tudijaka knjižnica iilana Jarca Sovo mesto
mm m
Štev. 9 Videm-Krško, sobota, 5. marca 1955	Leto Vlil
Pred volitvami delavskih svetov
V nedeljo 27. februarja je bila seja Mestnega komiteja ZKS Videm-Krško, na kateri so razpravljali o razpisu rednih volitev delavskh svetov, o tarifnih pravilnikih in o novem plačnem si temu. Iz poročil ih razpravljanja tovarišev Milana Dimn.ka, ing. Toneta Koželja, Franca Kolarja, Staneta Nuni:-ča, Maksa Babča in ostalih objavljamo nekaj najvažnejših misli :n zaključkov.
Mestni kom.te ZK je sklical la, je
sejo, na katero je povabil tudi tovariše s Senovega, Brežic, Sevnice, Krmelja in Dobpve (vendar pa iz zadnjih treh krajev na seji ni bilo zastopnikov) zato, da bi pomagal naj tj osnov, nim organizacijam ZKS njihovo vlogo v političnem delu pred volitvami novih delavskih svetov in pri uveljavljanju novega plačnega sistema. Obe nalogi — priprave na volitve delavskih svetov in sestavljanje tarifnih pravilnikov z doslednim uresničevanjem socialističnih načel nagrajevanja — terja od nas vseh precej zavestnega dela.
O pomenu in volitvah v delavske svete je na seji poročal Milan Dimnik, direktor Tovarne celuloze in papirja. V razpravljanju po poročilu se je pokazalo, da si ponekod delavski sveti lastijo pravice, kj jim ne gredo, drugod spet pa delavci še vedno ne poznajo svojih pravic in dolžnosti. Še vedno se dogaja, da kolektivi ali posamezniki v njih napačno razumejo pravice delavskega samoupravljanja. Povsod tam, kjer so sindikati zapostavljali izobraževanje delavcev, imajo zdaj težave s kadri, ki naj bi jih kandidirali v bodoča vodstva naših gospodarskih organizacij. Čeprav so bila vodstva sindikalnih podružnic vedno znova opozorjena na izreden pomen vzgojnega de-

sak*	^ w ^
(PO SVETU
'---------——	i
Balkanska posvetovalna skupščina je postala resn čnost. V sredo so trije zunanji m-nistri Balkanske zveze v duhu določb blejske konference lani v avgustu zaključili sestanek Stalnega sveta :n pri tem med drugim podpisali sporazum o ustanovitvi Balkanske posvetovalne skupščino, ki bo kot najvišji polit čni organ razpravljala o vseh perečih vprašanjih trojnega sodelovanja n s svojimi nasveti pomagala nacionalnim parlamentom in vladam. Ugotovili so, da je balkansko sodelovanje ugodno vplivalo na mroljubne težnje po vsem svetu in tako okrepilo prizadevanja za trajni mir Te svoje smotre bo ohranilo tudi v bodoče.
Po tridnevnem posvetovanju so zunan/: m.nistrt Grčije Tarčne
in Jugoslavije sklenili,' da bodo njihove države v bodoče posvetile več pozornosti gospodarskemu, tehničnemu in kulturnemu sodelovanju, pri čemer seve ne bo trpelo sodelovanje na vojaškem področju. Na posebn l:0j- : ni konferenci gospodarskih izve- ' dencev bodo določili pot boao-čim medsebojnim stikom. Posebna mešana komisija se bo pomenila o ustanovitvi Ealkanskega zncnslvenega inštituta.
Sestanek v Ankari je potekal
bilo na tem področju še vedno premalo storjenega. Imamo primere, kjer se polppoletar-ci v podjetjih zanimajo za gospodarjenje v kolektivu le tedaj, ko se je treba pogovoriti o delitvi dobička. So celo primeri, ko posamezniki sprašujejo: »Čemu dajemo skupnosti, če sami upravljamo gospodarstvo?« in podobno.
Vse to kaže, da marsikje delovnim ljudem še ni jasna vloga delavskega upravljanja. Delavski sveti v Imenu družbe upravljajo naša podjetja, nimajo pa popolne lastninske pravice nad podjetjem. Naloga organizacij Zveze komunistov, sindikatov in ostalih pri tem je zlasti nenehnem prizadevanju za dvig
vati, da bi vsi delavci takoj razumeli ves zgodovinski pomen uveljavljanja delavskega in splošnega družbenega samoupravljanja. Pri tem jim moramo nenehno ppmagati in stati v bitkj z zaostalostjo v prvih vrstah. Preko sindikatov, Svobod in vseh ostalih oblik vzgojnega dela je treba graditi socialistično zavest delavcev. Vcepljanje nove, socialistične miselnosti ne more biti enkratna akcija, temveč vztrajno vzgojno delo v podjetjih in izven njih. Dostikrat pa o vseh teh vprašanjih vse preveč govorimo, premalo pa je določenega, vidnega dela zlasti na kul-tumoprosvetnem področju.
Skoz; šolo delavskega samoupravljanja gre iz leta v leto več delavcev. Jemati jih moramo take, kakršni so, predvsem Pa jim mprajo politične organizacije pri tem pomagati in se boriti za dobre kolektive kot celote, ne pa skrbeti kampanj-
prot; raznim demagoškim govoricam in težnjam posameznih kolektivov, ki se v skupni borbi za napredek »borijo« le zase. Cilj novih uredb je predvsem, da so storile konec administrativnemu določanju plač, da pa postavljajo kot glavni namen predvsem dvig proizvodnje. V uresničitvi socialističnega načela o nagrajevanju pa moramo hkrati gledati tudi nadaljnji korak za socialistične odnose med ljudmi.
»Cim več sem bral, tem bolj so me knjige približevale življenju in tem jasneje sem spoznaval življenje,« je nekoč zapisal Maksim Gorki. Naši ljudje radi berejo, vendar pa imajo v ljudskih knjižnicah, ki jih žal v krškem okraju ni dovolj, vse premalo knjig. Mnogo knjižnic je v zelo slabih prostorih, razen redkih izjem pa tudi ne poznamo čitalnic na podeželju. Samo še ta mesec traja ugodnost cenenega nakupa dobrih knjig, ki ga nudijo našim knjižnicam vse slovenske založbe. Knjižnice iz našega okraja so dobile doslej za nakup teh knjig premalo pomoči, zato jim pomagajmo zdaj, ko je za to najugodnejši čas.
Na stiki: prizor iz ljudske knjižnice v Brežicah v nedeljo, 16. januarja 1955, ko jo je obiskalo 96 bralcev, ki so si izposodili 207 knjig in plačati 1308 din izposojevalnine. To je bil doslej najlepši dan v brežiški knjižnici v sezoni 1954-55.
Več o naših knjižnicah berite na 3. strani današnje številke.
Ob borbenem prazniku
kulturne ravni vseh naših de-; sko le za dobre kandidatne lii-levnih ljudi. Ne moremo zahte- i ste.
ŽIVLJENJSKA RAVEN JE ODVISNA PREDVSEM 00 VEČJE PROIZVODNJE
O novem plačnem sistemu in tarifnih pravilnikih je na seji poročal podpredsednik OLO Stane Nunčič. Opozoril je na napačne zaključke tistih ljudi, M radi kažejo s prstom na visoko življenjsko raven v Ameriki, pri tem pa hote pozabljajo, da so le-to tam dosegli predvsem z visoko delovno storilnostjo in tehničnim napredkom, se pravi potem, ko so si zgradili močno moderno industrijo in elektrifikacijo. Ko govorimo o življenjski ravni, nikakor ne smemo pozabiti, da je le-ta odvisna od narodnega dohodka in potreb naših ljudi. Od nizke storilnosti bo malo narodnega dohodka. In ko sestavljajo gospodarske organizacije tarifne pravilnike, morajo imet,j z vsemi kolektivi vred pred očmi zlasti dejstvo, da je socialistično načelo nagrajevanja »vsakomur po njegovem delu« z istočasnim dviganjem proizvodnje izhodišče za dviganje življenjske ravni. Proizvajalec pri nas ni samo delavec, temveč hkrati i gospodar podjetja j potrošnik dobrin. Prav zato mora zavestno vpeljati v delo več discipline, poštene norme in akorde ter izrabiti sleherno možnost, da bomo proizvajali čimveč čimboijšega blaga.
Z uresničitvijo načela, da lahko zasluži več (le tiste, M tudi več ustvarja, borno odpravili izkoriščanje človeka po človeku. Pozabljamo, da je n. pr. izkoriščanje tudi to, če slab de-
Od leta 1910 praznujemo 8. marec kot mednarodni borbeni proz-ni k žena. Iz leta v leto obnavljamo na ta dan spomin na osvobodi tevi žene iz stoletnih spon su-ženjstva in na njeno borbo za resnično enakopravnost. Ta boj je bil vseskozi najtesneje povezan z borbo proletariata za priznanje osnovnih človečanskih pravic delovnega človeka.
Z zmago v drugi svetovni vojni, v kateri je tudi jugoslovanska žena s puško v roki prispevala za osvoboditev domovine dragocen in nepozaben delež žrtev tn trpljenja, je naša žena enakopravnost resnično dosegla. Ni prav, da tako važnim druž-
lavcc prejema tako plačo, kakor * henim vprašanjem, kot je enako
dober delavec in podobno. Vse to bodo tarifni pravilniki v celoti upoštevati in točno odredili mesto in vlogo slehernika v podjetju. Pri tem pa se mora vsak pošten, razgledan delavec boriti proti tistim špekulantom, ki dostikrat skrivajo svoje neznanje ali lenobo za geslom: »Vsi imamo enake želodce — imejmo torej tudi vsi enake plače!« To ni nobena socialistična enakopravnost, na katero se taki posamezniki taiko radi izgovarjajo. To pa znova odpira pred vodstvi naših sindikalnih organizacij nalogo, da poskrbe za izobraževanje delavcev.
