstu dne 9. junija 1918 nji, zapustil v narodne svrhe. Menda se Je hotel na ta način deloma oddolžiti narodu, kateremu je storil toliko zla. V hrvatskem saboru ie starčevićanski poslanec Kufrin vložil interpelacijo radi bivanja madjarskib vojakov v Hrvatski. V obrazloženju je rekel poslanec Kufrin glasom stenografičnega zapisnika med ostalim tudi sledeče: =Dne 30. aprila t. !. je bil Zagreb kakor v pravem vojnem stanju. Osem stoletij madiarskih vojakov z ročnimi bombami je bilo razmeščenih po Zagrebu. Nastavili so strojne puške In topove: prav'tako kakor da je pravo vojno stanje! To je jako slabo delovalo ne samo na meščane glavnega mesta Zagreba, marveč na vse Hrvate, ko so doznali o tem; in to tem bolj, ker ni bilo nobenega povoda ne razloga za to. Šolska mladina je bila izjavila, da bo dne 30. aprila ob proslavi slavnih Petra Zrinjskega in Krste Frankopana praznovala. To izbilo — vse. Za to mladino bi bili zadostovali navadni redarji, ali, v najhujšem sluCaiu, par orožnikov, da bi prišli v okcm vsakemu neredu. In nevarnosti se je bilo bati tem manje, ker so vsi narodni ljudje poučevali mladino ter jo nagovarjali, naj takoj po dovršeni službi božji v cerkvi odide mirno domov. Zato je tisti veliki vojniški aparat kaj slabo deloval na vseskupno meščanstvo, ker ie smatralo to za nekako izzivanje. Nekatere je razburilo, druge nagnalo v smeh, ker vsemu temu ni bilo prav n i kakega razloga. S početka ie mislil vsakdo, da je ta aparat hotela vojaška: oblast. Pozr.eje pa smo doznali, da ga je izzvala naša sdavna deželna vlada. Gotovo je vedela, da take preventivne odredbe niso potrebne; vedela ie, da maujarski vojaki po Zagrebu v vojni opremi ne delujejo pomirljivo. Vendar se ie obrnila do vojnega zapo-vedništva za azistenco treh stotnij. Vojno zapo-vedništvo je — kakor čujem — napotilo vlado na stacijsko poveljstvo. Ali, ta poziv je kaj dobro došel nekemu Madjaru Nadazsdy-u, da more pokazati svojo moč, pak je mesto 3 stotnij, ki jih je zahtevala vlada, postavil kar 8 stotnij! Nal Hrvatje to občutijo in vidijo! Ob tej priliki moram omeniti še nekaj. Madjarski vojaki so poplaviii Hrvatsko brez vsakega zakonitega prava. Iz početka se je reklo, da so prišli za mesec dni ua — odpočiick. Ali še danes so tu in se r.c umaknejo, da-si je minul skoro že drugi mesec. To ne temelji na zakonu, niti ni bilo izzvano po vojnih potrebah, in dela ie slabo kri v' narodu. Narod vprašuje, zakaj ne pridejo Hrvatje domov za mesec dnij, da se okrepijo, in kako pravo svrho imajo ti Madjari v Hrvatski?]« Podban Kriškovič je v svojem* odgovoru izjavil, da je res, da je hrvatska vlada zahtevala za dan 30. apriia vojaško azlstcaco in je opravičeval to z raznolikimi šepavimi razlogi. Za našo javnost zadošča, da je vlada hrvatsjco-srbske koalicije vpregla madiarske vojake proti zagrebškemu meščanstvu, a tega narod nikdar ne odpusti tej slavni gospodi. Delnice so jim povedale, kako mislijo o njih, ali porečejo jim tudi drugi, ko se ponudi prilika za tc. V Zagrebu se zadnje dni mnogo govori o skorajšnjem pad« bana Mlhaioviča in o izpremeuibi režima na Hrvatskem. Mi sicer ne verujemo tega, ali frankovci se nadejajo in groze na vse strani. Tiskarna, v kateri se je tiskalo njihovo glasilo, jim je odpovedala in nekateri najivneži so mislili, da ta hlapčevski list neha izhajati. Frankovci pa so mej tem (da-si jim je list z 2000 odtisov silno pasiven) kupiti neko tiskarno za 150.000 kron! Interesantno je pri tem, da je to tiskarno kupii za stranko eder. njihovih voditeljev, dr. Vladimir Sachs. O njem je poslanec Peršić v hrvatskem saboru pred nekoliko meseci predložil sledeči dokument: »Magyar Kiraiy lianvedni ministar. Broj 234.035 — 1917. Zapovjedništvu kr. ug. 25. domobranskoga, bataljuna u Zagrebu. Budapest, 18. srpnja 1917. Savezno sa mojom naredbom od tek. godine broj 22.1 i 0-4, dra. VfadiiEi*-a Saehsa, pučko-usiaškog kadeta aspiranta, nepoznate godine rod-jenja i nadležnosti, glavnoga urednika zagrebačkog dnevnika lista »Hrvatska« oprostio sam kao pouzdanika Kr. hrvatsko slavnoskoga ministarstva od pučko-ustaške djelatne službe na ae-izvjestno vrijeme. Po naredbi ministra. (Pečat ministrstva vojne). Podpis nečitljiv.« Pod u ti som tega razkritja so se frankovci tedaj odrekali Sachsa. Danes kupuje za njih tiskamo ta madjarski kont'Ment!! Nh, gotovo bi bili bolje storili, da SO si to svoto — pa naj je prišla od koderkoli v dar — prištedili, kajti minoli so časi, ko so se gospoda madjarska spuščali v taka brez-nadna pustolovstva, kakršen bi bil frankovskl režim v Hrvatski. Jugoslovau. uma obrtna Sofu Podpis vojnega profila im obrambr© orožje tistih, ki so le Urškine besede o Sv. Šembilji in njenem prerokovanju, a moje misli so bile daieč, daleč. Tam visoko, visoko v zraku, se mi je zdelo, da vidim črno, malo pičico, ki raste in se razteza in pada vedno niže in nize in raste vedno veča in veča, dokler njene zlohotne kreljuti ne planejo skozi mrak in se oklenejo zemlje. »Vojna napovedana!« Zdrknem se, pogledam. Oče je, ki prihaja iz mesta s strašno novico. Vojna napovedana 1 Ono temno, grozno, kar smo slutili in pred čemer srno trepetali ves dan, se je zgodilo. Zazdelo se mi je tedaj, da tam v daljavi izza Karnskih planin in izza mehkih, modrikastih obrisov Krasa vstajajo divje, grozeče pošasti, da se krohotajo s peklenskim smehcin in stegujejo svoje dolge, koščene roke proti meni in n;e hočejo zadaviti. V posdeljck, d\a dni pozneje smo se poslavljali Goričani od svojih dragih, ki jim je bila prvim dana čast, da so edili na kršni Balkan. Prihajali so mladeniči iz me^ta, iz okolice, z revno culico v roki, z vriskanjem na ustih, a v očeh s —- solzami. Smilili so se mi v dno duše, a kaj, ko je človek moral videti povsod le veselje m navdušenje za domovinsko sveto stvar. Vlak za vlakom je prisopihal težko in temno pred postajo. Oh, saj je vo2il toliko težkih src, toliko težkih skrbi, in temnih slutenj____Prihajal je tiho in potuhnjeno kot . tat, ki je ugrabil dragocen zaklad. In ugrabil nam Kakor smo svoječasno že poročali, so se ustanovile, sicer pa še ne otvorile na tukajšnji državni obrtni šoli vzporednice s slovenskim učnim jezikom po oddelkih za pomorske strojnike in za mizarje ter na dekliškem oddelku za ročna dela. S tem se je dala tudi slovenskemu delu tržaškega domačega prebivalstva možnost, da se vsaj v ne-kterih strokah primerno izobrazi. Do sedaj so dajali Slovenci industrijskim podjetjem le nekvalificirane delavce. Slovenci niso mogli in ne morejo sodelovati pri velikanskem industrijskem razvoju v našem mestu: manjkala jim je strokovna izobrazba, manjkala jim je šola. Da bodo pa tudi tržaški in primorski Slovenci sploh kos veliki nalogi, ki jih čaka po končani vojni, ko se bo vspostavila naša Goriška, ko oživita zopet v Trstu trgovina in industrija, zato potrebujemo strokovnih šol: zato se morajo otvoriti slovenske vzporednice na vseh oddelkih obrtne šole, zlasti pa višia obrtna šola s svojima dvema oddelkoma: s stavbnim in mefcaniškim oddelkom. Minister za javna dela je sam pripoznal potrebo teh oddelkov in obljubi!, da ukrene potrebno, tako, da lahko računamo z otvoritvijo teh oddelkov že s prihodnjim šolskim letom. Višja obrtna šola Je strokovna srednja šola, ki naj podaia učencem potrebne strokovne znanosti za določene panoge stavbne in mehaniške obrti, poleg tega pa tudi splošno kulturno izobrazbo, nujno potrebno za vse one, ki hočejo samostojno voditi večje industrijsko podjetje. Učna dooa traja na stavbnem oddelku 9 semestrov (4 in pol leta), na mehaniškem pa 8 semestrov. Stavbni oddelek vzgaja naraščaj za samostojno stavbno obrt in pripravlja strokovno uradništvo za razne panoge stavbarstva. Absolventje te šole se posvečajo torej ali samostojni stavbni obrti, ali pa se nastavljajo kot uradniki v tehniških oddelkih državnih, deželnih, občinskih, železniških, ali pa zasebnih uradov. Mchaniški oddelek pa vzgaja tehnično izobražen naraščaj za tovarne, ki izdelujejo