1 4. Vili. j:
Poštnine plafon« v gotorlnL
SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE
Letnik l/U.
V Ljubljani dne 28. julija 1945
Številka 21.'
VSEBINA:
104. Uredba Narodne vlade Slovenije o ustanovitvi komisije za reševanje prijav vojnih invalidov in ostalih vojuih žrtev v smislu uredbe z dne 1. XII. 1938, M. s. št. 1131 (Sl. nov. z dne 2. XII. 1938, št. 633/277 s popravki in dodatki, izdanimi do C. IV. 1941 (staro-invalidska komisija).
165.	Uredba o za Basni ureditvi najemnin.
166.	Odredba o izplačevanju invalidnin, priznanih po uredbi o vojuih invalidih iu ostalih vojnih žrtvah z dne 1. decembra 1938.
167.	Odredba o ukinitvi Bolniške blagajne Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani.
Uredbe, odredbe (naredbe) in drugi razglasi Narodne vlade Slovenije _____
164.
Uredba
Narodno vla.de Slovenije o ustanovitvi komisije za reševanju prijav vojnih invalidov in ostalih vojnih žrtev v smislu uredbe z dno 1. XII. 1938, M. s. št. 1131 (SI. nov. z dne 2. XII. 1938. št. 655/277) s popraviti in dodatki, izdanimi do 6. IV. 1941 (staro-invalidska
komisija)
Člen 1.
O priznanju in izgubi pravic do državnega varstva in podpore vojnim žrtvam iz prejšnjo svetovne vojne v smislu § 5. uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah z dne L XII. 1938, M. s. št. 1131 s popravki in dodatki, izdanimi do 6. IV. 1941, odloča začasno na prvi in poslednji stopnji posebna >staro-invaiidska komisija* pri ministrstvu za socialno politiko. Ta komisija je izključno pristojna tudi za reševanje zahtevkov za obnovo postopka v smislu §§ 81. L sl. cit. uredbe.
z	Člen 2.
Staro-invalidska komisija sestoji iz treh elanov, od katerih mora biti prvi, ki predseduje, diplomiran pravnik, drugi zdravnik, tretji pa upravičenec do invalidskih prejemkov po § 5. cit, uredbe.
Člen 3.
Državljan demokratske federativne Jugoslavije, ki misli, da mu gre po cit. uredbi pravica do državnega varstva in podpore, vloži pismeno prijavo pri krajevnem (četrtnem) NOO, v čigar območju stalno biva. To tudi tedaj, če so bili zahtevki že uveljavljeni, pa končna odločba o njih še ni bila izdana oz. še ni postala pravnomočna in izvršna. V takem primeru naj se prijavitelj sklicuje na prejšnjo svojo prijavo in morebiti že izdano odločbo oz. tisti uradni spis ter navede, pri katerem oblastvu je sedaj verjetno. Komisija odcedi, da se ta spis pribavi, če se iL zdi.J2atr.aUtK>.
Za nepismene, slabo pismene, težko obolele, umobolno, nedoletne in odsotne osebe in podobno napravijo prijavo njihov; najbližnji sorodniki oz. skrbniki (varuhi), če teh ni, pa krajevni (četrtni) NOO.
Komisija lahko uvedeno postopanje nadaljuje in do-konča, ali pa postopa povsem iznova.
Člen 4.
V prijavi je treba predvsem navesti dejstva, na ka. tera se prošnja opira in priložiti vsa posebna dokazila. Krajevni' (četrtni) NOO doda prijavi poročilo o navedenih dejstvih, navede vse, kar bi utegnilo vplivati na rešitev prijave ter zbere vsa dokazila, ki jih ni podal prijavitelj sam. Nato pošlje prijavo s svojim poročilom z vsemi dokazili in obrazloženim predlogom glede rešitve preko pristojnega okrajnega oz. okrožnega NOO staro-invalidski komisiji pr; ministrstvu za socialno po-
Nnmesto bivših komisij za pregledovanje invalidov v smislu § 80. inv. uredbe (invalidske komisije na sedežu vojnih okrožij, višjo invalidske komisije pri komandah divizijskih oblasti in komisij za ugotovitev umo-bolnosti) opravljajo zdravniške preglede radi ugotovitve pridobitne nesposobnosti in določitve višine odstotka nesposobnosti civilne in vojne bolnišnice oz. državni zdravniki na sedežih okrajnih NOO.