Politične organizacije čakajo pr; vseh teh delih seveda odgovorne in pomembne naloge. Vprašanje tarifnih pravilnikov, norm, akordov, premij, skratka celotnega novega plačnega sistema in borbe za dvig blagostanja je treba delavcem in nameščencem jasno, prepričljivo obrazložiti in se boriti pri tem
pravnost žena, posvečamo navadno le enega izmed dni v letu. Tako dobiva tud’ ta praznik značaj kampanjskega proslavljanja in nekakega obveznega obujanja spominov na vse to, kar smo In kar še nismo dosegli, aa bi enakopravnost žena vsestransko tudi zagotovili in upoštevali na vsakem koraku v vsakdanjem življenju. Ko pa se znova spominjamo 8. marca in ga praznujemo kot praznik žena Jugoslavije, je naša dolžnost, da obnovimo spomin na naše boje, da spregovorimo znova o važnih vprašanjih, ki jih postavlja sedanji čas pred nas Ze večkrat je bilo poudarjeno, da sta ustava ‘n zakon pravice naših žena sicer zapisala — iz iz izkušenj pa vemo, da jih življenje samo v celoti vendarle še ni povsod potrdilo. In za to resnično enakopravnost nam gre, ko spet proslavljamo 8. marec. Gre za to, da bo glas žene in n’en položaj v družbi, družini, organizacijah in društvih enakopraven, v resnici izenačen z moškim O potrebi te življenjske enakopravnosti, resničnega soodločanja v
Pr v« naloge: postavit! smessme odbdre SZPL Ibodosih olbšim
S SEJE OKRAJNEGA ODBORA SZDL ZA OKRAJA KRŠKO IN TRBOVLJE
n znamenju druge obletnice pod. plsovanja ankarskega sporazuma. To, za mednarodni razvoj s cer kratko obdobje, je pokazalo kako koristno in uspešno je lahko sodelovanje med državami z različnimi družbenimi in državnimi sistemi, če temelji na načelih enakopravnosti. neodvsnosti, medsebojnega zaupanja in pravičnosti. Povsem razumljivo je, aa ^ gledajo narodi Jugoslavije, Grčije Jn Turčije z vse večjim zaupanjem v bodočnost, kajti balkansko sodelovanje jim ne bo prineslO' le varnosti in miru, temveč tudi gospodarska in kulturni napredek.
Pomembnejši mednarodni dogodki preteklih sedem drv so močno pod vplivom razdelitve sveta v dva bloka t s svojo nepomirljiv ost jo pomenita stalno nevarnost za mednarodni mir. Zahodnonemšk Zvezni zbor je brez težav potrdil pariške sporazume. Ni dvoma. d0 bo trni gornji dom zahodnonemškega parlamenta (Zvezni svet) sprejel podobno odločitev. Zah. Nemčija je torej pripravljena na ponovno oborož tev in sodelovanje v Zahodnoevropski zvezi ter Atlant-(Nuduijevunje na 2. strani)
V mali dvorani Doma JLA v Brežicah je bila v sredo, 2. marca 1955, seja okrajnega odbora Socialistične zveze za okraja Krško in Trbovlje, ki jo je vadil predsednik začasnega okr.
| odbora Viktor Kovač. V uvod-' nem poročilu je tov. Kovač go-’ varil zlasti o številnih organizacijskih vprašanjih Socialistične zveze s področja obeh sedenjih I okrajev, 0 vsklajevanju oblik organizacij, načina dela in o najnujnejših nalogah, ki so pred našimi organizacijami v tem oasu. Ko je poročal o delu začasnih odborov SZDL pri bodočih občinah, je opozoril zlasti na potrebo čimvečje osamosvojitve teh političnih organizacij. Potrebujemo samostojne in močne organizacije, ki bodo sposobne pomagati osnovnim organizacijam in voditi v občinah samostojno politično delo. Med najnujnejšim} nalogami, ki nas čakajo v teh tednih, pa je predvsem:
1)	postavitev začasnih političnih vodstev-odborov SZDL v bodočih občinah sedanjega krškega okraja;
2)	vskladitev načina kolektivnega dela in kolektivne odgovornosti v okrajnem odboru SZDL;
3)	priprava občinskih konferenc SZDL v okviru bodočih občin, na katerih naj novi odbori SZDL takoj prevzamejo skrb za poživitev vsega političnega dela in odgovornost za združevanje ostalih orgamzacij in društev s področja sedanjih občin;
4)	pregled vseh osnovaih or-
ganizacij SZDL, članstva v njih in njihovih odborov, ureditev vseh organizacijskih vprašanj v teh organizacijah, med katere moramo zlasti šteti ureditev evidence, članarine, članskih izkaznic in podobno. Vse to pa bodo hkrati priprave za volitve vodstev v osnovnih organizacijah SZDL.
V živahnem razpravljanju po poročilu predsednika so člani okrajnega odbora SZDL Krško in Trbovlje govorili zlasti o pomenu izobraževanja članov SZDL, o dosedanjih uspehih in pomanjkljivostih dola osnovnih organizacij, o nujnosti točne evidence v vrstah organizacije in o pomenu kadrov za naše politično delo. Opozorili so na odgovorno in nujno nalogo združevanja in vsklajevanja dela
ostalih organizacij in društev v obeh okrajih. Oba OLO sta delo za družbeni plan za 1955 že vskiadila. Za združitev obeh OSS ne bo posebnih ovir pripravljati pa je treba tudi spojitev ostalih organizacij in društev.
Na seji so zlasti poudariti oblike pomoči in vzgoje odborov osnovnih organizacij, katerim je treba dati več zaupanja. Pomoč pa seveda ne sme pomeniti, da bi okrajni odbor SZDL delal namesto osnovnih organizacij.
Seja je bila zaključena z razgovorom o nalogah organizacij SZDL pred proslavo. 8, marca in s sklepom, da bo predsedstvo okrajnega odbora SZDL sestavilo načelen program prireditev in oblik proslavitve desetletnice osvoboditve.
Tudi aktivi LMS bodo organizirali seminarje
Zgledu Okrajnega komiteja LMS, ki je januarja organiziral seminar za mladinske voditelje v Cateških toplicah, so sledile tudi nekatere osnovne organ zadje, ki so pripravile večerne seminarje za mladino. Tako je Občinski komite LMS, Bizeljsko organiziral gospodinjski tečaj za mladinke. Aktiv LMS v Bistrici je organ zi-ral seminar, na katerem bodo predavali sekretar osnovne organizacije ZK Alojz Pihler, upravitelj osnovne šole Jože Polšak in drugi. Tudi aktiv LMS Globoko bo organiziral sem nar. Prvo predavanje bo v četrtek, 3. marca, o osnovnih zakonitostih družbenega razvoja. Občinski komite LMS Brežice je že orgamiral
zena
družini in družbi ter aktivne vloge žene v našem javnem življenju moramo govorit: vedno znova. Dobro sicer vemo in tako tudi učimo, da je v socializmu vsak človek dragocen sestavni del družbe, vendarle pa se glas žena v tej naši napredni družbi premalo sliši. Poglejmo na zbore volivcev, sestanke Socialistične zveze, v delo ljudskih odborov, v aruštva in ostale organizacije — povsod lahko ugotovimo, da se je ali žena sama umaknila v ozadje ali pa ji. okoliščine ne dovoljujejo, da bi povedala, kaj jo teži, česa pričakuje od družbe. Vedno znova imamo opravka z zaostalostjo, ki brani ženam stopiti v javno življenje tako, kot to zahtevajo njeno materinstvo, njeno vzgojno poslanstvo, njena ori-padnost stvari miru na svetu.
Res je, da se je položaj žena po zmagoviti vojni bistveno spremenil Prav zato pa, ker 3 žen: vse naštete pravice — politične tn gospodarske — zagotovljene, ji moramo pomagati, da se jih bo lahko posluževala. Velike uspehe 'n' viden napredek so dosegle žene v raznih ženskih društvih, društvih prijateljev mladine, v kmetijskih zadrugah in njihovih
odsekih, v različnih društvih in podobno. Cela vrsta zakonov, uredb in predpisov s področja zdravstva, prosvete in socialne zaščite je izboljšala stanje žene-matere, družine in otroka. Vendar je vse to še premalo. Prav ob 8. marcu se mora družba znova zavedati, da še daleč nismo storili vsega, da bi razbremenili zaposleno ženo v mestu in na vas: in da bi ji tudi s tehničnimi pripomočki pomagali k resnični enakopravnosti.
Pred Socialistično zvezo, ko je po ukinitvi organizacije AFZ prevzela nase odgovorno skrb za vzgojo žena, ki predstavljajo več kakor polovico njenega članstva, so torej še vedno pomembne naloge:
Pomagati ženi, da ji bodo družba, gospodarske in oblastne ustanove pomagale uresničiti dejansko enakopravnost v socialistični skupnosti.
Valvasorjeva tiskarna" že dela
predavanje o komunah, v kratkem bo pa organiziral še druga predavanja. Večerni seminar bo organiziral tudi aktiv LMS v Ga- I koledarju — ponuja že čez do-briielah	-ne * brih 14 dni, prav kratek.