stroje, in sicer v prvi vrsti ladijske stroje, ter pripravlja primerno tudi bodoče predstojnice in vodje mehaniških delavnic manjše in srednje velikosti. Zrelostno spričevalo tega oddelka je tudi dokaz vsposobljenosti za Izvrševanje sledečih koncesljoniranih obrti; izdelovanje in popravljanje strojnih kotlov, napeljave plina, elektrike in vede. Absolvcnije te šole Izvršujejo torej aH samostojno obrt v omenjenih panogah, ali pa so nastavljeni kakor predstojniki in ravnatelji v velikih podjetjih za izdelovanje strojev in za obdelovanje kovin, ali pa so tehniški uradniki v Javnih službah (državnih, deželnih, mestnih ali železniških. v elektrarnah In plinarnah). Absolventje tega oddelka pa se smejo vpisati tudi v višjo Šolo za ladjedelstvo, ki je prilepljena višji obrtni soli v Trstu. Pogoji za sprejem v I. letnik stavbnega ali me-haniSkega oddelka so: dopolnjeno štirinajsto leto, dovrši te v četrtega razreda kake srednje šole (realke, gimnazije, realne gimnazije) ali pa nadaljevalnega (IV.) razreda meščanskih Šol, oziroma tudi lil. razreda meščanskih šol. V tem slučaju pa s ^povoljnim« uspehom. Ruzun tega pa se morajo vsi podvreči sprejemnemu izpitu Iz učnega jezika (slovenščine), aritmetike, geometrije In fizike. Šolnina znaša 14 1tron na semester za a\ strijske državijane, za druge pa 100 kron. Prispevek za učila znaša 2 kroni na semester. Ubogi in vredni učenci avstrijskega državljanstva pa se lahko popolnoma ali deloma oprostijo plačevanja šolnine; zato pa morajo pri vpisovanju vložiti primerno cpremljeno prošnjo (dokaz avstrijskega državljanstva, uboŽno spričevalo, šolska spričevala) na primorsko namestništvo. Sicer pa računajo tudi slovenski učenci, lahko na podelitev raznih štipendijev in podpor, ki so ustanovljene za učence državne obrtne šole v Trstu. Ce so nam ljudske, meščanske in srednje šole v Trstu tako krvavo potrebne, niso za nas manj važne in potrebne strokovne šole. Da, ravno strokovne šole, trgovske, obrtne in druge, dajejo oni strokovno izobraženi naraščaj, ki ga potrebujejo povsod, posebno pa še v mestu, kakor je Trst, v mestu trgovine in industrije. Takih strokovno izobraženih delavcev in uradnikov pa pogrešamo tni Slovenci v Trstu popolnoma, in če jih bomo morali pogrešati tudi v bodočnosti, zlasti v najbližji bodočnosti, bo to hud udarec za razvoj našega kulturnega in gospodarskega in s ten* tudi narodnega življenja v Trstu in na Primorskem. Zato naj odpadejo enkrat za vselej oni ozko-srčni nazori, da je samo gimnazija vzgojevaHŠče inteligence in posredovalnice za primeren zaslužek in siguren vsakdanji kruh. Marsikateri, ki trpi pod sedanjim ustrojem starinske srednje šole, se bi morda z veseljem poprijel praktičnega študija na šoli, ki ga pripravlja in vzgaja za posebno stroko in panogo: stik s življenjem mu bi dal veselje do dela in potrebno vztrajnost. In za one, ki itak že čutijo v sebi uagnenje do tehnike, je taka šola edino pravo In primerno vzgojevaiišče. Dela je sicer na teh Šolah veliko, ali delo je miselno in praktično, in to delo prinese tudi boga- ga je, ukradel zaklad naših gora, utrgal najlepši cvet našim planinam hi odpeljal ga daleč, tja daleč »za brda ona«, da umrje, da vene na bratski zemlji. Gledal sem te mlade, cvetoče obraze, kipeče in žejne življenja polne hrepenenja po sreči, še neuživani in neživljeni, a že obsojeni v smrt. Gledal sem za njimi, dokler niso izginili v temi koslanjevlškega predora, dokler so nam mahali še robci svoj zadnji pozdrav, svTsj »morituri vos sa-Intant*. Neiznieij.a bol ie legla tedaj ra mojo dušo f - , In nebo je čulo mojo molitev in mi pokazalo bojno poljano, napojeno z dragoceno krvjo naših sinov, iz katere je klilo cvetje, novo, prerojeno, se bujno razcvitalo , širilo in dvigalo proti nebu svoje glavice, više in mogočnejše od sovraga, ki ga je hotel zatreii. — Viharni »živio!« in »na zdar!« - klici so doneli za našimi sokoli in naša srca so jih spremljala na krvavo pot — a ne vsa^fr Po peronu so korakali z mogočnimi koraki, kot znajo le gotovi gospodje, nekateri nedomačini in »plemenito« veselje jim je žarelo z lic in zadovoljen, zmagovit smehljaj jim je igral krog ustnic. Videl sem gručo gospic, ki so nagovarjale svoje vrstnice, naj pristopijo k društvu »Rdečega križa« in tako po možnosti lajšajo gorje, ki je poraja vojna. A dobile so odgovor, ki bi ga nikdar ne tega sadu. Absolventje višje obrtne šole pridejo prej do svojega kruha, nego absolvirani gimnazijci in realci; njih delo v življenju je gotovo tudi mani moreče in je primernejše za izobraženega človeka, nego pa mehanično prepisovanje in računanje raznih praktikantov, asistentov, oficijalov in celo svetnikov po raznih državnih uradih. Kdor ima veselje do tehniških obrti, in čuti v sebi zmožnosti in vztrajnosti, naj se pogumno loti dela. Delo bo njemu v veselje in. v korist, v korist pa bo tudi vsemu našemu narodu. Kasne ©©lisišgie vesti. Slovenska soefjafrtfc demokracija o položaju in o ustanovitvi »Narodnega svetac. Izvrševalni odbor Jugoslovanske soc. dem. stranke je objavil sledečo, v seji 4. t. m. sprejeto izjavo: I. Najodločnejše protestira proti odgoditvi parlamenta prav v onem času, ko ga vsi narodi v državi najbolj potrebujejo tako z ozirom na notranji kakor z ozi-rem na zunanji položaj. Prehrana delovnega ljudstva je vsak dan bolj obupna in nevzdržliiva. Da pada vsled tega volja do dela in »speh dela, je jasr.o. (Konfiscirano.) Delavstvo Je vsled teh ne-vzdržljivih razmer vedno bolj razburjeno. Izvrševalni odbor ie mnenja, da je nujna naloga vlade takoj sklicati državni zbor in skušati urediti prehrano tako, da bo odgovarjala potrebam delovnega ljudstva. (Kon&scirano.) — Celokupni izvrševalni odbor najodločnejše protestira proti Seidlerjevi vladi, kf preti s persekucijami jugoslovanskemu narodu vsled njegovega stremljenja po svobodni državi troimenskega naroda. Obenem protestira proti intervenciji juŽnoštajerskih in koroških nacionalnih Nemcev ter nemškutarjev pri cesarju dne 25. maja t. I. ter jim odreka vsako pravico govoriti v imenu slovenskega ljudstva. — Jugoslovanska socialna demokratična stranka stoji neomajno na sklepih Jugoslovanske tivolske konference iz leta 1909. ter na sklepih strankinega zbera decembra leta 1917.; smatra zato svojo dolžnost, da v sedanjem času, ko vlada preti celemu rarodu s persekucijami in preganjanji, odločno in jasno pove tako v svojem časopisju kakor na shodih, da se jugoslovanski proletarijat v bistvu strinja z ostalim narodom. (Konfiscirano.) Samoobsebi je umevno, da stoji stranka slej ko prej na stališču samoodločbe narodov. Kakor zahtevamo svobodo za svoj narod, prav tako moramo prepustiti tudi drugim narodom, da določajo in odločajo o svoji usodi. Izvrševalni odbor smatra za potrebno, da stopi v tozadevni dogovor z italijanskimi in nemškimi sodrugi ter se z njimi sporazume. — III. Celokupni izvrševalni odbor protestira kar najenergičnejše proti prakticiranju cenzure, ki misli, da bo s tem, Se popači tiskana poročila o dejstvih, odpravila tudi dejstva sama. — IV. Glede ustanovljenega Narodnega Sveta Izjavlja celokupni Izvrševalni odbor, da jugoslovanska socialna demokratična stranka ne vstopi v Narodni Svet, pač pa ne odklanja sodelovanja, pridržuje si za izvršitev sprejetih sklepov povsem prosto roko. Eickti Seidlcrjevega kurza na Kranjskem. Barometer vladne politike na Kranjskem je silno občutljiv za dogodke na Dunaju. Ali efekt je naobra-ten, nego pri navadnih barometrih. Ce kaže na Dunaju na lepo vreme za nemški kurz, srebro v ljubljanskem barometru pada in napoveduje hudo uro. Ali to je le dozdeven kontrast in resnična harmonija med Dunajem in Ljubljano, med Sei-dlerjem in njegovim podrejencem v Ljubljani. Saj je lepemu nemškemu vremenu na Dunaju proti Slovencem naperjeno neurje na Kranjskem le logična posledica. Prijazno nemško vreme na Dunaju in gromi in bliski, ki udarjajo v Slovence, se lepo združujejo v velikoncmško simfonijo----Na shodu na Vrhniki,, kjer je 8000 Ijudij zborovalo ukljub prepovedi, se je vladni komisar povspei do groženj s posledicami napram poslancema Korošcu in Gostlnčarju. ■— Ljubljanska policija zopet pridno odpira pisma, prihajajoča njej — interesantnim osebam. Crni kabinet iunkcijonira zopet — . Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani je zaustavilo začasno — »Tedenske Sfrkc«. — Človek z navadno pametjo se mora prijeti za glavo, kajti listov, ki bi kazali več lojalnosti v besedi in sliki, kakor jo kažejo »Tedenske Slike«, Je menda Ie malo v naši Avstriji. Seveda so se te dni hudo pregrešile. Prinesle so nek Članek o naši — deklaraciji. Kaj takega pa ne smo ostati nekažnjeno, ker križa račune Seidlerjevega kurza. Ne smemo namreč pozabiti, da Je avstrijski državljan v teh urah v takem-Ie položaju: odločiti se mora, ali za pravice narodov in s tem za najviši državni interes, aH pa za obstanek — Seidlerjevega kabineta! Kajti to ste dve stvari, kf izključujete druga drugo. Če se je odločil za prvega in proti drugemu, Je nevaren za državo in morda celo tudi sa »interese vojevanja«, in že mu je ljubljanska policija na vratu se svojimi odredbami. Nekaj takega so doživele tudi »Tedenske Slike-. Ni jih mogla rešiti ne lojalna beseda, ne lojalna slika! Ali le ta naloga — tajnih svetnikov? Baron Aichelburg ni samo baron, ampak je tudi deželni glavar Koroške. Še več le tudi — tajni svetnik! In ta tajni svetin^Tje vodil tisto deputacijo južnih Nemcev in nemškutarjev, ki je tako nesramno !a- bil pričakoval Iz nežnih ust: »Kaj, me bodemo stiegle tistim gorjanom, tistim----izraza ni možno ponoviti)? Ako bi bili mobel* častniki, in ako bi dobile dobro plačilo, potem že, a tako---- In res, prav so imele! Kako so se mogle osmeliti one gospicc, apelirati na njihovo pomoč, na njihovo fino vzgojeno, nežno srbeče, — kako so mogle prezreti tiste aristokratske ročice, ki bi jih oskrunila bližina okornih, neolikanih gorjanov?! Kako da niso videle rnobel« gospoda v njih dru-bl, ki jih je tako -duhovito zabaval v ^nobeh nemščini, z interesantnim monoclom na očesu, tako eleganten, tako *fesch«?----O saneta simplicitasl------- Vlaki so še vedno prihajali in odhajali in mrak je legel na zemljo, a jaz ga nisem opazil; saj mračno je bilo krog mene že ves dan; saj je temna orjaška pošast krilila nad nami že ves čas, da je mrknila luč sclnca in so povesile cvetke svoje glavice v nemi žalosti in je tožil krilatcev zbor svojo bol v tihi mrak.------- Minolo je skoraj leto in dan in iz zemlic je klilo novo življenje. Desna Je plula na mehkih krilih skozi zrak in vabila Gorlčane v čarobno okolico, kamor je natrosila bujnega cvetja in jo pretkala z zlatimi žarki solnčnega Juga. Tudi jaz sem se odzval tihemu klicu in pot me je zanesla večkrat na goriški Grad. kjer se mi je pogled zamakni! v košček raja, ki so ga mogli krilatci božji, v svečanem trenotku presaditi iz nebesna bedno zem-in gala, denuncirala in črnila naš narod na najvišem mestu. Kaj umestno vprašuje »Mir«: Sedaj pa vprašamo, če se postopanje, ki smo je opažali ob priliki te deputacije, sklada s tistim spoštovanjem, ki ga je vsakdo — celo pod strogo kaznijo — dolžan napram Njegovemu Veličanstvu? In, ali se ne pravi, to spoštovanje žaliti na krut način, če se cesarju na najslovesueji način naivažneje reči predstavljajo v luči očitne — potvorbe?! Ali pa misli g. baron morda, da je naloga tajnih svetnikov ta, da cesarju resnico — taje?! Kdor ne ve, kako* naj bi naložil svojo glavnico in prihranke, naj pomni, da po vojni zadenejo davk. vse vrste imetja in da bodo imeli pogodnosti samo lastniki vojnega posojila. Asrovisadlsbe stvari. KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 10. jnnija do 15. jnija (36 razdeljevanje) se bodo mogla proti preščipr.jenju številke 36 izkaznice za živila dobiti naslednja Živila tn drugi predmeti aprovizacijske komisije in sicer na osebo in teden: KORUZNA MOKA NAMESTO KRUHA. 650 g (65 dkg) koruzne moke, oziroma nadaljnin 700 g (70 dkg) koruzne moke za delavce pri težkih delih. Dodatni odmerek koruzne moke se bo izročil proti izročitvi odrezkov dodatne izkaznice za kruh, veljavnih od 10. junija do 16. junija, in preščipnienju živilske izkaznice na št. 36.- JEČMENOVA KAŠA. eno Četrtinko ječmenove kaše po K i'OS kg. OVSENA KASA. eno osminko ovsene kaše po K l'— kg. SUHA ZELENJAD. 10 dkg suhe zelenjadi. po K 11'— kg. JAJCA. eno Jaice ua osebo in teden po 70 vin., za manj imovite (rdeča črta) po 50 vili. MARMELADA eno osminko marmelade po K 4'sO. — Delavci pri težkih delih imajo poleg normalnega odmerka pravico do nadaljne */« marmelade ob nakupu dodatka koruzne moke namesto kruha. SUHE CESPLJE. 10 dkg suhih Češpeli po K 3'60 kg. CIKORIJA. eno osminko kg cikorije po K 9'60 SOL. eno osminko kg soli na osebo po 28 v kg. KIS. Eno osminko litra kisa po 52 vin. liter. Tekom tega razdeljevanja ne dobe kisa lastniki izkaznic za kuhinje In ubožnico. SLANINA. Na vsakih 6 odrezkov nradne izkaznice za maščobe, veljavnih za čas od 10. do 16. junija se dobi ob predložitvi izkaz, za živila izkaznica št. 44 za nakup 3 (treh) dkg slanine. Na to izkaznico se dobi slanina v običajnih prodajalnicah do sobote, 2. junija t. 1. Cena 18 K za kg, za neimovite sloje (z rdečo prečrtano izkaznico) po 6 K kg. Izkaznice št. 43 so veljavne do sobote, 15, t. m. DODATNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dodatne izkaznice za kruh in do dodatne izkaznice za maščobe z odrezki, za-znamenovanimi s črko S, dobe proti izročitvi odrezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za čas ou 10. junija do 16. junija, dodamo izkaznico št. 73 ter morajo nanjo do vštete sobote 22. junija v običajnih prodajalnah dobiti po 3 dkg slanine. — Izkaznice štev. 72 veljajo do sobote 15. junija. IZKAZNICE ZA GOVEDINO. Razdele se izkaznice št. 3S za govedino in za neimovite sloje št. 42. KONDENZIRANO MLEKO ZA STARCE, * BOLNIKE iN OTROKE. Eno škailjo kondenziranega mleka po K 3'30. Tekom tega razdeljevanja se prešči?ne št I. rumenih izkaznic za otroke (dve škatlji) in št. III. sivih izkaznic za starce in bolnike (ena Škatlia), veljavnih za mesec mainik in juni. »o * .• RIBE. Do sobote, 8. t. m., opoldne so se oddale ribe na 19.129 izkaznic, veljavnih za 60.934 odmerkov. Danes ostane na vrsti odrezek I. do št. 34.000. — Dnes popoldne je ribja tržnica zaprta. a ** * * Razdeljevanje jabolčaika za okollčanske okraje izven davčne Črte. Pogovor o razdeljevanju jabolČnika se bo vršil v sredo dne 12. t. m. ob 10 v pisarni Člana apr. komisije dr. Jos. Abrama ul. Campanile 11. |jo. A to pomlad, se mi je zdelo vse še nuiofco lepše. Kot stara slika, ki jo le osvežil spreten slikar, da oživi in diha novo življenje, tako se mi je zdelo, da ie ostalo tudi v naravi novo, čudovito žilje, da so pluli skozi večerni mrak sladki glasovi kot še nikdar prej in nam šepeiali krasne bajke, polne poezije in velike sreče. Iz temnega Panovca, iz tihih dolinic Stare Gore, iz srebrnih globin naše Soče, iz snivajočih sel--povsod, povsod so ostajali tajinstveni zvoki, pluli skozi tihi večer, se iskali, spajali v melodije, polne rajske miline, dokler se niso strnil: vsi v božanstveno simfonijo miru in neskaljene sreče. Zvonilo je k »Zdravi Mariji«. Srce mi je divje plulo in se mi širilo, kot bi ga hotelo raznesri premogočno ko-prnenie; kot bi ne moglo prenesti preobilice te južne krasote, tega ozračja, prepolnega poezije, kot bi hotelo izliti svoje hrepenenje s tisočerimi slavčki, ki so tožili iz slehernega grma---- Naenkrat me#e nekaj zaskelelo v srcu. — Kot bi planila temna senca skozi ozračje, kot bi raz-venel disakord in se zakrohotalo kje v moji bližini. Bila je slutnja, temen opomin, da zemljan ni še užival nekaznovano popolne sreče in lepote, da je Vesna letos preobsula z darovi svojega otroka - milienca, ker sluti, da preži nanj iz zasede temna Morar.a — smrt? Ne, ni možno. Saj je ležala dolinica pod menoj tako pokojno, tako mirno, kot dete, ki mu poje mamica vspavanko---- njej da grozi nevarnost, da se plazi iz teme in jo Prodaja hurfva. Oglje, 50 kg ua rdeče izkaznice. Sv. Vid: št. 1—200 (ob. 23) 10. 