Člen 0.
Če vloži prijavitelj svojo prijavo kot invalid in ji ni priložil zdravniškega izvida in mnenja v smislu prednjega člena, ga mora krajevni NOO najprej napotiti na zdravniški pregled v najbližjo civilno ali vojno bolnišnico oz. k državnemu zdravniku na sedežu okrajnega NOO.
Komisija lahko odredi vnovičen pregled invalida po drugih izvedencih-zdravniltib in tudi po zdravniku, članu komisije. Prav tako ima invalid sam pravico, zahtevati vnovičen pregled.
Člen 7.
Komisija pošlje dva izvoda odločbe, "ki je takoj pravnomočna, ministrstvu za socialno politiko, en izvod Združenju vojnih invalidov, en izvod preko pristojnega t>knu«ega iu okmŽMga N£),Q jyiietoj.uemu krajevnemu
(četrtnemu) N00 in en izvod pristojni izplačilni blagajni z nalogom za izplačevanje.
Nalog za izplačevanje izda predsednik komisije.
Člen 8."
Mesečni invalidski prejemki teko od prvega dne tistega meseca, v katerem je bjla poslana prijava oz. je komisija uradoma povzela že prej započeto postopanje
Člen 9.
Uživalci državnega varstva ali podpore in krajevni NOO so dolžni o vseh spremembah, ki bi imele za posledico izgubo ali zmanjšanje varstva ati podpore, poročati komisiji, ,
Ce oseba, Id uživa državno varstvo alj podporo, ne obvesti pristojnega oblastva o nastalih spremembah, ki bi imele za posledico izgubo ali zmanjšanje državnega varstva ali podpore, ali če se naknadno ugotovi neresničnost Izjav ali podatkov, navedenh v prijavi alj neupravičenost do državnega varstva ali podpore, mora komisija izdati odločbo, da se državno varstvo in podpora odvzameta In da Je to osebo dolžna povrniti neupravičeno prejete zneske.
Člen 10.
Vsi spisi, priloge in postopanje v smislu te uredbe, so pristojbin prosti.
invalidski prejemki so oproščeni vseh davkov in javnih davščin.
Člen 11.
Ministrstvo zn finance ;zdn predpise za postopek pri izplačevanju invalidskih prejemkov in odredi Izplačilne blagajne.
V ostalem je smiselno uporabljati predpise cit. uredbe s popravki. Izdanimi do dno 6. aprila 1941, kolikor niso v nasprotju z odlokom AVNOJ-a z dne 8. febnvirja I94.r>. št 132 (Uradni list DFJ z dne 13, februarja 1945, št. 41/6).
Člen 13.
Ta uredba stopi v veljavo z dnom objavo v »Uradnem listuc.
y Ljubljani dno 26. julija 1945.
Podpredsednik Narodne vlade Slovenijo:
Dr. Marijan Brecelj s. r.
Minister zn socialno politiko:
Vida Tomšič o. r.
• Uredbe, odredbe (naredbe) in drugi razglasi ministrstev Narorltic vlade Slovenije
105.
Uredba.
ministrstva za socialno politiko o začasni nreditvi najemnin
Na osnovi čl. 8. uredbe Narodne vlade Slovenije o Stanovanjih in poslovnik prostorih z dne 11. junija 1940,
Ur. 1. št. 89/8 z dne 13. junija 1945, predpisuje ministrstvo za socialno politiko tole uredbo:
Člen 1.
Zaradi zamenjave denarja in da se prepreči izkoriščanje zasebne lastnine' na stanovanjih in poslovnih prostorih v nasprotju s koristmi naroda, t.o v sedanjih, po vojni povzročenih razmerah določajo najemnine v dinar-jih DFJ začasno in z veljavnostjo od t. julija 1945 daljo na 00°/o od zneskov, ki so se plačevali za stanovanjske oz poslovno prostore na dan 1. septembra 1939,
Za stanovanja in poslovne prostore, ki so bili oddani prvič v najem po 1. septembru 19.89 in do vključno
6.	aprila 1941, znaša najemnina v dinarjih DFJ 5o°/o od zneska, ki se je plačeval dne 6. aprila 1011.