Tiskarna v Krškem je začela te dni obratovati. Sprejema naročila ter izdeluje razne lepake, bloke, obrazce, etikete in pod. Podjetjem in ustanovam priporočamo, da se poslužujejo domače tiskarne in krijejo svoje potrebe pri njej.
★
V	sredo so biti mladinci letnika 1938 vključeni v predvo-jaško vzgojo. Gojenci predvo-jaške vzgoje so v lanskem letu dosegli lepe uspehe, saj je bil center Videm-Krško najboljši v okraju. Nabavili so si tudi uniforme za gojence, kakor tudi potreben material za praktičen pouk, tako da so dani vsi materialni pogoji za še večje uspehe, kot so biti doseženi v letu 1954.
*
V	prejšnjem tednu je bilo posvetovanje o gradnji vodovoda, na katerem so bili prisotni
Končno vendarle zima!
Skorai tri mesece se nam je zima samo ponujala, zdaj pa je le nasulo snega, da je pokrajina dobila zimsko podobo. V petek, 25. februarja, je začelo naletavati, v nočeh na 27. in 28. februar pa ga je zapadlo ponekod za dve in pol pedi. Sankači in smučarji bodo tako le prišli na svoj račun, pa tudi polju sneg zdaj ne bo napravil škode. Vremenska napoved za marec nam obeta sneg še večkrat, tako da bo letos prehod iz zime v pomlad, ki se nam — vsaj po
Koliko gnojničnih jam in silosov nameravamo letos zgraditi
Okrajna zadružna zveza v Krškem je na podlagi lanskih izkušeni ter čedalje večjega zanimanja kmetovalcev za gradnjo sodobnih gnojišč in silosov predlagala v letošnjem okrajnem družbenem planu za pospeševanje kmetijstva med odetim zgraditev 400 gnojišč in 50 silo-
sov, za kar hi bilo potrebno 10 milijonov dinarjev, če bi hoteli kmetovalcem prispevati toliko,, da bi dobili cement po polovični! pet poslabšanje s pogostnimi pa-
tudi strokovnjaki iz Ljubljane. Sklenili so, da naj dobava materiala poteka po že postavljenem programu in da je. čimprej potrebno izdelati vse potrebne načrte, tako da se bo gradnja še v letošnjem letu pričela.
*
V trafikah in pri Ljudskem odboru so že na razpolago taksne znamke za okrajno takso in državljanom n.j več potrebno teh taks plačevati v gotovini.
-ec
RAZPIS
Svet za prosveto in kulturo pri OLO Krško razpisuje mesta predavateljev predvojaške vzgoje kmečke mladine na spomladanskem taborjenju, ki se prične 5. maja 1955, in sicer v 5 izmenah po 8 dni.
POGOJI:
Dovršena podoficirska šola alj šola za rezervne oficirje peša dije. Kandidat mora biti moralno in politično neoporečen in popolnoma zdrav.
Plača z dodatki po predpisih, brezplačna hrana in vojaška obleka za čas taborjenja.
Prednost imajo predavatelji lanskoletnega taborjenja ne glede na gornje pogoje.
Prijave sprejema Tajništvo za prosveto in kulturo pri OLO Krško do 25. marca 1955 ob uradnih dnevih.
Vremenska napoved
za čas od 5. do 13. marca
Proti koncu tega tedna snežne padavine in ohladitev. V prvih dneh prihodnjega tedna suho oz. lepo vreme. V jasnih nočeh ostrejši mraz. Čez dan temperatura le male nad 0 stop. Od srede prihodnjega tedna zo-
ceni. Kmetovalci!
Kdor se še ni
; davinami; sprva bo nastopilo
prijavil za letošnje gradnje gno- I Tf°	toda.Proti k»ncu
jišč in silosov, naj to stori čim- I *edna ponovne moč^a ^Mad’tev prej pri svoji kmetijski zadrugi! s snegom.
Slavko
Zule:
O statutih občine
(Nadaljevanje)
Načela samoupravljanja v statutu
O najosnovnejših načelih samoupravljanja v bodoči občini so v glavnem pojmi že razčiščeni. Vendar je pa še več stvari, o katerih so mnenja deljena in jih posamezni osnutki različno rešujejo. Zaradi tega niso vsa mnenja, ki so izražena v članku, že nekaj dokončnega. Prav verjetno se bodo pri nadaljnjem razpravljanju nekatere stvari še spremenile.
Bistvena razlika med sedanjo In bodočo obdino ra samo v tem, da bo nova občina po obsegu znatno večja in da bo imela večjo samostojnost ter večje pravice. V novt ureditvi izgublja občinski ljudski odbor pretežni značaj državne oblasti kot sile, ki stoji nad ljudmi in od zgoraj upravlja z ljudmi. Občinski ljudski odbor s svojimi organi postaja neposredni predstavnik prebivalcev občine. Njegova osnovna naloga je, da v njihovem imenu in v korist občinske skupnosti opravlja in urejuje skupne zadeve v občini. Pri tem gre predvsem za uprav, ljanje s stvarmi, za upravljanje z družbenim premoženjem, za razvijanje in usmerjanje gospodarstva, zdravstvene, socialne in prosvetne dejavnosti, hkrati
morajo biti enotno rešene v vsej državi, republiki ali vsaj v okraju. Jasno je, da taka skupna vprašanja ne more reševati vsaka občina Po svoje. Kaj bd se lahko zgodilo, da bd občina kako stvar zelo dobro uredila v svojo korist, pri tem pa bi njena korist pomenila škodo za širšo skupnost. Taka vprašanja mora reševati okraj, republika
• ali federacija glede na njihov pomrn. Značilno za našo ureditev je, da o teh stvareh višje družbene skupnosti ne odločajo v vseh podrobnostih, temveč da največkrat predpišejo le okvire, v katerih nižje družbene skupnosti same odločajo. To je najbolj demokratičen način, da se zajamčijo koristi in enake možnosti za vse.
Zi ščititi moramo koristi skupnost m roedinca
Vse to prav nič ne zmanjša j imajo širši pomen, rešujejo na pomena in vloge družbenega širših področjih, samoupravljanja v občini in j To velja za naše sedanje po-družbenega samoupravljanja na- goje, ne bom pa govoril o tem, da sploh. Nasprotno, to je edini bo razvoj, predvsem gospodar-sodalistični način, da se druž- skj napredek, verjetno omogo-beno samoupravljanje sploh čil, da bodo občine v bodočnosti lahko uveljavi. Resnična demo postopoma prevzemale pravno
kracija je mogoča le tam, kjer so enako zaščitene koristi vseh, kjer močnejši ne more v škodo drugih uveljaviti svoje premoči, kjer je ureditev taka, da mora vsakdo upoštevati koristi in potrebe skupnosti prav tako
odločanje o zadevah, o katerih v sedanjih razmerah odločajo višje skupnosti.
Te misli se morajo zrcaliti tudi v statutu. Statut bo določal, da občina uresničuje samoupravo v mejah pravic in dolž-
pa gre tud; za razvijanje sooa-rpačna pojmovanja o bistvu in
listiičnih odnosov
Seveda je pa jasno, da je v današnjih pogojih država še vedno potrebna • in da so potrebni tud; organi oblasti. Zato zadrži občinski odbor še vedno oblastvene funkcije in je najvišji predstavnik oblasti v občini. Ker pa gre razvoj v smeri odmiranja države oziroma oblasti, ostane tudi občini oblastvena funkcija na zelo ozkih področjih. V gospodarstvu, prosveti in še v nekaterih panogah družbenega življenja je že v precejšnji meri odpravljeno oblastveno poseganje in odločanje države. V teh primerih nastopa ljudski odbor pretežno kot organ družbenega samoupravljanja. ne kot organ državne oblasti.
Razumljivo je tudi, da je občinska skupnost hkrati sestavni del družbene skupnosti. Državljani v neki občini ne sestavljajo le občinske skupnosti, ampak so hkrati tudi člani okrajne, republiške in vsedržavne skupnosti. Mnogo je takih zadev, ki so enako važne za vse
kot svoje koristi. To velja tako nosti, ki pripadajo občini, v tistih za državljana poedinca, kot za mejah, ki jih dopušča zakon. V gospodarske organizacije in sa- tem smislu bo statut tudi do-
moupravne skupnosti, n. pr. občine.