6. ul Cereria Z št. 201—700 (ob. 23) 10. 6. ul. Lazz. vecchio 17, št 701—900 (ob. 23) 10. 6. ul. S. Tecla 4. št. 901— M0G (ob. 23) 10. 6. ul. Fabbri 3, št. 1401—1760 (ob. 23) 10. 6.) ul. S. Lucia 2, 84 vin. za kg. — Staro mesto: št. 631—900 (ob. 18) 10. 6. ul. Artisti 4. št 901—1200 (ob. 18) 10. 6. ul. Fortino 1, 84 vin. z? kg. — Novo mesto: Št. 1—500 (ob. 15) 10. 6. ul Gelsi 18, 84 vin. za kg. — Stara mitnica: Štev. 3951—4500 (ob. 16) 10. 6. ul. Madonnina 39, št 4=01—4800 (ob. 16) 10. 6. ul Media 8, št. 4801— 5351 (ob. 16) 10. 6. ul. A. Caccia 17, št. 1—lOOfl (ob. 17) 10. 6. ul. Paduina 13, 84 vin. za kg. — Sv-Jakob: št 1291—1500 (ob. 13) 10. 6. ul Concor* dia 17, št. 1501—171KJ (ob. 13) 10 6. ul. S. Marc« 16, 84 vin. za kg. Oglje. 50 ks ua ruoier- izkaznice Novo mesto: št. 1001—1500 (ob. 10) 10. 6. ul S. Francesco 2, št. 1501—2126 (ob. 10) 10. 6. ul Amalia 13, 84 vin. za kg. — Nova mitnica: št 1351—1800 (ob. 11) 10. 6. ul. Scussa 1, št. 1801-2385 (ob. 11) 10. 6. ul. Scussa 12, št 1—300 (oh 12) 10. 6. ul. Acque 20, 84 vin. za kg. — Sr. Ja-cob: št 451—700 (ob. 13) 10. 6. ul. P. Diacono 6 84 vin. za kg. — K jarbolu: št. 1—100 (ob. 9) 10. 6 nI. Cancellieri 110. 86 vin. za kg. — Kjadm: št i—100 (ob. 8) 10. 6. ul. Farnetto 46, 84 vin. za k® Premog. 20 kg na modre Izkaznice. Nova mitnica: št. 1—120 (ob. 46) 10. 6. ul. Oep pa 10, št. 121—350 (ob. 46) 10. 6. ul. Amalia 13 št 351—MM) (ob. 46) 10. 6. ul. S. Francesco 2, 1'4< za 10 kg. — Nova mitnica: št 601—787 (ob. 46-' 10. 6. ul. Acque 20. 1*46 za 10 kg. — Stara mitnica' št. 1—500 (ob. 43) 10. 6. ul. Madonnina 30, 1'46 77 10 kg. — KJarbola: št. 1—100 (ob. 39) 10. 6. ti!. S Marco 38, 1'66 za 10 kg. — Skedenj: St. 1— (ob. 22) 10. 6. Skedenj 129, 1'66 za 10 kg. — Ro col: št. 101—350 (ob. 40) 10. 6. ul. S. Fon ta u 1?» 1*46 za 10 kg. Coke. 10 kg na modre Izkaznice. Sv. Jakob: št. 901—1000 (ob. 44) 10. 6. ul S Marco 3S, 2'62 za 10 kg. Briouettcs. 10 kg na modre Izkaznice. Sv. Jakob: št. 1001—1145 (ob. 44) 10. 6. ttl * Marco 38, 48 vin. za kg. » » e No\g petrolejske izkaznice. V svrho prevzetja novih izkaznic za petrolej na' se domači gospodarji (ali njihovi zastopniki) mest nega okraja »Barriera nuova-: In sicer sledeči! ulic: ul. Fablo Severo, uL Coronec, Scorcol.i Co roneo, ul. S. Francesco, Piazza S. Francesco, ul Stadion, uL Q. Donizetti, nt P. I. da P. lesfrm i, ul Torrente (Barriera nuova), ul. Roma ;:in, Ardro na Romasna, uL Fontana, ul. Piccolomini, ul. Gi< -to, ul. Bachi, ul. Paduina, ul. Acque, u!. GeK-i. lil Oatteri, ul. Toro, ul. S. Zaccaria, ul. Chloz:'3, per-tiči Chiozza, ul. Commerciale, ul. Crociera, r.l Farneto. Largo Sautorio zglase v ponedeljek, 10. t m. in torek, 11. t. m., od 8—2 pop. pri uradu 't premog v uL nadvojvode Josipa 4. Prinesti je tre ba s seboj izkaznico za živila in premog. Naves? je treba tudi eventualno članstvo pri konsum u:i* društvu državnih uradnikov. 5 j** * DANAŠNJ v »EDINOST« se ho dobivala tudi se jutri In uasieduje dni v nekaterih tobakaruali In » naši upravi, oziroma tiskam!. Fonur mtiovc! Hvala Bonu. sinemo reči d.>. nes, kajti končno smo jim vendar razvezal! jezit vsem -jo vrsti. Prišel je Lavoratore«, za njiir sL' Fco« in končno tudi .-Gazctta*. Dolgo je tra-jalo, preden smo jih spravili pokoneu, preden «.mc jih prisilili, da so vendarle Izpregovorill. In n hova govorica je natančno taka, kakor smo ie p: čakovali. Ko so se tržaškemu in primorskemu it.'* lijanstvu dogajale najiiujSc stvari, tedaj je vse m !• čalo. Niti eden teh treh listov se ni upal riti u>* odpreti proti vsem onim pre<-;i:': i- njem, ki jih je moralo pretrpeti tržn'ko in primorsko narodno italijanstvo, niti eder. teh listov ni zinil niti besedice proti vsemu germanizačncnni stemu, ki prepleta že vse Javno življenje v Tr-tt in na Primorskem ter narodnopolitično tn m od negospodarsko naravnost ogroža obstanek doma. čega avtohtonega prebivalstva, nobeden teh ti * iv se 5e danes ne upa izreči odločne besede na r,.r' v tistih činiteljev, ki so vrgli vse to zor'f na d »mače tržaško in primorsko prebivalstvo. Kie s > Mil tedai vsi ti trije listi da bi bili govorili italijanskemu prebivalstvu a ogroženih koristih njegove narodne stvari, da ne bi bilo prišlo tako daleč, kakor je priSlo v resnici, da moraš še danes z lučjo ob belcin dnevu iskat! po Trstu človeka, ki bi Imel pogum glasno priznati svoje italijanstvo? Vsi ti trije listi, loveč se ali za gmotnim dobičkom ali pa za milos'.'o od zgoraj, so molčali. Molčali so tudi potem, ko je prenehal oni prejšnji pritisk, ko so z otvoritvijo parlamenta prišli svobodnejši Časi. In molčali so tako dolgo, dokler Jih nismo prisilili mi, da so IzpregovorilL hoče ugonobiti V t Ne. Ozrl sem se proti jusozapadu, a tam se ni nič zganilo, nobena senca se ni plazila iz globin: le Soča je prelivala svoje zlato in iz njenih tolmunov so vstajale blede postave, povodni duhovi, da čuvajo geri^ki raj pred demoni. — Mirno so snivati briški kmetiči s svojimi seli in svojimi graščinicami, okoli katerih so duhteči vinogradi in bujni sadovnjaki razkošnega juga vili mehke vence, katere je božal kot ljubeča roka topel dih, ki je vel iz de?ele solne^ in petin. In: -o so se črtale od Škrlatnega neba črne clprt e, ki so se vile nad OsIa\iem kot fantastične pos: e, kot severne duše, ki hitč ob umirajočem dnevu tja gor na Kalvarijo, kjer kipč v nebo trije k: i'i, mirno in pokojno že stoletja. Mirno in pokojno je zasanjal tudi hrib Sv. Valentina in se brezs rl ti odeva! z modrim pajčolanom; saj so ga čuvali zvesti čuvaji — razvaline polne čudovite romantike so zrle tja preko Benečije v zlato planjavo, pretkano s srebrnim! trakovi — Torrc In Taglla-niento. Spodaj pa je žuborela Soča in mu pela uspavanko. pra\i!a pravl?*ce mehke fn lepe kot planinski večeri, a tudi sttaSne in temne, da je «ora zadrhtela v spanju. Pravila mu je o denu-nu-gigantu s plamenecitni očmi. z bakljo in kni-šenim mečem v roki, ki bo znal in hujskal ued. žne, si nepoznane druge proti drugim, da si bo ! > v besnem srdu zasajali jeklo v mlada, v konrrr-ča srca, da si bodo. krvoločnejsi o<5 teg..". meso s telesa in se še ponašali s svojimi ---- S V Trsta, dne 9. Junija 1918. .»EDINOST« Štev. 154. Stran 111. In sedaj, ko so izpregovoriii, ne znajo povedati drugega, nego ono, kar jim narekuje njihova lastna. ne pa italijanskega naroda korist, kar jim narekujejo njihovi moralni in materijalni navdihoval-ci. Vse drugo iim ni nič; edina Jugoslavija je tista, ki je tako silno nevarna tržaškemu in primorskemu italijanstvu, da jih je spravila iz njihovega sladkega sna »za narod«. Pokaži puranu rdeč robec, pa ti zakardra! In so tudi zakardrali, toda ne po svoje, temveč tako, kakor so jih naučili tam zgoraj. Jugoslavija je tista velikanska nevarnost, ki preti Trstu in Primorju; germanizacija, to ni nič, in »Eco« je celo pristavil, da je — ni, vsa? ne v taki meri, kakor jo vidimo mi. Enako sta mirno in brez bolečin pogoltnila isti naš očitek »Lavoratore« in »Gazzetta«, posebno le-ta, ki se je vkljub svoji oficijoznosti postavila na pravcato nekdanje piccolovsko stališče absolutne negacije Slovencev v Trstu, kjer da se more kako slovensko zborovanje vršiti le »semiclan-destino«, ki pošilja dr. Wilfana z našo Jugoslavijo v — Nikaraguo ter označa vse naše snovanje in delovanje v doseso naše države za — komedijo. Kako majhni, kako nizki, kako nevredni svojega življenja so ti listi, kateri iz velikih sedanjih časov niso izčrpali zase niti trohice spoznanja, česa je treba narodom, da jih v bodoče ne zadene več taka katastrofa, kot je sedanja^ Namesto da bi vodili svoj narod k misli sporazuma med narodi, pa ga hujskajo na boj proti sosedu, s katerim mu je živeti v večnem tiku. Časi za tako »politiko« so pač minili; in jih ne prekličejo več nazaj vsi »Lavoratorji« vsi >'Ecchi« in vse =Gazzetter. Tržaško in primorsko narodno italijanstvo, upamo, si najde svojo pravo rot mimo njih in tudi čeznje 1 Vso svojo goloto je pokazal »Eco« v svojem odgovoru na naše pripombe k njegovemu napadu na sedaj v Rossettijevem gledališču gostujočo opero kraljevega hrvatskega deželnega gledališča v Zagrebu, ali pravzaprav na nas Jugoslovane, ki se drznemo v tržaškem gledališču nastopiti z operami v jugoslovanskem jeziku. »Eco« pravi dobesedno: ^Quanti di noi udimmo cantare, fra i te-desehi: >Dc-r Troubadour — ich bebe!