Za stanovanja oz. poslovne prostore, ki so bili prvi-krat oddani v najem po C. aprilu 1941, določi posebna cenilna komisija, koliko bi znašala zanje najemnina na dan 1. septembra 1939, če bi bili že oddani v najem. Najemnina, ki jo imajo odslej plačevati najemniki za taka stanovanja oz. poslovne prostore, Znaša 60 %> od zneska, ki ga ugotovi ta komisija.
To komisijo imenuje krajevni NOO oz. mestni izvršni NOO iz vrst strokovnjakov, najemnikov, hišnih posestnikov in sindikatov. Ugotovitev te komisije priobči krajevni NOO oz. mestni izvršni NOO prizadetim strankam z obrazloženo odločbo.
Na enak način sc postopa, kadar jo treba določiti najemnino za stanovanja, ki so se doslej uživala kot naturalna stanovanja.
Člen 2.
Stroški za vodo, stopniščno razsvetljavo, odnašanje smeti, čiščenje dimnikov, stroški za uporabo centralno kurjave itd. se smejo zaračunati posebej samo, če so se posebej /računali 1. septembra 1939 oziroma v primeru drugega odstavka čl. 1., dne 0. aprila 1941. Kjer ugotovi najemnino v čl. 1. navedena komisija, določi tudi, kateri stroški so obseženi v najemnini in kateri se smejo zaračunali posebej.
Člen 3.
Ce jb stanovanjc (poslovni prostor) brez najemnikovo krivde v zelo slabem stanju, tako da bistveno ovira redno rabo, se sme najemnina na predlog najemnika znižati, vendar ne več ko za 30°/o od najemnine, ki je določena v čl. 1. te uredbe. Znižanje je dopustno samo, dokler traja stanje, ki je bistveno oviralo redno rabo stanovanja.
Osebam, Ul bivajo v zasilnih, za stanovanje neprt. mernih prostorih, ali v stanovanjih, ki so od zdravstvenega oddelka (poročevalca) ugotovljena in prijavljena kot nehigienska v smislu drugega odstavka 61. 12. uredbo o stanovanjih in'poslovnih prostorih, tako da bivanje v njilj resno ogroža zdravje stanovalcev, se sme najemnina, določena v čl. 1,, znižati po svobodni oceni.
Odločbo o znižanju izda po izvršenem ugotovitvenem postopku krajevni N00 oz. mostni Izvršni NOO na pred-log najemnika.
Kadar krajevni NOO oz. mestni Izvršni NOO pri dodeljevanju stanovanj (poslovnih prostorov) opazi, da je podan dejanski stan po prvem ali drugem odstavku tega člena, mora hkrati z odločbo o dodelitvi stanovanja (poslovnega prostora) tudi znižati najemnino po teh določilih brez. najemnikovega predloga.
Člen 4.
Za reševanje sporov po tej uredbi med strankami so pristojni krajevni N00 oz. mestni izvršni N00.
Člen 5.
Vsak dogovor, ki bi določal višjo najemnino kakor je dopustna po tej uredbi, ali ki bi omejeval ali izključeval pravice, priznane s to uredbo, je ničen.
Člen 6.
Najemodajalec, ki bi zahteval višjo najemnino kakor jo določa ta uredba ali odločba pristojnega narodnega oblastva, Se kaznuje z globo do 5.000.— din ali s prisilnim delom do 3 mesecev.
Kazni izrekajo krajevni NOO oz. mestni izvršni NOO.
Člen 7.
Proti vsem odločbam in kazenskim razsodbam po tej uredbi je dopustna pritožba v roku 8 dni na nadrejeni NOO oziroma na ministrstvo za socialno politiko.
Vse pritožbe se vlagajo pri oblastvu, ki je izdalo odločbo na prvi stopnji.
Člen 8.
Vse globe po tej uredbi se stekajo v sklad za socialne namene krajevnih (mestnih) NOO:
Člen 9.
Tolmačenja, navodila in odredbe po tej uredbi izdajo minister za socialno politiko.
člen 10.
Podnajemnine kot odškodnine za oddani prostor, se določajo s smiselno uporabo predpisov te uredbe, dokler ne bo minister za socialno politiko izdal podrobnejših predpisov o podnajemih in podnajemninah.