To je treba ker naletimo
jasno postaviti, večkrat na na-
sploh o vlogi samouprave v bodoči občini. Nepravilno je mnenje, da se samoupravljanje konča na meji občine in da ono, o čemer se odloča izven občine, nima ničesar opraviti z družbenim samoupravljanjem. Druž-
ločil razmerje med občino in neposredno višje skupnostjo, okrajem. Okrajni ljudski odbor ima predvsem pravico nadzorstva nad zakonitostjo dela občinskega ljudskega odbora. V tistih zadevah, ki imajo splošen pomen za okraj, republiko ali federacijo, se mora občinska ljudski odbor držati splošnih navodil in smernic okrajnega ljudskega odbora. Če pa občinski ljudski odbor misli, da je
beno samoupravljanje ne more okrajni ljudski odbor kršil zabiti zaprto le v občinskih me- konite pravice občine, sme po-jah. Že samo njegovo bistvo dati ugovor Izvršnemu svetu zahteva, da se one stvari, ki Ljudske republike.
statut za ema vse cblikedružberegg-samot) ra vi ran a
Ena glavnih nalog statuta je, da zagotovi družbeno samoupravljanje v občinL Družbeno samoupravljanje pomeni mnogo več kot samo delo ljudskega odbora In njegovih organov. Zato statut ne bo govoril samo o delu, pravicah in dolžnostih ljudskega odbora, temveč bo zajel prav vse oblike družbenega samoupravljanja. Določil bo načine in možnosti, da bodo državljani lahko sodelovali in soodločali na vseh področjih. Statut bo govoril o tem, kako
občine, za vse državljane in ki lahko volivci vplivajo na delo
Kmetiiska zadruga Brežice
obvešča kmetovalce in kmetijska gospodarstva, da ima na
zalogi sledeča umetna gnojila:
Tomaževo žlindro...............po 5 din kg
Kalijevo sol ................. po 5 din kg
Nitromonkal (Kalkamonsalpeter) . po 9 din kg
Cene ugodne, za nakup se priporoča
Kmetijska zadruga Brežice
ljudskega odbora in njegovih organov, kako so ti organi dolžni volivcem polagati obračun svojega dela, kako državljani sami neposredno postavijo družbene organe (n. pr. svete in komisije državljanov, krajevne odbore), ki lahko obravnavajo zadeve, ki so važne za občinsko ali krajevno skupnost, kako lahko dajejo neposredno ali preko teh svojih organov pripombe, kritiko in predloge za odpravo pomanjkljivosti, za razne ukrepe, za razvoj gospodarstva itd. Skratka, statut mora odpreti državljanom vsa vrata, za katerimi se odloča o skupnih občinskih zadevah. Ali drugače povedano, ni področja (razen upravnega postopka), kjer volivci ne bi bili poklicani in kjer ne bi imeli možnosti, da povedo svoje mnenje.
Vendar pa tu ne gre samo za pravice. Pravica samoupravljanja nalaga vsem državljanom tudi dolžnosti. Potrebno je aktivno sodelovanje državljanov; brez tega bi ostala samouprava le na papirju. Samoupravljanje v občini zajema tako popolno in tako obsežno vsa področja družbenega ž'vljenja, da voljeni organi sami, brez sodelovanja vseh državljanov, ne bodo mogli v vsej širini in globini popolno opraviti svoje naloge.
Na drugi strani pa vsako pravico spremlja tudi odgovornost.
Za neuspehe in napake ne bodo več odgovorni samo voljeni organi, čeprav bodo oni seveda v prvi vrsti odgovorni. Odgovorni bodo v& državljani, če že zaradi drugega ne pa vsaj zaradi tega, ker se niso posluiila svojih pravic, ker niso pravočasno opozorili na napake, ker niso kritizira1-' kjer je bilo potrebno.
Kaj obsega samoupravljanje v občini
Občina neposredno odloča o skupnih zadevah, urejuje družbeno dogajanje na vseh področjih družbenega življenja in spravlja v sklad koristi posameznikov e koristma skupnosti. To bo razvidno že iz samega statuta. Večina vseh nalog in pristojnosti, ki jih danes opravlja okraj, bo v bodoče opravljala občina.
Ko bo statut obravnaval osnovna vprašanja, ki Jih obsega družbeno samoupravljanje, ne bo govoril o občinskem ljudskem odboru in njegovih organih. Govoril bo o občini, o občini kot samoupravni skupnost; prebivalstva. Funkcija samoupravljanja pripada torej v osnovi celotni občinski skupnosti. Sele v svojem drugem delu bo statut določil, katere funkcije opravljajo posamezni organi samoupravljanja.
Nekaj besed
POPRAVEK K OBJAVI ČLANKA
Krctievni odbora v ostalih občinah
V zadnji številki Posavskega tednika smo pri objavi II. poglavja osnutka statuta občin po motoma izpustili določitev območij nekaterih krajevnih odborov v občini SENOVO in BREŽICE katere priobčujemo v tej številki.
NA OBMOČJU OBČINE SENOVO se ustanovijo krajevni odbori kot organi občinske samouprave za naslednja območia:
1.	KOPRIVNICA za naselja: Kopr vnica, Veliki Dol, Ko-stanjeki
2.	GORICA za naselja: Gorica Anže in Raztez;
3.	VELIKI KAMEN za naselja: Velik Kamen, Mrčna sela, Mali kamen in Lokve:
4.	REŠTANJ za naselje:	Re-
štanj i
5.	BRESTANICA za naselja: Brestanica, Stolovnik in Ar-meško:
S. PRESLADOL za naselja: Rožno, Presladol in Dol. T Mifnvpr'
7.	KALIŠOVEC za naselja: Ka-lišovec, Brezje, Gor. Leskovec in Stranje;
8.	DOVŠKO za naselja: Dov-ško, Sedem in Dobrava;
NA OBMOČJU OBČINE BREŽICE se dodajo za tek. štev. 16 še tile krajevni odbori:
okmethski zaflrini Bresta® ca
V predzadnji številk; Posavskega tednika je pisec vesti iz Brestanice povabil našo zadrugo, da pove kaj o sebi in delu.
Res je, da se je v lokalnem listu malo pisalo o delu KZ Brestanica. Upamo da bo v bodoče drugače. O zaključnem računu za preteklo poslovno leto še ne moremo poročati, ker še ni izgotovljen, lahko pa damo le grob pregled uspehov in morebitnih neuspehov našega dela, k; ga je na zadnji seji pretresel upravni odbor Ekonomija, ki ima majhno Obdelovalno površino, par konj, par glav goveda in tri stalne delavce, res ni slika vzornega posestva Stanje ekonomije se sicer iz leta v leto izboljšuje. Lani je bil že znatno večji hektarski donos krompirja in pšenice. Zadovoljiva pa še ni mlečnost krav zaradi pomanjkanja krme.
Upravni odbor in uslužbenci se trudijo, da bi bili uspehi vedno boljši in upamo, da bodo uspeli.
Čez 10 hektarov površine s
približno 11 tisoč srednje in - kot pa iih je ^tonsko plačal za nizkodebelnlh jabolčnih dreves živino ln si razliko prilastil, po-
Kot vidimo, smo dosegli nekaj lepih uspehov, vendar to še ni dovolj. Zadružniki. člani upravnega odbora in uslužbenci kmetijske zadruge Brestanica stopamo v novo poslovno leto s trdno voljo, da z delom in uspehi doprinesemo delež k lepšemu življenju delovnih ljudi.
Slavko Zak$ek
SODNA KRONIKA
NEPOŠTEN POSLOVODJA — MESAR
V mesnici KZ Krška vas je bil kot poslovodja zaposlen mesar A j st er Danijel. V času od oktobra 1952 do 31. decembra 1953 je svoje službo očitno nemarno opravljal in se ni držal navodil uprave KZ, prodajal meso na up itd., tako da je KZ povzroči! primanjkljaj v znesku, 96.214 din. Poleg tega pa je še izstavljal krive dobavnice knjigovodstvu KZ v zvez; s kupljeno živino, v več primerih vpisal v te dobavnice višje zneske.
bo v nekaj letih sadna pantaža j6g tega pa ^ na sončni vz.petini nad Anžami, , =mena Drodaia!
za kar je bilo do sedaj porabljenih preko milijon dinarjev. Letos nameravamo dokončati zemeljska dela in spomladi 1956 zaključit; sajenje dreves Ze ob tako nizkih finančnih sredstvih nas občutno bremeni 50°/o prispevek za socialno zavarovanje priložnostnih dninarjev. Primanjkuje nam tudi kvalitetna delovna sila.
Tudi kmetijsko pospeševana služba je dosegla lepe uspehe. Organizirala je plemenilne kroge in nabavila tri plemenjake. Za napredek živinoreje pa je potrebno sodelovanje vseh živinorejcev. Le tako se bomo izognili številnim okužbam krav.
škropljenju sadnega drevja se nekateri sadjerejci še vedno upirajo. Ne vedo kaj preti naše-
sam podpisal imena prodajalcev. Ajster Danijel je pred sodiščem vsa očitana mu dejanja priznal.
Za malomarno poslovanje, napravo krivih listin in poneverbe je bil dne 24. novembra 1954 obsoien na 6 mesecev zapora, 10.000 din denarne kazni in plačilo vseh stroškov kazenskega j postopanja ter 800 din povpr č- * nine.
20.000 DIN KAZNI
je prejel Jože Kužner, 54-letni mali kmet iz Velikega doma pri Koprivnici, ker se je neupravičeno pečal s trgovino kot poklicem s tem, da je kupoval in prodajal govedo v domačih krajih pa tudi na Hrvatskem. Javni tožilec ga je obtožil zaradi osmih nedovoljenih kupčij, obsojen pa je bil zaradi šestih.
mu sadjarstvu, ki je ponekod , Obsojenec je bil s kaznijo za-g’avni vir dohodkov.	I dovoljen in se ni pritožil.
17.	VELIKA DOLINA za naselja:	Mala Dolina, Brezje,
Per-šče. Pon kve, Laze, Ko-ritno, Cirnik Gaj, Velika Dolina in Raje:
18.	NOVA VAS za naselja: Obrežje Eregansko selo, Jesenice, Ribnica, Podgra-čeno in Nova vas Komisija za organizacijo
komun pri OLO Krško
7 dni po sveta
(Nadaljevanje s 1 strani) skem paktu. Na Zahodu poudarjajo, da je sedaj usoda skupne zahodne obrambe odvisna od odločitve francoskega senata. (Ameriški Kongres bo pariške sporazume potrdil, brž ko bo se dokončno odločila tudi Franc ja).