« non po-temmo far a meno di sorridere; ma poi finimmo col dirci, che in fondo, se vdevano capirlo, il iTrcvttorc , se lo dovevano pur tradurrc, cosi o cosi. A Ztgabria, probabihnente, avreimno fatto Ig stesso ragionamento. Ma qui a Trieste, al Pc-liteama, sentire un ćoro che dice, su per giii. Dobro jutro Rigoleto« č irresistibiimente comi-co, ma d' una comicita che s* avvicina alla prola-r.azione. Questo, 1' »Edinost« non io capisce. — L* ^Edinost«, patrioticamcnte, sputa.« — Vprašamo le, aii se je kje kedaj našel kak list, izvzemši morda kako najhujši izmeček, ki bi pisal, da je profanacija, onečaščenje. če se poje italijanska opera v ueltalljacskem jeziki,, posebno pa jtmo-sioyanskem. Jugoslovanski jezik torej profanira, onečašča! Vprašali bi le, ali je naš jezik tudi ene-čaščal in še danes onečašča vse one tisoče in tisoče Italijanov, ki so si služiii in si služijo svoj kruh med nami, ali je naš jezik tudi onečaščal in danes onečašča vse one tisoče in tisoče Italijanov, ki so pribežaii med nas in smo jih prejeli gostoljubno kakor brat brata, ne pa kot — one-caščcvalce? Slovenski krtih ne onečašča niti naj-::;::n^zeneJ5eza rEcovega«- pristaša, naš jezik pa i nečašča italijansko opero! =Dobro jutre, mamca!':. in =Dobro jutro, oče!« so vikali tudi najbe-snejšl »Ecovcl< pajGorici — v Trstu jih itak ni 1 ilo nikdar in jih tudi danes ni — za našimi ženami fn možmi, da bi jih privabili v svoje drugače prazne prodajalnice, in ta »Dobro jutro« ni prav ;;ič profaniral njihovega italijanstva, pardou, fur-lanstva, dočim pa je »Dobro jutro, Rigolettp« profanacija. Da, kaj takega res ne razume j>Edinost« iti tudi ne bo razumela nikdar, in to temmanj, ker i: pram nam tako tenkočutni »Ecovi« gospodje ni-m) čutili prav nobene profanacije, ko so se italijanske opere pele v Verdijevem gledališču — nemški! Ali da, nemški, to je za *Eco« stvar, pred katero je treba na kolena, in ker je morda tudi še v zvezi z vlado, potem pa celo na trebuh. Pojdite. tiojd"te, hinavci! Klečeplazenje je, kar gleda na vseh koncih in krajih iz vas, pa se ogrinjajte še tako s plaščem narodnega ponosa in samozavesti, in ker se čutite napram bosovom, ki pri vas vc-tire in oblače tako zelo majhni, pa se hočete vi ritlik-ivci kazati velikani napram nam ter nam s iem namišljenim velikanstvom jemati, kar nam ^re. Dragi jRco*, časi Harlekina in Eakanape so minili. In sedaj smo na tem, da delimo vsakemu svoje, ne pa po stari »Eco«-Harlek:iiovi metodi: meni, tebi, meni! Cut \ zajeinnostl med slovenskimi pokrajinami oživlja se zadnje čase na razveseljiv način. Te dni i.; zabeležil »Slovenski Narod«, da je na Hrvatskem podpisanih za slovensko gledališče v Ljubljani že okolo 100.000 K. Pripomnil je, da ie to sijajen dokaz, kako Hrvatje f ratrajo osnutje na-šega gledališča za jugoslova stvar. N^kaj i udobnega se Je zgodilo pri nas v Trstu povodom proslave obletnice inajniške deklaracije in 1 ivanja predsednika Jugoslovanskega kluba, dra. Korošca med nami. Skoraj v hipu so nabrali naši 3300 K za snujoČo se slovensko šolo v Mariboru. Ne polagamo toliko važnosti v višino nabrane nedolžni, si nepoznani. Pravila je Soča bajke sni-vajoči gori, pravila jo je romarjem, ki so hiteli ua oni strani k Majki nebeški, da ji potožijo svoje boli, in jo prosijo njene zaščitv Pravila jim je z dehtečim glasom, a niso je umeli, niso jej verjeli strašne tajnosti. Saj je vse naokrog dihalo svet pokoj! Saj tam daleč, kjer je umirala luč sohica, se ni nič zganilo, se ni plazilo grozeče proti jutru; saj jih je čuvala dobra, mila Majka s Svete Gore! — Mrak je objemal zemljo tesneje in tesneje in temno so se črtale konture Svete Gore, hriba Sv. Gabrijela od jasnega neba, temna se je vlekla črta gorovja do Trnovskega gozda in dalje — dalje, kjer je sanjal ponosni Nanos tam, kjer se spaj.ita nebo in zemlja. Izginila so prijazna sela v objemu noči, izginila rodovitna polja in iri temno in mrko sta se vlekla proti Cavnu Pa-novec in Stara Gora. Panovec in Stara Gora! Oba tako krasna po dnevu, eden veličastna katedrala, prežet globokega, svečanega miru s temnimi svojimi smrekami in jelkami, skozi katere se Igrajo prešerni žarki juga in predejo okoli njih zlate in škrlatne pajčolane — druga polna razkošnih solnč-nih sanj, kot bi vriskalo fantovsko petje čez holmce in dolinice, poraščene s temnim zelenjem stoletnih kostanjev in nežnim listjem bukovja, v katerem se skrivajo kočice, ovite s trto in sadjem juga — idilična gnezdeča miru in samote, skrita pred pohlepnimi očmi sveta. t (Konec jutri.) svote, marveč vidimo pomembnost tega čina v tem, da ga moremo smatrati kot pojav oživljajo-čega se čuta vzajemnosti med slovenskimi pokrajinami, kot pojav vseslovenske vzajemnosti. Nekdaj ni bilo tako. Štajerski in primorski Slovenec sta si bila malone tuja. Odtujeni smo si bili in ločeni ne le po deželnih mejah, ampak tudi po ne-zanimanju drugega za drugega. Niso nas ločevale le deželne meje, le vladni zistemi in politiške mahinacije narodnih nasprotnikov, ampak ločevala nas je tudi — in to-smo hoteli tu posebno naglasiti — metoda In smer naše oficijelne slovenske politike!! Razumljivo je to: saj se je ta poslednja vedno prilagodjala — da ne rečemo: služila — namenom in željam gori omenjenih sovražnih nam činiteljev. In to je bila za narod naš veča nesreča, nego vse sovraštvo sovražnikov. Ta nesrečna naša oficijelna politika je — hvala Bogu! — likvidirana. Prišla je doba nova z drugačnimi smermi: drugačno taktiko in z določenim ciljem, ki ga prej nismo imel?. Narod je z navdušenjem in divno soglasnostjo pozdravil to novo politiko, ki prepo-raja naše vrste vse do zadnjega sela. Posledica tega preporajanja je tudi oživljanje čuta vzajemnosti. Nekdaj so bile razmere, v katerih so živeli in se borili primorski Slovenci, za Štajcrca terra ineognita, — in viceversa, — danes se kaže zanimanje v dejstvih in praktičnih činih. Rekli smo, da se ne ponašamo z ono svoto, nabrano za mariborsko šolo, — saj ni Bog ve kaj za tako veliko mesto. Ponašamo pa se z dejstvom samim, da so tržaški Slovenci pokazali zanimanje in sočutje za štajerske brate, znak torej, da se začenjamo čutiti narodna celota. Ni nam pred očmi financijelni moment, ampak moralična in vsled tega nar.