Člen 11.
Najemnino za mesec julij 1945 v višini, ki je določena s to uredbo, smejo najemniki, kolikor še ni poravnana, plačati največ v petih enakih, zaporednih mesečnih obrokih, pričenši a 1. avgustom 1945.
•	Člen 12.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave v >tlrad-nem listu Slovenskega narodno osvobodilnega eveta in Narodne vlade Sloveni j o< z vzvratno močjo od 1. julija 1946. dalje.
Ljubljana dne 24. julija 1945.
Minister za socialno politiko: ,	Vida Tomšič s. r.
16G.
Odredba
ministrstva za socialno politiko o izplačevanju invalidnin priznanih po uredbi o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah z dne 1. decembra 1938
Na podlagi odloka zveznega ministrstva za finance St. 9499 z dne 4. maja 1945 o izplačevanju pomoči upoko-
jencem, izplačevanju podpor in invalidskih prejemkov v dinarjih DFJ, se v sporazumu z. ministrom za finance odreja:
Osebam, ki jim je bila invalidnina priznana po uredbi o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah z dne
1.	decembra 1939, se od 1. avgusta 1945 dalje izplačujejo invalidslu prejemki v dinarjih DFJ, in sicer v isti višjni, kakor so jih prejemali pred 6. aprilom 1941, toda z omejitvijo, da tl prejemki ne smejo presegati zneska 2400 dinarjev DFJ.
Invalidski prejemki se izplačujejo tudi tistim upravi-čcncem, katerim je bila invalidnina priznana po ti. aprilu 1941, s pogojem, da se priznanje invalidnine opira na postopek, uveden pred 6. aprilom 1941.
V Ljubljani dne 2G. julija 1945.
Štev. V. 3184/45.
Minister za socialno politiko: Vida Tomšič s. r.
Za ministra za finance: podpredsednik Narodne vlade Slovenije:
Dr. Marijan Brecelj s. r.
167.
Odredba
ministrstva za socialno politiko
Glede na prvi odst. čl. 4. in toč. 11. in 12. čl. 7. zakona o izvajanju socialnega zavarovanja na območju demokratične federativne Jugoslavije z dne 2. V. 1945 (Ur. list DFJ št. 265/29 z dne 4. maja 1945) in glede na navodilo zveznega ministrstva za socialno politiko za enotno uporabo citiranega zakona z dne 10. maja 1945 (Uradni list DFJ št. 297/33 z dne 18. maja 1945), točka II., zadnji odstavek ter na podlagi pooblastila iz točke IV., b) 2. istega navodila in slednjič glede na odredbo zveznega ministrstva za socialno politiko št. 1368 z dne 9. julija 1945,
odrejam;
S 1. julijem 1945 se ukinja Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani ter se vsi njeni posli in vsa njena imovina prenesejo na Zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani, ki bo po navodilih ministrstva za socialno politiko ukrenil vse potrebno za izvedbo likvidacije navedene bolniške blagajne.
Ljubljana dne 18. julija 1945.
Minister za socialno politiko: Vida Tomšič s. r.
Izdainta- Predsedstvo SNOS to Narodna vlada Slovenijo v Ljubljani Urednik: Robert Pohar v Ljubljani. - Tisk in založb« izaajaia. rreuneusiv« . . .------------------------mi—i.i. v i.i.ihiinni — Uredništvo ift upruvnDtvo: Ljubljana, Oregor-
i-m*.
25-62,
,
v



k Štev. 21. „Uradnega lista
POSEBNA PRILOGA
Slovenskega narodno osvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovence" z fine 28 'ulija 1045
F o ti a 11 s
iz, osrednjega „Uradnega lista Demokratične federativne Jugos!avije“ št. 43.
-4-3> m	z52?. $Enmif£e £@4-S.
387.
Na predlog ministra za socialno politiko izdaje Gospodarski svet naslednjo
uredbo
o plačevanju človeškega dela in dela z živino v kmetijstvu
Člen 1.