Odločitev v Bonnu so v Mo-skvi sprejeli še dokaj mirno. Ponovili so le stare grožnje, da bodo vzhodnoevropske države spričo nevarnosti od Zahoda morale ured ti skupno vojaško po-veljništvo ter temu primerno menjati svoje stališče do vseevropske varnosti. Verjetno bo ■sovjetska vlada poslala še kako protestno noto in uporabila kake nove grožnje, toda že dosedanji odmev na najnovejše dogajanje v Bonnu kaže, da se je v glavnem vdala v usodo.
Za sedaj je še težko reči, ali so bonnskt dogodki vplival: sa delo ožjega odbora komisije OZN za razorožitev, ki tajno zaseda v Londonu. Stal šča SZ na eni in štirih zahodnih držav (ZDA, Vel. Britanije. Francije in Kanade) na drug. strani so si močno navzkriž Velike razlike obstajajo tudi med predlogi ZDA ter Francijo in Vel. Britanijo. O delu te konference bomo lahko kaj več spregovor li pozneje. Ni dvoma, da bo pet držav v svojem uradnem poročilu vsaj v glavnem pokazalo, o čem so se prav. zaprav menile te dni.
Nov zaplet se nam obeta na srednjem Vzhodu. Turčija in Irak sta pohiteli s podpisovanjem medsebojnega pakta o vzajemni varnost''. Čeprav si iraška diplomacija prizadeva, da bi vsaj na zunaj še vedno priznala Arabsko ligo in znotraj nje vse-arabsk varnostni pakt, /e več kot jasno, da sta ti dve izrecno arabski organizaciji zaradi nasprotij med arabskmi deželami piaktično prenehali delovati. Egipt ne bo pozabil iraškega »fz-da j stvar nad nevtralnostjo Arabske I ge do Vzhoda in Zahoda. Skupno s Sirijo bo te dni seznanil vse arabske vlade s svojim novim načrtom o Vsearabsk• federaciji, k. bi vključevala enotno vojaško poveljstvo ter posebni federalni svet za zunanja, gospodarska in kulturna vprašanja.
Anglo-ameriški diplomacij se je po daljšem času posrečilo uničiti arabski odpor prot povezavi z Zahodom. Sedaj je prek turško-iraškega pakta udarila prve temelje za poznejšo obrambno organizacijo za srednji Vzhod, o kateri sanja že toliko let.
Vse številnejši in vse večji ine denti na mejah Izraela pa so prisilili Egipt, da je zahteval sklicanje izredne seje Varnostnega sveta. Premirje, ki ga ie izraelska vlada sklenila po tako imenovani palestinski vojni z arabskimi državami, se namreč nemirno maje. Delo mešan h komisij, sestavljenih od predstavnikov prizadetih držav, ter opazovalcev Združenih narodov doslej ni rod lo kdo ve kakih uspehov.
Tit Dpbršek.
KAJ SEM VIDEL V
MAK E Odra Ul?
(Nadaljevanje;
Zaupanje kmetovalcev v strokovnjake zavoda raste iz leta v leto. Kmetje so začeli* upoštevati strokovnjake kot svoje dobre svetovalce, katerim lahko zaupajo.
Vsi nasadi jabolk in hrušk so na semenj aku, vegetativne podlage pa šele preizkušajo. Zato pritličnih nasadov nismo imeli priliko videti.
Na poti od Rešena proti Pre-epanskemu jezeru smo se nekaj časa še vozili med samimi sadovnjaki, pretrgani tu in tam z vino gredi. Proti jezeru se pa nahaja ze'o lepo polje Zaradi visoke podtalne vode orjejo polje v široke kraje (lehe) dvignjene v obliki nizke strehe. Orjejo z bivoli vedno skupaj Sejejo v glavnem žita in je bila setev v polnem teku.
Vozov-; so na dveh kolesih in zelo primitivno grajeni.
Ob 9. uri smo prispeli v Od-maialičto Otrševo na Presoan-skem jezeru, ki se nahaja 830 m nad morjem Letovišče je ze'o leno. V maju in juniju je ma’o gostov ker je takrat tukaj še hladno Pač pa so lepe jeseni, ■'zabo.r večina letoviščarjev ne ve. Dnevni penzion s celo
oskrbo stane poleti 450 din na dan. Za vožnjo po jezeru so na razpolago čolni.
Od Rešena, v smeri Ohrida je tudi več tobačnih nasadov, zato imajo v Resenu tudi svojo Sta-nico za duvan.
Na poti od Rešena proti Ohridu smo naleteli tu in tam še na vinograde, večinoma je pa ob tej poti nizek gozd. Na enem mestu prihaja iz zemlje tudi para, kar bi lahko izkoristili za letovišče, pa se nihče roga no loti.
OHRID
V Ohrid smo prispeli 31. oktobra dopoldne. Najprej smo si ogledali Okoliški razsadik »Kara orman« v Ohridu. Ohrid je poleg Rešena najmočnejši sadjarski predel Makedonije, zato ima lastno drevesnico, ki ima 25 ha zemljišč. Letos bodo imeli za prodajo 38.000 drevesc, ki so zelo lepa. Med starejšim drevjem, ki služi za dobavo cepičev, je zelo veliko češenj. Drevesnica ima težavo s sortami ker Makedonija še n; sprejela končnega sadnega izbora. Med sortami jabolk je največ rom-biuti, lepocvetka, šampanjka,
kanadka in pa seveda domača tetovka.
Po kosilu v hotelu Bellevue smo si ogledali Ohrid in jezero. Po jezeru smo se peljali z motornim čolnom do sindikanih domov republik. Glavni sindikalni dom je lepo opremljen V jezeru je zelo mnogo rib, med katerimi je znana ohridska postrv, s katerimi so nam po želji postregli pri večerji. Ta postrv doseže do 4 kg teže in jo v
ŽITI'**'7^ ’P"*"'r>.m	^*T~ x ^
Glavne zgradbe mesta so ob obali jezera in delno na hribu, tako da ima mesto podobo naših primorskih mest. Hote i in glavne zgradbe so zelo čiste, oddaljenejše ulice pa umazane in primitivne. Tukaj ljudje žive zelo primitivno; so v glavnem muslimanske vere. — 22. oktobra smo ob 7. uri nadaljevali pot proti Skoplju.
Od Skoplja do Ohrida vozi tudi ozkotirna železnica s pol-
Pogled na Ohrid
med obema mes toma celih 24 ur. Zato se letoviščarji za Ohrid poslužujejo vožnje z vlakom do Bitolja, od tod pa poleti redno vozijo avtobusi.
Od Ohrida smo se do Struge ki je okrajno mesto, vozili ob jezeru in videli tukaj kot v Strugi še mnogo lepih, razmeroma dobro oskrbovanih sadovnjakov. Pri Strugi se izteka iz Ohridskega jezera Črni Drin, ki ima šele po nekaj kilometrih večji padec, zato je okolica Struge zelo zamočvirjena Črni Drin teče do Debra po našem ozemlju, pri Debru pa pre'ds na albansko ozemlje in se izliva v Skadrsko jezero.
OD STRUGE DO MAVROVEGA
nas je vodila not večinoma po pusti soteski Črnega Drina in rečice Ragike, iznad katerih se dviga strmo navzgor slabo, z grmovjem poraslo hribovje. V imenovanih rečicah je precej jegulj, katere lovijo v posebne iz dračja spletene kože.
Takoj od Struge naprej, še preden smo se zaprli v ozko sotesko. smo naleteli še na Kmečko obdelovalno zadrugo Dev-čani ki ima velike površine mladih 1 do 2 leti starih vinogradov, sajenih oo istih načelih kot povsod v Makedoniji. Rigo-’nnje nadaljujejo.
Pred Debrom smo zavili v so-'esko rečice Ra sike in naletel', na znamenit-; Goren'čk-' most. za katerega trde nekateri, da iz-
vira še iz rimskih časov, drugi pa, da -so ga postavili Turki kar bo menda bolj držalo. Most je sezidan iz kamna, zelo lepo obokan in zelo visok. Na mostu smo se stikali s tipičnim starim Makedoncem v sredini.
Pri vasi Kosobrasci se nahaja topel žvepleni vrelec, ki ima 48 stop. C toplote ter veliko zdravilno moč, predvsem za revmatične bolnike.
Kmečka delovna zadruga La-zaropolje ima ob glavni cest: pri rečica Ragiiki gostišče, kjer smo se za trenutek ustavila. Od tu se vidi visoko na hribu vas Ga-ti-čniik, kj ima obdelovalno zadrugo z veliko čredo 18.000 ovac in se nahaja na višini 1400 m.
Nekoliko dalje -od gostišča zadruge Lazaropolje se nahaja na strmem hribu samostan »Sv. Jovan Bigovski«, V samostanu je bilo svoječasno 30 menihov, danes pa je muzej. Prve kapelice so bile sezidane v 12. stoletju. Na višku svoje moči je bil samostan v 18. stoletju. Iz dobe okrog leta 1830 'zvirajo krasni lesorezi. Cela stena, ki sluz; za glavn-; oltar, je izrezana iz !—a, pa tud' vsi nosilci ep leseni. Notranji oltar, prižnica in stranski oltarji so prav tako vsi izrezani iz lesa. Podoba sta zrlo ie~o izrezala samouka brata Peter 'n Marko Markarov, dom- }z vasi Gari, okra-" D-har

(Dalje pr.hodnjičj
.Deact tisoč dinarjev bi dal tistemu, ki bi me naučil brati in pisati...44
c
Nekaj ugotovitev o našem šolstvu ob koncu prvega polletja v šolskem letu 1954-55
Ob sklepu prvega polletja v šolskem letu 1954/55 smo imeti v okraju pet otroških vrtcev. 48 osnovnih šol, 9 nižjih gimnazij m eno popolno gimnazijo v Brežicah, 3 vajenske šole in dve glasbeni šoli
V cenovnih šolah je bilo 7.731 učencev, na nižjih gimnazijah 1.979 dijakov, na popolni gimnaziji 610 dijakov, skupno 2.589 dijakov, tako da obiskuje naše osnovne šole in gimnazije 10.320 učencev.