-pol. pridobitev. To je ena tistih blagoslovljenih posledic, ki nam prihajajo iz dejstva, da jo slovenska oricijclna politika postala — narodna, da je zadobila nove orijentacije in ubrala nove smeri. In v tem dejstvu se odraža vsa pogubnost prejšnje naše oficijelne nenarodne politike. Poprej smo se ravnali po oživili go drugih, odslej hočemo služiti — sebi preko vseh deželnih mej in načrtov naših sovražnikov. Preko deželnih mej si podajamo roko, ker je prišlo v nas izpozuaaje, da podpirajoč brata, podpiramo in krepimo celoto. Pazite na snago! Vladni komisar razglaša: Ukrepi glede sii^e po ulicah, ki stanejo občino velike izdatke, se fcjalovljajo popolnoma vsled postopanja nekega de!a občinstva, ki, kakor so ugotovili uradni organi in kakor se tudi pritožuje velik del meščanstva, dela naravnost proti tem u-krepom. Z oken dežujejo na mln-ogredoče naj-raznovrstnejše smeti, in javne ulice, zlasti v bolj obljudenih predeiih so izpremenjene v pravcata smetišča, in pogled po njih je v večernih urah, zlasti v bližini raznih gledališč in kinematografov v resnici ogaben. Z ozlrom na to, da apel ua meščanstvo, izdan 5. majnika 1917., s katerim se je pozivalo občinstvo, da naj sodeluje pri vzdrŽava-nju snage po ulicah, ni dosege! zazeljenesa uspeha, se opozarja ponovno, da je strogo prepovedano iztepanje cunj, preprog, pogrinjal, žimnic In drugih takih stvari skozi okna ter z nrinom in še večjo nesnago onesnažati poslopja In druge zgradbe, da se je poostrila pažnja s strani -občinskih organov in organov varnostne straže ter da bo proti kršiteljem teh odredeb mestni magistrat postopal z največjo strogostjo in jih kaznoval z jtfo-bo do 100 K. v slučaju neizterljivosti pa z zaporom 10 dni. Zaplemba volne. Namestništveni svetnik razglaša: Kakor je bilo ež ponGvuo razglašeno, je vsa volna zaplenjena od vojaške uprave in je dovoljena nje prodaja samo v to določenem c. in kr. nbirališču za volno. Opozarjajoč na to odredbo se poživljajo prizadeti, da odstranijo vse napise, nanašajoče se na nakupovanje volne in vse koščke volne, ki so razobešeni pred dotični trgovinami. J C. in kr. nabirališče volne Trstu, ulica Boro-evićeva 7 pa bo nakupovalo volno enkrat ali dvakrat na mesec, kar se bo vselej že poprej razglasilo. — Dr. Fabri/i I. r. Odbor za pomoč stflftlajoei slovenski mladini v Trstu se obrača do vseh onih, ki bi mogli, kakor že opetovano, tudi takrat priti na pomoč naši mladini zlasti z oblačili, perilom, obuvalom in denarjem. Vsaka obleka tudi zakrpana in zašita, se hvaležno sprejme; ravnotako tudi obleke odraslih, ki bi se dale prekrojiti. Ker bi marsikateri otrok ravno radi oblačil ne mogel od doma, prosimo še enkrat naj vsakdo prispeva po možnosti. Tozadevna darila sprejema gospa dr. RvbSreva in dekliška CM šo'a na Acquedottu (samo dopoldne). Oziralo se bo tudi na prijave otrok iz neslovenskih šol, a to le v slučaju, če se ne zglasi dovolj otrok iz slovenskih šol. Organizacija oskrbnic vojniških iirot za Trst In okolico v Trstu. To dobrodelno društvo je bilo pred kratkim, da lažje doseže svoj namen, razdeljeno v dva samostojna oddelka in sicer v italijanski oddelek za Lahe in Nemce in slovenski oddelek za Slovence. V odbor slovenskega oddelka so bili izvoljeni: ga. Antonija dr. Slavikcva predsednica, ga. lika dr. Stegujeva tajnica, gdč. Matilda Pertotova in ga. Albina Maurinova eko-nominji, gg. šolski voditelj Ciril Valentič, kate-het Matija Skabar, okrajni sodnik dr. Oton VVein-berger, ravnatelj mestnega urada za varstvo otrok, dr. Anton Delak. stotnik Možina, ga. Hum-plik Marij?., svetovali, ravnatelj hranilnice g. Fran Rus blagajnik In zdravnik g. dr. Scrivanich društveni zdravnik. Začasno ima slovenski oddelek svol sedež še vedno v dosedanjih prostorih v ulici sv. Lazarja št. 14. I., kjer se uraduje ob ponedeljkih in četrtkih od 4 do 7 popoldne. Ker »e za veliko množino vojniških sirot še dosti premalo oskrbnic, prosimo, da se javijo vse, ki bi bile voljne prevzeti oskrbništvo vojniških sirot. Prijave se sprejemajo v uradu organizacije kjer je na razpolago poslujoči uradnik vsak popoldne od 4 do 7. Razdeljevanje lesa. Zavod za pospeševanje malih obrtov je prejel majhno količino 50 milimetrskih smrekovih desek, ki spadajo k svoječasno nakazani količini za krajevni lesni obrt. Mizarji, ki nameravajo kupiti te deske, naj se obrnejo čimprej na imenovani zavod v nI. Lazzaretto vecchio št. 52. Češko Budjevička Restavracija (Bosa-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. & Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska D 2S takoj 14—17 Jetcn n iadenić. zdrav, vi j Jife vešč hrvatskega (o^ir. ulove jsUegai in italijanskega je-:ik;», » 2 a!t f; le:*io prakso v trgovini pap:rj& In galanterij -kega bi gn P brsn«, stanovanje in pl*,ča. E^f.cktira se trcdi n"1. £05 o-P"sm«ne ponudbe n« trvrdko Martin Sreboth Poreč (Istra). 310« za TP-lci dan Državni asinžisenec s h d,lje p- »p&Idne primernega dela. Naslov pove Iju. odd Edinosti. - 2270 f® služkinja za vsa dela proti do^ri pia£i m in hrani. Predstaviti vl'ca Michelangelo 648, Mahne. 2274 od 3-B. dre uie^lirani sobi PrViasnila daje Maurenoiu ul. Soli^orlo st. 15, III. n 2273 ^Ir.vfl5« vdorcc ieii znanja v svrho žeuitve s pridnim d kletoiu al vdovo brrr/, otrok o.? 3)—let Kes-e ponud^9 s sliko fod , Junij" na Ins oud. Edioci.ti. Cfl«eS?ll ffll^fc^ dobita dva poltena deći* 14—li? let stara m dva težaka prosta vojaščino. Te5ik, ki f« razume pri chkulami žagi, ima prednost. JSast >p takoj. Tauicv trgovina oglja in drv ul S Znce-tria Z. , 220-i SlaviĆ agBBC sc bavi z uporabljanjem ssavb, obrtnij ter ;jOsrec!u-e pri k po-prodnj> neprimičnia, posojil h na vknjižbo in najemnin. Konce-si niran ursd glasom naruesin štvenega do voljenja št. 180? 10 1916. 1. Sprejema uporabljanje stavb, obrtnij, kapkalov, itd. itd 2. Inkasirane obresti posojenega kapitala Itd. itd. 3. Daje v najem skladišča, stanovanja, ne-nrimlčnine, posestva itd. itd. 4. Kupuje in prod ja žlvljenska posojila, obrtnij e itd 5. Nalaga kapital proti hipotekarnim garancijam, 6 Beleži prodajo hiš, nepremičnin, v mestu in okolici kakor tudi na deželi. Uradne ure od 9—12 In od 3—7 pop. Ulica Barričra useclila 6, L nai Kakor bomba mora učinkovati uspeh .8. vojnega posojila pri sovražnikih. Poifplsiilf e uofno posojilo! e|7|«g9£at>Mf ul. Uosco št. 10 dobi sa dohra llkVUiill kava: bela V4 110 v, mala V6 1 v , n:»ravn:i kava inok^ 80 v., „kipncin' GO r.. Slovanski časopisi in ilustracije. ]Lep_ zraccn in vel-k prostor, Priporo?* ho lastnica: Kaolonk. 1-2G0 sitižro služkinjo za p-r ur na dan Ul. IdiiClli Marije Terezije St 4, If. vr. 6. 22-">S stanouonjs 20 pihnile prostore, obstoječe iz treh do štirih sob v središču mesta. Ponudbe z navecttfb letne najemnine na Inseratnl oddelek Edinosti pod , Štev 1568«. Oglasi, osmrtnice, zahvale ia vsakovrstna naznanila reklai^ute v^ebiae. n:ij se suši-|».;io oa »Inseratiii oddelek Edinosti:: -Ulica Sv. Frassčiška Asiškega 20. pritličje. vabi na redni ki se bo vršil s (Oetkarjtv prašek) za _ r4> slaščico, pripravljen br^e Mnobjaka ter po istem načinu kakor v normalnem | času. 5» dobiva v lokurni všciai* DNBVNI RtO: 1. Poročilo načetstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelstva in ii^idzorstva. 5. Razni predlogi in nasveti. Za slučaj, da ne pride zadostno stav io udeležencev, skliče se drugi o. ^ni zbor na isti dan ob 8. uri zveče, z suu i'ne v ni. u redom, kateri bo sklepČtn c« na le- vilo udeležencev. NAČCLSTVO t („Silva" vrelec), /ganje in vino razpošilja A. OSE T p. GuStanj (KoroSko). — Kupuje steklenice vseh vrst ter zamaSke stare in nove. ' S V Mit * "" >?M (proti nevral.^iji rov->1 matizmn piotini) 'so prodaja v vseh lekarnah. D 16 (jO!!!!]*! matizmn, skrnini (i», Une 0. h*HU* 191b. Z dobro uspelim vojnim posoji' lom se doseže celo večji uspeh kot z dobljeno bitko: sovražniki ne vidijo samo moči in volje za zmago pri armadi na bojišču, temveč v vsem narodu. Poprava čevljev. Popravljalnlca čevljev, ki io Je uredila deželna poslovalnica za obleko v ttl. Economo št. 2, ie morala zaradi preobilice naročil ustaviii sprejem novih naročil do 24. t. m. Popravljeno obuvalo sc slej ko prej oddaja vsak dan od 9 do 11 dopoldne. Sivo žveplo in repno seme za jesen. Tržaška kmetijska družba v Trstu vabi naročnike sivega žvepla, ki istega še niso dvigniti, da to store do srede 12. t. m. Istočasno naznanja, da ima še seme za jesensko repo, ki sc dobi v njenem uradu od 8 in pol do opoldne. Škodenjska CM podružnica slavi dne 29 t. m. desetletni jubilej svojega obstanka. Da dostojno proslavi ta pomembni dan napravi tega dne svoj siainosinl občni zbor in takoj po občnem zboru zabavo v veliki dvorani Gospodarskega društva. Priprave za to sc že vršijo. Odbor namerava posti eči udeležence z jedjo in pijačo tudi v paviljonu in se tedaj obrača do vseh prijateljev podružnice, naj bi kaj darovali v blagu ali denarju za paviljon in naj bi to izročili našim dekletom, ki bodo to pobirala; v mestu sprejema darove g. Ant. Lavrenčič, blag. Ljublj. kreditne banke. Odbor. Slovenski javnosti! Vsakdo ve, da bomo morali po vojni napeti vse moči, ako bomo