Deželne vlade, glavni narodni osvobodilni odbor Voj. vodine in v izjemnih primerili tudi pokrajinski narodni odboju določijo po zaslišanju mnenja pristojnih strokov. nih organizacij kmetijskih proizvodnikov nagrade v de-narju ali v naravi ali v denarju in v naravi za človeško dtdo in delo z živino v kmetijstvu tako ua zasebnih kakor tudi na javnih (n državnih posestvih.
Mezda v naravi za delavce, ki delajo za dnino, ne 'kore presegati tretjine višine predpisane mezde.
Član- 2.
Pri določanju nagrad za dela v kmetijstvu se upo-rabijajo predpisi uredbe o ureditvi mezd in plač delav-°av in nameščencev v državnih gospodarshih in zasebnih podjetjih, zasebnih ustanovah in organizacijah z dne -jt aprila I04o (Uradni list DIM št. 24 z dne 21, aprila 1945), pfj čemer je treba upoštevali cene živil v raznih “raiih celokupnega območja kakor tudi vpliv 1eh nagrad na donosnost posameznih panog kmetijske proizvodnje.
Višina nagrade se določi po vrsti dela, količini °Pravljonega posla in drugih gospodarskih činiteljih.
Člen 3.
Pri določanju nagrad za delo z živino v kmetijstvu ae odmeri njih višina po vrsti živine, vrsti dela in koli-c,nl opravljenega posla, pri čemer je treba upoštevati stroške vzdrževanja živalske vprege v kraju, kjer se dolo opravlja.
Člen 4.
Določbe te uredbe se ne nanašajo na državne in lavne uslužbence, zaposlene na kmetijslvh posestvih; njih Prejemki so urejeni s posebnimi predpisi.
Člen 5.
Vsnit predpis plačila za človeško delo In delo z divino v kmetijstvu se mora poslati Gospodarskemu svetu uooiokratične federativne Jugoslavije, Iti lahko izda nabila, kako naj se predpis spremeni.
Člen 0.
Razlago te uredbo kakor tudi navodila za njeno ''Porabljanje izdaja zvezno ministrstvo za socialno po-Riko soorazumno z zveznim ministrstvom tu kmetijstvo.
Člen 7.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se objavi v Uradnem listu D F J.
Beograd dne 14. junija 1945.
Št. 218.
Minister za socialno politiko: Predsednik Gospodarskega Dr. A. Kržišnik s. r.	sveta:
Andrija Hebrang s. r.
Minister za kmetijstvo:
Dr. V. čubrilovid a. r.
388.
Odločba o izplačevanju pokojnin in rent v dinarjih DFJ koristnikom socialnega zavarovanja v območju Srbije, Makedonije in Vojvodine
(minister za socialne politiko, IV, št. ,1252 z dno 10. j-mija 1945).
389.
Gdloclia o otvoritvi carinskega inšpektorata iu glavnih carinarnic na ozemlju Hrvatske
(minister zn finance, IV. št. 2274 z dne 30. maja 1945),
390.
°	Odločba
o otvoritvi carinskega in špektorata in glavnih carinarnic ua ozemlju Slovenije
Po izkazani potrebi iu na podstavi §§ 19. iu 20. odloka o organizaciji državne finančne uprave takole
odločam:
Otvarjn ee carinski Inšpektorat z osrednjo carinsko blagajno v Ljubljani;
olvarjajo se glavni carinarnici v Ljubljani in Mariboru in carinarnico v Gornji Radgoni, Dravograd-Meži in Jesenicah z vsemi carinskimi oddelki, ki so poslovali na dan 6. aprila 1941. Vse te carina’rnice so podrejeno pristojnemu carinskomu inspektoratu v Ljubljani.
Carinarnice uporabljajo do nadaljnje odredbe zakone In predpise, ki so veljali na dan 6. aprila 1911, kolikor ne nasprotujejo pridobitvam narodno osvobodilne borbe, skladno s členom 2. odloka Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavijo št. 432 z dne 3. februarja 1645, Uradni list DFJ št. 4 z dno 13. februarja 1945, z dosiavkom, da znaša nadav (azija) 1400?« dinarjev DFJ.
Ce bi lastniki blaga ne imeli potrdila o izvoru blaga, se carinarnice, pooblaščajo, da začasno namesto potrdila sprejemajo račun, tovorgj liet ali mednarodno carinsko prijavo in pri tem poberejo predpisano takso.