Na vseh osnovnih šolah v okraju je z uspehom dovršilo prvo polletje tri četrtine učencev (75,19%), v nižjih gimnazijah nekaj nad polov co (56,11%), v višjih gimnazijskih razredih pa približno polovico (49,48%).
Uspeh je odvisen od učiteljevega dela v šoti, od učenčeve prizadevnosti v šoli in doma ter
od rednega obiska. Odvisen pa je tud;, od staršev, ki naj bi vsaj pregledovati, ali otrok dela za šolo in skrbeli, da redno hodi v šolo.
Priznati moramo, da so učitelji, učenci in starši v glavnem prizadevno opravljali svoje dolžnosti. Zelo dober šolski obisk imajo osnovne šole Krmelj, Breške in Orešje-, zelo slab obisk pa je bil na šolah: Črneča vas, Pečice, Vel. Trn in Podvrh.
Na gimnazijah je bil zelo reden obisk v Tržišču, v Krškem in Brežicah. Najnižji obisk je bi. na gimnaziji v Leskovcu 'n na Senovem.
Na osnovnih šolah ni bilo ocenjenih 146 učencev, na nižjih gimnazijah pa 38 dijakov. Nekateri izmed teh so bili bolni, velik del pa jih ne prihaja v šolo zaradi malomarnosti staršev.
Poslopje nižje gimnazije v Sevnici
Še imamo starše, ki ne privoščijo otroku niti izobrazbe
Slovenski narod se je moral skozi stoletja boriti za svoje šole in še dandanes se morajo Slovenci boriti za svoje šole na Koroškem in v Italiji. Pri nas pa se dobe starši, ki ne privoščijo svojemu otroku izobrazbe, ki jo nudi ljudska oblast vsakemu mlademu državljanu. Mnogi učenci izostajajo iz šole že v prvih razredih in se ne nauče ne brati, ne pisati. Za take nepismene fante iz našega okraja, ki bodo letos poklicani v vojaško službo, je bil januarja poseben štirinajstdnevni tečaj, da bi se na-
j učili brati in pisati. Eden izmed teh fantov je vzdihnil:
| »Deset tisoč dinarjev bi takoj : dal tistemu, ki bi me naučil bra-■ ti in pisati!«
j Največ takih nepismenih je v območju krajev Leskovec, Veli-' ki Trn in Koprivnica. Nekateri i starši ne morejo razumeti, da i traja šolska obveznost osem let, ! čeprav velja to že 86 let. Prej je veljala od osmega do štirinaj-stega leta, sedaj pa od sedmega j do petnajstega leta starosti. No-! ve občine bodo morale bolj poskrbeti za reden obisk šol.
Čaka nas še veliko dela za ureditev vseh šol
V preteklih velikih počitnicah | in v Senušah ter za dograditev
so skoraj vse šole ble popravljene, pobeljene in očiščene. Razen ene (Bizeljsko) imajo že vse šole dvojno zastekljena okna. Okrajni ljudski odbor je nabavil 650 dvosedežnih klopi in 1300 stolčkov za učence, da je glavna težava glede opreme rešena. Manjka še klopi, stolčkov, omar in tabel, kar bo nabavljeno po možnosti v letošnjem letu, Samo klopi in stolčki so stali 3,600.000 din, vsa druga popravila šol pa čez 22 milijonov dinarjev. Pripravljeni so gradbeni načrti za nove šole v Šentjanžu, na Ledini
gimnazije v Brežicah. V delu so načrti za nove šole v Vel Dol nt, v Mrzlavi vasi, na Bojsnem, Tet* čah in pri Sv. Primožu, Določiti bo treba še prostor za nove šole na Gradcu na Gorjancih in pri Jelovcu nad dolino Mirne,
Ogromno dela nas še čaka m veliko žrtev bo treba, da uredimo obvezno šolstvo, to je osnovne šole in gimnazije.
Na treh vajenskih šolah je bilo 307 vajencev, od katerih je z uspehom končalo prvo polletje dobre štiri petine (82,72%).
Obisk vajenskih šol je dokaj reden. Vajenci, od katerih hodijo nekateri dve do tri ure daleč trikrat na teden v šolo, kažejo za pouk precejšnjo skrb. Tudi mojstri se vedno bolj zanimajo za izobrazbo svojega naraščaja.
Naš someščan Mišo Ivačič, ki študira na konservatoriju o Zagrebu, je dosegel v zadnjih mesecih tak uspeh, da ga je gledališka uprava v Zagrebu namestila v orkestru kot namestnika koncertnega mojstra. Kakor je znano, je Mišo Ivačič v dveh letih absolvkal glasbeno šolo v Krškem in je bil nato takoj sprejet na konservatorij v Zagrebu, kjer nadaljuje študije že peto leto. Hiter glasbeni napredek no-darjenega violinista nas tembolj veseli tud: zaradi tega, ker je izšel iz krške glasbene šole, v kateri je dobil prv, pouk od priljubljenega učitelja violine Joška Pfeiferja.
Dvaindvajsetletnemu umetniku k napredovanju iskreno čestitamo in mu želimo nadaljnjih uspehov!
mVR KNJIGA
V knjigarnah vidimo v izložbi novo knjigo v hrvaščini z naslovom; »Neobični doživljaji obič-nog čovjeka«, ali po naše; »Ne-
V vsako hišo knjige PREŠERNOVE DRUŽBE
V krškem okraju ima Prešernova družba v vsaki občini svoje poverjenike razen v občini Blanca in Podsreda. Naloga poverjenikov je, da pridobijo čim. večje število naročnikov. Poverjeniki in stanje naročnikov v etu 1954 je bilo sledeče:
1. Občina Artiče:	Francka
Gajger, Josapina Gunčar, Tončka Veble — 43 naročnikov. 2. Občina Bistrica ob Sotli: Mara Poljšak — 30 naročnikov. 3. Občina Bizeljsko: Feliks Demiko-vič, Mira Pečnik, Miro Mulej — 108 naročnikov. 4. Občina Boštanj:	Francka Gabrenja —
15 naročnikov. 5. Občina Brestanica: Anton Javorič, Franja Malešič — 90 naročnikov. 6. Občina Blanca — 00 naročnikov. 7. Občina Brežice: Franc Kebe, Alojz Novak, Franc Ve-
selič — 126 naročnikov. 8. Občina Cerklje: Franja Erbežnik — 50 naroča. 9. Občina Čatež: Maks Kos —	13 naročnikov.
10. Občina Dobova: Nada Novak, Franc Vadnal — 76 naročnikov. 11. Občina Kostanjevica: Lado Smrekar — 84 naročnikov. 12. Občina Krmelj: Iva Štajner — 20 naročnikov. 13. Občina Leskovec: Marija Ster-meeki, Albina Ridl — 58 naročnikov. 14. Občina PSšece: Josip Tavčar — 27 naročnikov. 15. Občina Podbočje: Helena Zorko, Franc Pisanski — 28 naročnikov. 16. Občina Raka: Marta Janžek —	00 naročnikov. 17.
Občina Podsreda: — 00 naročnikov. 18. Občina Senovo: Minka Klemenčič, Martin Plauštaj-ner, Boris Kostanjšek — 98 naročnikov. 19. Občina Sevnica:
Vida Bobera, Alojz Pernšek — 86 naročnikov. 20. Občina Studenec: Vida Zupanc — 10 naročnikov. 21. Občina Tržišče: Feliksa Ostrovršnik — 17 naročnikov. 22. Občina Velika Dolina: Franc Smrdelj, Janez Cigler — 33 naročnikov. 23. Občina Veliki Trn: Cilka Benedik — 9 naročnikov. 24. Občina Vi-dem-Krško:	Cecilija Domnik
Dora Mesesnel, Mimica Šribar, Staša Šoba, Stanka Šeler, Anica Zupec —	189 naročnikov.
25. Občina Zabukovje:	©ton
Brelih — 11 naročnikov.
Skupaj: 1.221 naročnikov.
Število naročnikov je kar lepo, vendar upamo, da ga bomo lahko najmanj še podvojili in poskrbeli za poverjenike v občinah, kjer jih še ni.
Za umetnostno izobrazbo mladine skrbita glasbeni šoli v Brežicah in v Krškem, ki imata skupaj 116 učencev. Od teh se uči 82 učencev klavir, 25 violino, 5 čelo in 4 učenci druge instrumente.	Č. V.
Priznanje violinistu M šu Ivačiču
0 NAS H KNJIŽNICAH
Ena izmed mnogih obisk izobraževalnega dela med ljudmi je knjižničarstvo. Zal je bila doslej ta tiha, a nadvse pomembna oblika izobraževanja ljudskih množic še marsikje dokaj zapostavljena. Knjižna akcija letošnjih prvih treh mesecev v letu naj bi ji pomagala, da se bolj uveljavi. Tudi zakon o ljudskih knjižnicah, ki je pred durmi, naj bi jt pripomogel do ugleda, ki ga knjiga vsekakor zasluži Njena zgodovina nam to zgovorno izpričuje.