hoteli se dihati v gospodarskem oziru. Naš mali proleterski narod, ki se je še pred vojno komaj vzdržaval na površju, ne bo mogel biti kos zahtevam, ki se mu bodo stavile, ako bomo gospodarili po starem načinu. Pcleg drugega bo skrbeti, da se bodo različni gospodarski pridelki in izdelki spravljali po najkrajši poti na svetovni trg. Naš trg jc v — Trst in na Reki. Prišel sem do misli, da bi bilo umestno, ako sc ustanovi za vse slovensko (ali jugoslovansko ozemlje družba, I.i bi prepregla to ozemlje z zvezami po tovornih in osebnih avtomobilih. Cteifs družbe naj bi ne prevzeli samo gotovo število deležev: bila naj bi dolžnost vsakogar, da se promet pos^cvaje in izvaja po družbi. Tuiraam so imeli že uvedene podobne vožnje, k? so se izplačevale z večjim in manjšim vspehom. Prednost d.Užbe bi bila skoro i-i k I'učena. V n-is slednje omrežje, nadno Še proge na itd. Celje - Trzin -Vrhnika - Kaiee - A Koji bo - mernik - C. Plaalua - Fostcjna -Trst (okres 67 I:m); Trzin -Kranj (olerog "o bm); /.c.ezr.i Kranj - Jezersko - Kaplja - MJ (okrog 118 km); Crna (pri P Ruda - Velikovec - Celovec - Blatograd - Vrba -Beljak - Blajberk - Ri:te - Čaj ia - Šrr.okor - Cir-kno (okrog iS2 km); Čajna - Trbiž - Rabelj -rdjn - Z< ■iii pa t?., da bi bila izguba lih i mam za začetek na- mu 1 jt se priklopile liak- iersK ;em, Hrvatskem Istri bllao a - Polhov gradeč - - šempas - Gorica - J /.V res 235 km); Kalce - c - btorjs - Sežana - v vseh legah enako prijetno božaiočim, posebno pa tudi v visokem pianissimu neskaljeno čistim glasom, brez kakršnekoli ovire žttborečim preko najtežavnejših koloratur, je postala v snočnji Vio-letti, v kateri je pridružila svojim odličnim pevskim zmožnostim tudi najprimernejšo igro, ljubljenka tržaškega občinstva. Gg. Rijavec in Primožič sta stara naša ljuba znanca, in danes jima moremo le častitati na lepem napredku, ki smo ga mogli snoči brez prigovora ugotoviti na obeh. Rijavčev blesteči lirični tenor jc v tem časa le še pridobil na globini in milini, kar se H pokazalo zlasti v dvospevih, kjer je bilo vsakikrat živahnega odobravanja cb odprtem odru, posebno pa že takoj v prvem dejanju, a prav posebno v sijajno izvedenem končnem prizoru. Bariton g. Primožiča, je zadobi! v času, kar ga nismo čuli, pravo moško polnost, združeno z ono gibkostjo in prožnostjo, ki gre pevcu-umetniku. Posebno nam je ugajala jasnost izraza v pianu in pianissimu. Ostale, uloge so bile popolnjeue najprimerneje. Gca. Žličarjeva kot Flora. gca. Peršlova v ulogi Annine, g. Pisarevič kot zdravnik, g. Binički kot Letorier, in drugi zasluzijo vse priznanje. Posebej naj omenimo izborno izvajani kvintet v zadnjem dejanju. Zbor se nam ie zdel tupatJm nekoliko šibek, a drugače popolnoma na svojem mestu. Ciganski ples baletnega zbora in španski ples gc. Elslerjeve in Fialove v tretjem dejanju zaslužita vso pohvalo. Zunanja oprema ie bila najdostnejša. — Kakor že rečeno, pomenja ta prvi večer popoln uspeh. Le v zadnjem dejanju je bilo čuti z galerije nekaj malo nevšečnega motenja vsled hrvatskega besedila, a je bilo brez pomena. Imeli smo priliko govoriti s tem in onim posetnikom, ki ni naše narodnosti, in priznavali so vsi, da so izredno zadovoljni. In bili so ljudje, ki so strokovnjaki v glasbi. Tako priznanje pač najtemeljiteje izpodbija vse — hujskanje. Pripomnimo naj Ie še, da so se v glavnih ulogah nekatere točke pele v italijanščini, drugo pa vse v hrvaščini. Tržažko nesjovansko »•in i i ——^i PRIPOROČLJIVE TURSKE Rokavice in modne potrebščine. IT. VENIER & Cara p. Corso 14. Modne potrebščine ia izdelovasj« rokavic. OISfcenja in popravljanj« rokavic- C«bo zmerne. _1310 Trgovina Jestvin IVAN BIDOTEC, Tisfc, nI, Oanip«»le M UV* Ponterosso). Ima r zalogi: čaj, paradiŽBO Inm-serrc, mnogo vrst kock »a juho, ženf in tudi blago aprovizacijsk« komisija. Pristni Jamaika rum, konjak Marij, vermonth, mal covec, slivove« ter več vrat mineralnih vod. Vsa po smernih cenah. 414 Mehanična delavnica. ODLIKOVANA LIVAR NI CA 09VALDELLA. Via Mcd-a 26. Izdelovanja in popravi »troj®v ta motorjev. Proračuni. Knjigoveznica PIETHO PIPPAN, Trst. ulica Valdirivo 19. Artl stična vezava. Žepni koledari lastnega Izdelka* — Vpisniki (registri) i,osebnega sistema. 207 Majolične peči in štedilniki M- ZEPPAR. nL S. G io vas ni S in 12. Najboljša izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Ccce zmerne. 202 Hotel Comfnental Trst, uiiea San Kicoidv 8t. 25 (blizu Corsa). Prenočišč© za vojake. Dvigalo. Cene zmerne 'Postrežba točna. iaO občinstvo jc tu.imelo priliko za primerjanje, m da ni čutilo nikakršne — »profa- —r. prepričani smo, nacije-t. Danes, v ne de? jo, se ponovi »Traviata« z istim osobjani. Začetek ob 8 zvečer. Papir. VELIKA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, papirnatih vrečic lastno tovaru« — Ys»15ki raziih barv in velikosti. Ceno zmerna. — Gaetono Uolliuar, Trst. Via dei Gelsi IG. '256 Skoija L Čcvo - Ct k u - Pol: :ur -ka -ovce Bovec - Sv. Lucija - 2elin - Idrija - Kaleč - Pla-niiia - Bloška polica (okrog 210 km); Krško - Novo mesto - Straža - Žužemberk - Krka - Vel. La-.vče - Ribnica (Sla\ lik) - Sodražica - Bloška potica - Lož - Knežak - Trnovo - Reka (okrog 215 km); Scvnica - Mokronog - Trebnje - Žužemberk - Staracerkey - Ribnica - Loški potok - Čabar -Gcrovo - Crni lug - Reka (okrog 210 km). Želim zbrati mnenja vseh, ki se zanimajo za to. — Ivan Majhen, c. kr. poštar, Loški potok. Vojno - oomožn: urad političnega društva »Edinosti posluje v prostorih Tržaškega podpornega iu bralnega društva« v ulici Carinila št. 39, I. nad., na levo, in sicer, izvzernši nedelje in praznike, vsak dan od 9 in pol čop. do 12 in pol pop. Ob tem času je itrad na razpolago strankam za vsakovrstna pojasnila in sestavljanje vlog v vojno-cskrhnih in raznih drrgih zadevah. V slučajih potrebe bo poslujoči uradnik za stranke tudi osebno posredoval na pristojnih mescih To je pa žc cd sile! Karel Bande! v Piiskovici se je naroči! na naš list dne 23. aprila in naša uprava mu ga redno pošilja. Ali do danes ni pre-jel niti ene številke. Cc take razmere niso škan- D ARO VI. \ — Za moško podružnico CMĐ je nabrala gospa BiČkova po izvenrednem občnem zboru pol. dr. Edinost z dne 30.' majnika znesek K 441*17. Denar hram predsednik. — Za novo šentvidsko šolo so darovali na že-nitovanju g. Čebule Josipa in bkabar Jožefe: Še-mrl Filip, Sosič Mavrici?, Čebule Josip in Škabar Karel 20 K, nadalje Čeme Viktor 2 K, Turk ( Frane 5 K, Korošec Blaž G K in Misel Marija 2 K. — Slovenskim oslepelim vojakom v »odilovem zavodu« v Gradcu es je odposlalo, ustrezajoč izraženi želji naslednje: 1 citre (SO K), 3 žepne ure (330 K), 1 -širokokraien klobuk (40 K), 3 ustne j harmonike (29 K). To se je kupilo iz prispevka predstaved ramatičnega društva v prilog oslepelim slov. voji-bom. Oslepelemu vojaku Gerbecu iz Štanjela na Krasu se je izročilo 100 K ker ie rrosil, da bi se mu pomagalo za nakup obleke otrokom, katerih Ima revež 5. Ka račun zaželjene-ca pisalnega stroja se je poslalo č. sestri Klari 347 K. (3-Ž5 K nabralo omizje »vesele ohceti pri Sv. Ivanu in 2 K pc?lal v isti namen vojak s fronte). Pisalni stroj star.c 1500 K. S par stotaki bo pripomogel zavod, nekaj ima dotični (Peter Jamnik) prihranjenega, a vkljub temu manjka še dosti do potrebne svoie zato se iskreno prosi, da bi se še prispevalo v izpolnitev izražene želje. Poleg označenega se je poslalo v Gradec Še dvoje citer, katere se je v ta namen darovalo in pa množino papirja za one, Id radi večkrat pišejo. A. S. — Za ranjene in bolne vojake so darovali: Slov. Škedenjska šola 2 domino, Prus. kralj. hI. mesta Prahy- zavitek knjig in 2 zavitka časopisov, ga. Rovinsky poljsko časopise; A. S. razne časopise, Neimenovani je daroval (v drugič) 100 krasnih malih križcev (b. razpelie), g. Anton Rep iz Bar-kovelj veliko časopisov ia 3 knjige, gca. Anica Marolt časopise, ga. Ljud. Prunkova veliko ča- j sopisov, N. N. 3 palice. - — G. Lokar, notar v Ajdovščini daruje 10 K za CMD žen. podružnico in 10 K za šentvidsko šolo. Jadranska banka daruje 3 K za CMD žen. podr. Denar hrani gospa Biček-Razbornikova. Dčrcska Rrojačnica A. RIEGER, Trst. ulica Ckmnterciale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleSkem in francoskem kroju, plesno obleka, obleke za poroke, bluzo za gledališče itd. Cene zmefne. 