Beograd dno 30. maja 1915.
IV. št. 2275.
Minister za finance: Sreten Žujović s. r.
391.
Odločba o otvoritvi carinskega oddelka na letališču v Skoplji!
(minister za finance, IV, št. 2138 z dne 5. junija 1945).
392.
Odločba o otvoritvi carinskega oddelka carinarnice v Podgorici
(minister za finance, IV. št. 2331 z dne 2 junija 1915).
393.
Odločba o določitvi najvišje ccnc negašenemu apnu
(pomočnik ministra za trgovmo in preskrbo, št. 3985 z dne 12. junija 1945).
394.
Razlaga odločbe o določitvi cen jedilnemu in tehničnemu olju. maščobnim kislinam in oljnim pogačam od sončničnega semenja
(pomočnik ministra za trgovino in preskrbo, št. 4167 t dne 14. junija 1945).
395.
Ministrstvo za trgovino in preskrbo, uprava za cene predpisuje naslednji
cenilt
za razne vrste blaga in za tkanino iz umetne svile v prodaji na drobno
1.	Krep-dešin širine 80/90 cm din 34.50 za 1 m.
2.	Krep-dešin širine 80/90 cm, večbarvno tiskan, din 40— za 1 m.
8. Krcp-maroken širine 80/90 cm din 54.50 za 1 m.
4.	Krop.maroken širine 80/90 cm, večbarvno tiskan, din 62.— za 1 m.
5.	Krep-dešin širine 80/90 cm din 48.50 za 1 m.
6 Krep-salen širine 80/90 cm, večbarvno tiskan, din 53.— za 1 m.
7.	Krep-žoržet širine 80/90 cm din 36.50 za 1 m.
8.	Krep-žorž.et širine 80;90 cm, večbarvno tiskan, din 43.50 za 1 m.
D. Taft širino 70 do 80 cm, iz umetne svilo, din 54.50 za,l m.
10.	Moško volneno blego širina 140 cm, domače,
1.	vrste din 218.50 za 1 m.
Moško volneno blago širino 140 cm, domačo, II. vrste djn 173,— za 1 m,
, Moško volneno blago šlrfne 140 cm, domače, IH. vrste din l8ti.SU ra 1 jm.	___.....
11.	Moško volneno blago širine V10 cm za površnike, domače, I. vrste din 260.— za 1 m.
Moško volneno blago širine 140 cm za površnike, domače, II. vrste din 195.— za 1 m.
Moško volneno blago širine 140 cm za površnike, domače, 111. vrste din 143,— za 1 m.
12.	Moško volneno blago širine 140 cm za zimske suknje, domače, 1. vrste din 309.50 za 1 m.
Moško volneno blago širine 140 cm za zimske suknje, domače, II vrste din 284.— za 1 m.
13.	Moško volneno biago za obleke širine 140 cm, inozemsko, I. vrste din 533.-- zn 1 m.
Moško volneno blago za obleke širine 140 cm, inozemsko, II. vrste din 428.— zn 1 m.
Moško volneno blago za obleke širine HO cm, do n r če, III. vrste din 327.50 za 1 m.
Moško volneno blage za obleke širine 140 cm, Inozemsko. IV vrste dn 253.50 zn 1 m.
14.	Moško volneno blago za površnike širine HO cm, inozemsko. 1. vrste din 598,— za 1 m.
Moško volneno blago za površnike širine 140 cin, inozemsko. II. vrste din 116 —za 1 m.
Moško volneno blago za površnike širine HO cm, inozemsko, 111. vrste din 325.— za 1 m.
15.	Moško volneno blago za zimske suknje širine HO cm. inozemsko, I. vrste din 800.— za 1 m.
Moško volneno blago za zimske suknje širine
v 140 cm, inozemsko, II. vrsla.din 573.— za 1 m. Moško volneno blago za zimske suknje širine 140 cm, inozemsko, III. vrste din 460.— zn 1 m. 10 Zensko volneno blago za obleke širine 130 cm, domače, I. vrste din 156.— zn 1 m. ,
Zensko volneno blago za obleke širine 130 cm, domače, II. vr-nt* din 104.— ».?. 1 m Zensko volneno blago za obleke širine 70 cm, domače, lil. vrste din 52.— za 1 m.