Kdo je dramil človeštvo iz roda v rod k napredku in nenehnemu razvoju? Kdo je hranil in branil našo besedo v stoletjih vsepoplavljajočega raznarodovanja? Kdo je bil nenadomestljivi posredovalec vsake resnične kulture? In kdo je poleg puške In bombe spremljal slovenski rod in ga hrabril, da se je pretolkel skozi štiri krvava vojna leta? KNJIGA je vedno bila in bo ostala naša najzvestejša spremljevalka na življenjski poti. Navzlic vsemu tehničnemu napredku sveta knjiga ni in ne bo zgubila svojega poslanstva. Zlastj Pa ga ne bo zgubila v naši socialistični družbi, ki dodaja bogati dediščini preteklosti žlahtne sadove novega sveta. Kot skromna, a zvesta in bogata prijateljica nas bo knjiga vodila v književnost, v kulturo in življenje nasploh.
Poglejmo, kako je s knjižničarstvom v našem okraju. Statistika knjižnic nekaj let nazaj nam pove, da je Mio konec leta 1950 v okraju 40 knjižnic s 14.907 knjigami. To je Mia doba, ko je veljalo načelo mnogih majhnih knjižnic, razdrobljenih tudi po sindikatih in majhnih ustanovah. Potem smo začeli knjižnice združevati, sindikalne z ljudskimi in podobno. Tako kaže netočna statistika za leto 1953 (netočna zato, ker mnogi knjižničarji niso poslali potrebnih podatkov) samo 23 knjižnic z 12.452 knjigami, k; so bile izposojene 23.204-krat skupaj 4433 bralcem. Dokaj popolni podatki o stanju knjižnic konec 1954. leta pa nam povedo, da imamo v okraju 20 knjižnic, kj imajo 11.704 Cela v skupno 12.969 knjigah oz. zvezkih. Vprašujemo se, ali je to števBo knjižnic in knjig v njih za 26 sedanjih občin v okraju zadostno. Prav gotovo da ni Premalo imamo knjižnic in knjig.
In če vemo, da ima knjiga v življenju sleherne družbe, zlasti pa naše, socialistične, svoje točno določeno mesto, sc moramo spričo dejstva, da v prvih dveh mesecih KNJIŽNE AKCIJE nismo dosegli v našem okraju kakšnih vidnejših uspehov, resno zamisliti Popravimo v marcu, kar smo zamudili v januarju in februarju! Opozarjajmo na knjige, pomagajmo ljudskim knjižnicam, da si bodo s pomočjo občin, kmetijskih zadrug, delovnih kolektivov in organizacij lahko nakupile dovolj cenenih knjig, ki jih s precejšnjim popustom nudijo še ta mesec vse naše založbe!	S. Z.
navadni doživljaji navadnega človeka«.
Knjigo je spisal JAROSLAV STOV1ČEK, ki je doma iz Leskovca pri Krškem; izdala pa jo je Matica Hrvatska o Zagrebu.
Po starem načelu, da ni preroka o domačem kraju, bo marsikdo skomignil z rameni -n šel svojo pot; toda Gustav Krklec, ki je napisal knjigi predgovor, jo pozitivno ocenjuje. Ako pa skrbno preberemo osebna doživetja, ki jih je opisal pisatelj v tej knjigi, bomo naši v rjej marsikatero kleno zrno in globoko doživetje, veliko optimizma :n trdno voljo, ki premaga marsikatero težko oviro, da doseže smoter.
Prav za našo dobo nam Je potrebno mnogo krepke volje in opt mizma, ko gradimo socialistično domovino in novega socialističnega človeka. Dobro b’ bilo, da bi naša doraščajoča mladina segla po tej knjigi, ker bi se ob branju krepla ljubezen do de-I la in do domovine in z lahkoto ! spoznala hrvatski jezik. Č. V.
Večer neznanih talentov
Upravni odbor DPD Svoboda Videm-Krško je na eni zadnjih sej sklenil organizirat- v Krškem večer neznanih talentov s področja krškega okraja. Ta večer bo predvidoma konec aprila ali v začetku maja letošnjega leta.
V zvezi s tem sklepom obveščamo vse neznane talente krškega okraja, da se Za ta nastop, ki bo prvi v našem okraju, prijavijo do 20. marca t 1. upravnemu odboru DPD Svoboda Vi-dem-Krško I. (tovarišu Gigante ju Stanku). Na tem večeru bodo lahko neznani talenti s skritimi sposobnostmi tekmovali v recitacijah in glasbenih točkah. Pri glasbenih točkah pridejo v poštev instrumenti, solo petje in petje v duetih. Izbira teme je svobodna. Vsekakor pa je potrebno svoj nastop prijaviti do postavljenega roka. da bo pripravljalna komisija prijave pregledala in nastop organizirala. Vsi prijavljene! bodo pravočasno obveščeni o sklepu komisije.
^—Sh2-------
\*V iVvtB - iL ' -
C d
Zaenkrat hočemo z bodrilnfcni besedami opogumiti vas, ki boječe skrivate svoje sposobnosti, da se na tem večeru, ko bodo najboljšim tekmovalcem podeljene nagrade, pokažete javnosti.
Vsi člani DPD Svobode Videm Krško so prepričani, da se bodo malo znanj pevci, recitatorji m muzikanti predstavili krški javnosti kot talenti.	M. P.
Pridi takoj sem, Jože!
Javoa zahvala
Glavni odbor Prešernove družbe je na redni letni seji 5. februarja t. 1. med drugim razpravljal tudi o delu poverjenikov. Ugotovil je, da je znatna zasluga prav požrtvovalnih in vztrajnih poverjenikov, da je Prešernova družba dosegla v poslednjem času tako pomembne uspehe. Se posebno priznanje velja poverjenikom iz vrst prosvetnih delavcev, ki tvorijo težišče poverjent-ške mreže Prešernove družbe.
Ko se Glavni odbor javno zahvaljuje vsem poverjenikom za trud, jih hkrati vabi, da še podvoje svoje napore za razširjenje narodne knjige med delovne ljudi. Glavni odbor je prepričan, da bomo samo s skupnimi naperi lahko počastili desetletnico narodne osvoboditve s takim številom članov in tako naklado knjižnih zbirk, kakršne Slovenci do danes še nismo Imeli.
GLAVNI ODBOR PREŠERNOVE DRUŽBE
T" nedvomno je v naši novi j družbi, kakor popolno-
ma ustreza duhu socia-J * lizina, smotrno poskrbljeno za to, kar imenujemo strokovna izobrazba. Vsi vemo, da je treba tudi njo vse življenje izpopolnjevati, zakaj vse stvari so v razvoju, vedno znova se kažejo nove potrebe, včerajšnji problemi so danes že nekoliko drugačni in novj dosežki zahtevajo novega znanja. Že ta razvoj, ki v izrazito tehnični doba, kakršna je naša, kaže večjo hitrost, kot je bila kdaj na svetu, terja pri vsakomur, pa bodi telesni ali duševni delavec, neko duševno prožnost, ki je nekoč zlasti telesno delo ni poznalo. Sodobna tehnika, združena z zapleteno gospodarsko organizacijo, ki skuša kar se da izkoristiti obsežne mehanične in energijske možnosti današnjega časa, čedalje bolj zbližuje telesno in duševno delo. Delavec v tovarni in poljedelec v modemi, že precej mehanizirani in kemi-zirani kmetijski proizvodnji, potrebujete bolj kakor kdaj znanja in miselne gibčnosti.
Kaj je treba storiti, da se bo sposobnost mišljenja čimbolj razvijala? Vsi, ki se ukvarjajo s tem; vprašanji, zatrjujejo, da je potrebna razen razširjenja strokovnega znanja čimvečja
osebna kultura. Bistvo osebne kulture je stalno razvijanje umskih sposobnosti in poglabljanje tega, kar imenujemo splošna izobrazba. Za to nam lahko dajo šole samo podlago, vse drugo moramo dostavljati sami. Vsi ve-likj možje, ki so prispevali trajne deleže k napredku človeštva, so se vse življenje učili. To kaj. pada ni tisto šolsko učenje, ld mu gre dostikrat bolj za vnanjo obliko, kakor pa za notranjo vseh:no. Učenje te vrste, k; ga imam y mislih, je samostojno razmišljanje, proučevanje, pridobivanje novih spoznavanj in osebnih izkušenj, ki so se izčistile in zjasnile v našem kritičnem presojanju. Sredstvo tega nenehnega samoizobraževanja, ki pri duševno gibčnem človeku traja vse do smrtj — imamo primero, ko nit; bolezni niso mogle ljudi odvrniti od tega — so dobre poučne in leposlovne kiti igo. so umetniški užitki, ki nam jih, če znamo dobro izbirati, posredujejo gledališča, koncerti. radio, film.
Našo dobo označuje nagel tempo. Življenje nas nenehno sili k delu. Vsi tožimo, da v diru in nemiru naših dni ne najdemo dovolj časa za samodzobra. zevanje. Pogosto pa je tako samo zaradi tega. ker nič ne načrtujemo, ker dopuščamo, da čas
in neštete drobnarije vsakdanjega življenja obvladujejo in vodijo nas, namesto da bi mi vodili njih.