337 TršsrasRo-e&rina zadruga v Trstu reg. zadr. z neom. jamstvom uL l fmSM AslSRm ft 29 II. nal sprejema hranilne vloge 0đ 1 K dalje ter jih obrestuje po w 4®L Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hranilne pušice na clom. — Rentn1 davek plačuje iz svojega. Daje posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsaki dan izvzetnli nedelj in praznikov od 8 do 1. linstfi HorošKe^ jafeoMamašta VALETIH PflULIČ, Sf. Pelžf pri »a. n daloznc. poten: res ne vemo kaj pomenja ta foesc- j j .„_,„ siftTMBfi i')ii,>i,i'j fn ia da. In obhajajo nas dvomi. aH živimo al. ne živi- | Mjg HI EUš!!k IU 8, mo v moderni državi?! 3 1 • Za trgovanje z Ukrajino. Trgovinska zbornica sporoča: Interesira ici morejo dobiti v uradu Trgovinske zbornice razna pojasnila giede izvoza blaga iz monarhije v Ukrajino. Odbor za pomoč stradajočira otrokom bo imel svojo sejo v torek, 11. t. m., ob 6 pop. v prostorih »Slov. Citalnicc« v Trstu. Vsi odborniki in odbor-nice ier zaupnice sc vabijo, da sc je udeleže. Predsednica. Občni 2bor ženske podružnico CMD v Trst« se bo vršil v prostorih ^Slovanske Citahliec* v soboto, 15. t. ni., ob 5 pop. in nc 10. t. m., kakor jc bilo prvotno' objavljeno. Odbor vabi vljudno vse članice in prijateljice podružnice, da se občnega zbora mnogoštevilno udeleže. Mestna zastavljalnica. V ponedeljek. 10. t. niše bodo dopoldne in popoldne prodajali na javni dražbi razni nedrajoccni predmeti (obleka in perilo) zastavljeni na znstavne lislke serije 142. vsaki ol> 9'/, IM I 64° C svetovna TRGANJE kple udov in Um reutnafizem = v Slavoniji = Mi IM ii mm bolem potom kopeli, blatnih kopeli, pitja vode* solnčnih kopeli In električnega zdravljenja. S kopeljo spojena penzija, restavracija, kavarna, slaščičarna z lastnim obratom. Godba. Izborna oskrba. — Stanovanja in kopeli v istem poslopju. Prospekte pošilja ravnateljstvo. Radioaktivne, alkalične, solnčne jodne toplice. Zdravljenje z vodo MUL stenice, šM. Tidtlevanjc in razpešiljutev preizkuS. radikalno uČinknjofega uniče%"aln. sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna podgano in miii K 5.—; za ščurke K 4.50; tinktura za stenice Iv 2. —; uničevalec mo.jev K 2—: prašek proti mrčesom K 1.50 in K 3.—; sem spadajoči razpr. Sevalec K 1 20; tinktur« froti n?em pri ljndeK K 1.20; mazilo za uši pri živini K 1.50; prašek za uii v obleki in periln K 2 —; tinktura, za bolhe pri pseh K 1.20; prašek aa uši peratuLoi K 2; tiaittuia proti mrčesa a* sadju ia zelenjadi (nniJov. ra;tl.n> K 3. Pošilja f° por etjn zavod za nokonievanjc mrčes Al. Jflnker, Zagreb 33, Petrlnjska ulica 3 m £J ICypuSem od 200 I napreS. Skladišče vina MAKS mi Trst, ulita Pstronio Z. a a a 3 a a o a a a s a □ a □3 siKiansaaaGaBenuEinBaaoaoisao Mpiiaii atelje mm Trst - Corso štev. 39 - Trst Razglednice v pbtinu. Specijaliteta : slike v barvah, fotosehizzi. Gabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake slike, — Električna razsvelljava. — in ° (a na aaaaoEB torasDsanocaaaaocanatrarar: n t !o£e! rrJlr za lirajstr^fll!*. kateri meljo.o v ^ko X m zrnia na moko, O iO i tilm fešHu fordka Jiri Finke Praga 11 — 1957. - vabki pojiLSt. ©ssaseosErs S^SJJKBBS« ■Rssnnt«*) Umetno-foMflUnl atelje Tnt m del Sivo $L 42 Mlile) Trst Izvrtajo vsako fetografičao delo tzkor tndi razglede, poaoetke. nniranjosi la'nlor, porsal&nssc« plc3če zz vsaliovrat. rpomrtnike. P^KBMSTi POVf&UUI es VSftKE FOTOOSATUl ni l'adi udobnosti goepu nirocai* koT sprejema naročb« la jih It--nšaja na domu, ev. tadi zanaj UiCJti po ri^jzcnornaj^iti Trst, al. del filvo štev. 42 je odprla v Uidmu (lidine) trgouino z uojašblmi predmeti in ^ianierilsKM blatom. Prodaja na drobno In na debelo. goista Izbera. - Solidne cene in točna postrežba. ' bhmm mmmmmm m mmmmmm m*>&msiur tI Stroeniee, cigaretni papir in druge potrebščine za tobakarne dobi se v veliki zalogi ANTONA STARY, Trst, iilica deir Istria št. 12 — Pošlljatve na deželo po povzetju. — ilillH UMI * TTst - Vla Stadion 10 - Trst Odprt 64 B'. zueče?ntm Vstopnina K Z r ZOBOZDRAVNIK i Dr. J. Čermak v Trstu, ulica Poste vecchic 12 vogal ulice delle Poste. Izdiranje zofcp^ brez bo« leein. — Plombiranje. UMETNI ZOBJE — . ftp r ItotflfalM^CS- PIKO v Trstu se je prc®€!i la (is Corso it 13 v b!vto zlatarnico G Zereottrltz & Flgiio. Velika izi^era srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Gena zmerne. Cene zmerne, i J usnka ženska m] čita eelezanimiflo navodila ^dema i 9a 1 ^ : 5» Izhaien nasvet pri oslulislcsil in posnnlknnju Hrepkosli. P šite z polnim zaupanjem na 109 KSAilSE, pii*(8pil3) HMlim l II. 19 Ne stana nit! Me sSana nlc Dobiva se pri MHnn-t! mirni - Ljuljane SCulBievftOsS iei -sima Gostovanje zasrebške opere v Rossettiicvem gledališču sc je pričelo snoči. V kratkih besedah: velikansko jiledališčc razprodano, navdušeno odobravanje ob koncih dejanj in celo tudi ob odprtem odru, popoln uspeii. Govorilo se je včeraj po mestu, da se pripravlja nekaka »demonstracija«, izvirajoča menda iz tistih krosov, ki se v jiajnovej-šem času predstavljajo strmeeemu Trstu za branitelja tržaškega iialiianstva, toda hujskanje po i zvest nem časopisju ni izdalo nič, ko jc dirigent r. Milan Sachs priče! z uvodom, tako fino izvajanim, da mu je sledilo naravnost frenetično ploskanje. Morda sc je zdelo komu, da jc čul uvod urnevan nekoliko drugače, da se je morda nekoliko prehitevalo, ali da je bilo čutiti morda nekoliko ner-voznostl, kakor sploh v celem prvem dejanju, toda kako naj umeva umetnik umetnika: za to ni šablone, saj bi bila šablona smrt umetnosti. Orkester je izborno organiziran in disciplirau ter sledi dirigentu z virtuozno točnostjo. Glavne uloge so bile v rekah sce. Ade Sari (Violetta) ter gg. Josipa Rijavca (Alired) in Roberta Primožiča (Oermont st.) Gca. Sari s svojim izborno šobnim. Imiiia Trst CS. CsSacemo % Priporoča cenjen, občinstvu svojo, trgovino pimiM m šolsKlh potrett Prodaja razglednic In Igrač vseh vrst, frošujaSa se isfi ir^niM v štev. IszBni IP », Trsi, vogel Vin Hnria Teresa-S. Calerlna Novi dohodi volnenega blaga za moSke in ženske. Velika izbeia kožuhovine, nogavic, volnenih srajc (maje) bar-hanta, svilenega in volnenega blaga za bluze, čipko-vih ovratnikov in okraskov- a P^druže^ka y Trsta = ma Ulica Cassrma Jteu. 11, Uradne ure oU 9-1. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje zlate in papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papžrje in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. Vlose no linližlce otetejg 4% nsfto Vlo^e na tehoti in žiro-racun naiSelle po dogovoru. wm Obavlja nakazila vojnim ujčtoikom. --^^ Poslovalnica c. kr. loteriie. JADUANSICA BAN Trst, Kapital in rezerva K 23,503.000.— FILIJALKE: Dunaj Tegethofstrasse 7-9, KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obli- | gacije zastavna pi5.Yia, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papir e in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. . — MEMJftlMlCft" = i Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, VLOGE NA KNJIŽICE '"I* °|o ^KH od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiro-računu po dogovoru. — Akrdditivi, čeki ia nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. Via Cassa di E^^-^arsnlo ŠS¥. 5 (Lastno posiopie) Kapici iti razerva K 23,50^,000,— Opatija, Spit, Sbenik, Zadar. Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirje? proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd brezplačno. Stivon k editi, rembours-kredi i. Krediti proti dokumentom ukrcanja. — Borzm namčila. — lnkaso. Teleioni: 1463, 1793 in 2676. URA^^S UJitiJ od 9—1 pop. • E 5 KO M 7 --------;