17.	Zensko volneno blago za plašče in kostume širine 140 cm, domače, 1. vrste din 208.— za 1 m. Zensko volneno blago za plašče in kostume širine 140 cm, domače, Ii. vrste din 156.— za 1 m. Zensko volneno blago za plašče in kostume širine 140 cm, domače, III. vrsle din 101.— za 1 m.
18.	Žensko volneno blago za zimske plašče širine HO cm, domače, I. vrste din 246,-» ,za 1 m.
Zensko volneno blage za zimsko plašče širine 140 cm, domače 11. vrste din 209.50 za 1 m.
Zensko volnene blago za zimske plašče širino 140 cm, domače, III, vrste din 153,— za 1 m.
19.	Zensko volneno blago za obleko širine 130/140 cm, inozemsko, I. vrste din 338.— za 1 m.
Žensko volneno blago za obleke širine 130/140 cm, inozemsko, II. vrsto din 2&t.— za 1 m.
Žensko volneno blago za obleke širino 130/140 cm, inozemsko, Iti. vrste din 156.— za 1 m.
20.	Žensko volneno blago zn kostume in plašče širino 140 cm, inozemsko, I. vrste din 468.— za 1 m. Žensko volneno blago za kostume in plašče širine 140 cm, Inozemsko, II. vrste djn 325.— za 1 m. Žensko volneno blkgo zn kostume in plašče širine 140 cm, inozemsko, III. vrste din'212,— za 1 m.
21.	Zensko volneno blago za zimsko plašče širino 140 cm, inozemsko, I. vrsto din 532,— za 1 m. Zensko volneno blago za zimske plašče širine 140 cm, inozemsko, II. vrsto din 487.— zn 1 m. Žensko volneno blago za zimske plašče Širino 140 cm, inozemsko, 111. vr*to din 347,— za 1 m.
Žensko volneno blago za zimske plašče širine 140 cm, inozemsko, IV. vrste din 234.— za 1 m.
22.	Volneni	pliš	za	ženske	zimske	plašče širine
140 cm, inozemski, I. vrsle din 520.— za 1 m. Volneni	pliš	za	ženske	zimske	plašče širine
140 cm, inozemski, II. vrste din 452.— za 1 m.
Ta cenik je predpisalo zvezno ministrstvo za trgovino in preskrbo, uprava za cene, za celokupno območje države na podstavi člena 13. uredbe o določitvi cen v dinarjih DFJ z dne 20. aprila 1045.
Gorenje cene veljajo v prodaji na drobno, sam6 navedene n; ustrezajočem vzorcu, ki ga overijo pristojne oblasti, a 1» za blago, ki je bilo na dan 20. aprila 1945 v skladišču.
Cene blagu, nabavljenemu po 20. aprilu 1945, morajo biti odobrene s posebno odločbo pristojnih oblasti.
Ta cenik z overjeno zbirko vzorcev mora biti izvešen v obratovalnici na vidnem mestu.
Beograd dne 13 junija 1945.
St. 3244/15.
Pomočnik ministra za trgovino in preskrbo: Lazar Sokolov s. r.
39G.
Dopolnitev poštne tarife
(poštni oddelek ministrstva za pošto, telegraf in teleion, M. št. 3569/45 z dne 16. junija 1945).
397.
Izdaje poštnih frankovnih in portovnih znamk
Ministrstvo za pošto, telegraf jn telefon demokratične federativne Jugoslavije je dalo v promet naslednje izdaje poštnih frankovnih in portovnih znamk:
I.	Frankovim znamke.
A.	I. začasna izdaja dveh vrednosti, in to:
1.	okupacijska znamka po 3 dinarje s sliko samostana Ljubostinja, svetlordeče barve, z zvišano vrednostjo po 5 dinarjev in
2.	okupacijska znamka po 7 dinarjev, s sliko samostana 2iča, pepelnate barve, z zvišano vrednostjo po 10 dinarjev.
Cez te znamki je povprek natisnjen novi državni grb z napisom: »Demokratska federativna Jugoslavija* in sta znamki prekriti z zaščitno mrežico; barva jima je pa ostala.
V promet sta bili dani: prva (po 5 dinarjev) dne
16.	decembra 1944, druga (po 10 dinarjev) pa dne 14. decembra 1944.
B.	II začasna izdaja treh vrednosti, brez zaščitne mrežice, in to:
1.	okupacijska znamka po 3 dinarje, s sliko samostana Ljubostinja, svetlordeče barve, z zvišano vrednostjo Po 5 dinarjev;
2.	okupacijska znamka po 7 dinarjev, s sliko samo-stana Žica, pepelnate barve, z zvišano vrednostjo po 10 dinarjev in
3.	okupacijska znamka po 4 dinarje s sliko samostana Sopoeani, ultramarinske barve, z zvišano vrednostjo 25 dinarjev.
Čez te znamke je povprek natisnjen novi državni grb z napisom »Demokratska federativna Jugoslavija«. Barva jim .b pa ostala.
V	promet so bile dane: prva (po 5 dinarjev) dne 24. januarja 1945, druga (po 10 dinarjev) dne 7. februarja 1945 in tretja (po 25 dinarjev) dne 24. januarja 1945.
C.	Redna izdaja štirih vrednosti v okupacijskih dinarjih s sliko maršala Tita, in to:
1.	znamka po 5 dinarjev, zelene barvo;
2.	znamka po 10 dinarjev, rdeče barve;
3.	- znamka po 25 dinarjev, vijoličaste barve in
4.	znamka po 30 dinarjev, temnomodre barve.
V	promet so bile dane, in sicer: prva (po 5 dinarjev) dne 4. marca 1945, druga (po 10 dinarjev) dne 21. fe-bruarja 1945, tretja (po 25 dinarjev) dne 30. marca 1945 in četrta (po 30 dinarjev) dne 3. aprila 1945.
Č. Redna izdaja štirih vrednosti v dinarjih DFJ s sliko maršala Tita, in to:
1.	znamka po 0.50 dinarja, zelene barve;
2.	znamka po 2.— dinarja, rdeče barve;
3.	znamka po 4.— dinarje, temnomodre barve m
4.	znamka po 6.— dinarjev, vijoličaste barve.
V	promet so bile dane: prva (po 0.50 dinarja) dne 14. junija 1945, druga (po 2,— dinarja) dne 15. maja 1945, tretja (po 4.— dinarje) dne 19. junija 1945 in četrta (po 6.— dinarjev) dno 1. junija 1945.
II. Portovnc znamke.
A.	I. začasna izdaja dveh vrednosti, in to:
1.	okupacijska portovna znamka po 10 dinarjev, rdeče barve. Na belem polju je natisnjen novi državni grb, okiog tega pa napis: »Detnokratska iederativna Jugoslavija«;
2.	okupacijska portovna znamka po 20 dinarjev, temnomodre barve. Na belem polju je natisnjen novi državni grb, okrog njega pa napis: »Demokratska federativna Jugoslavija«.
Barva teli dveh znamk je ostala ista. V promet sta bili dani dne 25. decembra 1944,
B.	Redna izdaja osmih vrednosti v okupacijskih dinarjih.
Znamke so različno barve, vrednost pa je na dnu natisnjena s črno barvo. V ovalu, dobljenem z napisom naziva drž,ave: »Demokratska federativna Jugoslavija« v cirilic^ 'n latinici, je državni grb.
Vrednosti so naslednje:
1.	znamka po 2.— dinarja, sivo-vijoličaste barve;
2.	znamka po 3.— dinarje, svetlo-vijoličaste barvo;
3.	znamka po 5.— dnarjev, olivnozelene barve;
4.	znamka po 7.— dinarjev, svetlo-rjave barve;
5.	znamka po 10.— dinarjev, ciklamne barve;
6.	znamka po 20.— dinarjev, modro barve;
7.	znamka po 30.— dinarje •, modro-zelene barve in
8.	znamka po 40.— dinarjev, cinobrove barve.
Znamke so bile postopno dane v promet v času od
13. februarja do 3. marca 1945.
Vse te -amke bodo v prometu dokler se natisnjene količine ne porabijo, oziroma do nadaljnje odredbe.
Iz poštnega oddelka ministrstva za pošto, telegraf in telefon, Beograd dne 18. junija 1945, M. št. 6649,
T—