Mnogi sc na primer izgovarjajo, da sploh ne utegnejo brati knjig. Dostikrat je res, da se človeku prosti čas razbije v vse polno drobcev, v katerih se kar
ste knjige dobro izbrali. Postavimo, da prebere na mesec eno samo dobro izbrano knjigo zanjo niti ni treba pol ure vsakdanjega branja. To pomeni, da smo poleg všega svojega dela in vseh drobnih skrbi, tistih, brez katerih bi človeško življenje pač. ne bilo življenje, pre-
Božidar Borko:
POL URE NA DAN
izgubi, toda velika večina hudo zaposlenih ljudi ima še vedno dovolj časa za stvari, ki so j in navajeni šteti med nekake nujnosti svojega osebnega življenja in ki so, če jih bliže pogledamo, navada ne pa potreba.
Kaj če bi se vzgojili za plemenitejše in koristnejše navade, kaj če bi se, postavimo, navadili, da bi vsak dan brali vsaj pol ure izbrane knjige? Ljudje, kj imajo radi številke, so izračunali, koliko besed prebere človek v pol ure. Pokazalo se je, da prebere v pol ure z lahkoto devet tisoč besed Pomnožite to s 365 in dobite toliko besed, kakor jih ima povn'ročro dvajset knjig To ni malo, če
brali dvajset knjig, kar pomeni — denimo tako — okrog 3600 strani. Na vsak; izmed teh strani je bila vsaj ena misel, ld je kakor iskra švignila v našo dušo. To pomeni nekako presvet-ljevanje duševnosti z nevidnimi žarki in je lahko za našo osebno kulturo tako blagodejno in koristno, kakor za telo pomladno in poletno sončenje.
Nikar ne mislite, da se največ; del tega, kar smo brali, izgubi brez sledu. Dokaj resnice je sicer v besedah Francoza Herriota: »Kultura je to, kar nam ostane v duhu, ko smo vse pozabili.« Drži pa, da nikoli vsega ne rozabimo marveč se samo zd:, da smo vse
pozabili: so trenutki, ko smo sami presenečeni, da smo se zdajci spomnili reči, ki so se nam zdele zdavnaj pozabljene. Ni vseeno, ali smo kdaj sprejeti vase neke pojme, spoznave, misli", al; so nam knjige, muzika, lepe slike vzbudile neko občutje in razgibale naša čustva, našo domišljijo, ali niso. Denimo, da preberemo na leto dvanajst dobro izbranih knjig — to je že velik notranji kapital za našega duha, izdaten prispevek za našo osebno kulturo. Četudi dobršen del vsebine pozabimo, četudi se mnoge podrobnosti nekje izgube — to obsevanje in presvetljevanje naše duševnosti s tri tisoč in še več strani izbrali'h tekstov ni moglo ostati brez dobrih posledic za nas. Še sami se ne zavedamo, da je naše mišljenje postalo gibčnejše, prodornejše, naša inteligenca sposobnejša tud; za druge, postavimo, strokovne naloge; da se je naš notranji svet izpopolnil z nečim, kar je zapustilo v njem nevidno usedlino. Mehanizem našega psihičnega delovanja je zelo zamotan in niti ne vemo, kdaj nam bo ta usedlina prišla prav. Če ne bi prebrali teh strani, bi bila namesto te koristne psihične usedline — praznota.
Nekaterim se bo zdelo čudno : da bi brali knjige samo pol ura-
na dan, češ saj s tem trgam branje, uničujem s presledki potrebno zapovrstje in ob tako majhnih obrokih slabo ohranim svojega duha. Tako bi lahko ugovarjati bralci senzacionalnih
V
/M
r*.	-
m
TSfcu-h
knjig, krvavih detektivskih zgodb in razne »napete« plaže, toda teh sploh nimamo v mislih. Nekateri ljudje so taki jedci, da samo hlastajo po hrani in jo naglo požirajo, dingi znajo pametno in lepo uživati, prežvekovati in prebavljati to, kar so sprejeli vase. Podobna razlika je tudi med bralci knjig. Novalis je zapisal, da mora pravi bralec biti nekak razširjen pisatelj. To pomeni: bralec mora pri branju kar se da izdatno so-tie’ovati, knjiga mu bodi spod-(Nadaljevanje na 4. strani)
Zbori volivcev i bodočih občinah
Ljudski odbor, krajevni odbor in odborniki bodo morali poročati o svojem delu
Y zadnji številki smo že sporočili, da bomo nadaljevali : roko področje dela in tako tudi z objavo gradiva, ki ga pripravlja komisija za organizacijo široko področje samostojnega od
ločanja skoro v vseh zadevah, ki
bodočih občin oz. sekcija za družbenoekonomsko dokumentacijo te komisije. Banes objavljamo tisti del osnutka statuta, ki se nanaša na zbore volivcev in komentar k temu delu osnutka statuta.
Objavljamo tudi razlago, kaj, kje in kako bodo delale krajevne pisarne, ki bedo osnovane zato, da se uradovanje občinske administracije približa prebivalstvu.
Pripombe in predloge k objavljenemu gradivu želi dobiti okrajna komisija najkasneje do-15. marca 1955, da bi jih bilo mogoče še proučiti in pri izdelavi dokončnih predlogov tudi upoštevati. Dostavijo naj se komisiji za formiranje komun pri Okrajnem ljudskem odboru Krško.
Zbor volivcev kot oblika neposredne demokracije
Zbori volivcev so pri nas po- mor občinski ljudski odbor s svojim delovanjem ne bi posegal.
sebna organizacijska oblika neposredne demokracije, po kateri državljani sodelujejo pri izvrševanju oblasti, opravljajo nadzor nad delom osnovnih organov oblasti m nadzor nad izvrševanjem dolžnosti v organe oblasti izvoljenih predstavnikov. Zbori volivcev • bodo v bodoči občini dobili še večjo vlogo: opravljali bodo nadzor nad osnovnim orga-nom oblasti, to je občinskim ljudskim odborom, ki bo v novi komunalni ureditvi ime] mnogo širše prstojnosti. Vsebina dela občinskih ljudskih odborov bc vsestranska, tako da ne bo področja družbenega življenja, ka"
Zbor vokvcev bo moral biti s tem delom seznanjen, da bo lahko dajal svoje pripombe k delu in politiki ljudskega odbora.
Vsled tega je zelo važno, da damo zborom volivcev že v statutih občine potreben poudarek. Potrebno pa je tudi da se z ustreznim; določbami zagotovi, da bo ta oblika sodelovanja državljanov pri izvrševanju oblasti in družbenem samoupravljanju prišla čimbolj do izraza ’.n da bodo že same določbe statuta onemogočale, da bi zbore volivcev zapostavljali ali obšli.
Za kakšna cbmočja bo sklic val zbo^re
Običajno bomo zbore volivcev sklicevali po stalno v statutu določenih območjih. Po predlogu naj bi jih sklicevali po območjih krajevn'h odborov, katerih teritorije smo v zadnji številki objavili Na sedežih občin pa bo to za vsako občino posebej določeno. Tako se bodo na primer v bodoči obč’nj Videm-Krško skliceval: posebej za del mesta na lc?em bregu Save in posebej
so pomembne samo za kraj. O vsem, kar lahko ureja krajevni odbor, bodo zbori smeli veljavno sklepati in se bodo taki skleni morali tudi izvršiti. Orne jitev je samo v tem, da se bodo sklepi, ki bi bili obvezni za organizacije in državljane, prisilno izvršili šele tedaj, ko jih bo potrdil občinski ljudski odbor, ki pa bo v takem primeru tudi moral podvzeti prisilne mere za Izvršitev.
Ker pa bi se lahko zgodilo, da
bi zbor volivcev zaradi nepozna-
Prav posebno je poudarjena odgovornost voljenih organov in odbornikov volivcev. Tako mota občinski ljudski odbor najmanj enkrat na leto, krajevni odbor
vanja predpisov ali česarkoli že Pa najmanj dvakrat na leto ob-
sprejel sklepe, ki bi bili nezakoniti, je občinskemu ljudskemu odboru dana pravica, da v takih primerih nezakonite sklepe razveljavi.
Zelo važno je tudi, da bo ljudski odbor predloge in sklepe čimprej obravnaval. Zato je v
vezno poročati zborom volivcev o svojem celotnem delu. Odborniki morajo najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu in o delu ljudskega odbora v volilni enoti, kjer so bili izvoljeni.
S tem se še posebej utrjuje načelo neposredne odgovornosti.
osnutku določba, ki nalaga ljud- : Ljudski odbor bo moral že vsled skemu odboru dolžnost, da mo- tega seznanjati volivce s svojo ra sklene zborov volivcev brez politiko, ki jo uresničuje na odlašanja vzeti v razpravo, tako l svojem območju, da bodo volivci lahko zahtevali, | Tako torej odpade možnost, da se jim že na naslednjem zbo- . da_ bi v primeru, kjer se bodo ru o tem poroča.	I državljan: zanimali za delo svo-
jih voljenih organov, lahko ti de- enaki.
lali mimo volje in težnje zavednih in dobro mislečih občanov.
Ker je gornja razlaga vloge in pomena zborov volivcev v bodočih občinah z ozirom na obsežno gradivo še vedno nepopo'na, objavljamo tudi osnutek poglavja tistega dela statuta za bodočo občino V dem-Krško, ki se nanaša na zbore volivcev. Želimo, da hi k osnutku volivci dali pripombe, ki bodo zelo dobrodošle in ki jih bomo, v kolikor bc to v okviru zakonitih predpisov mogoče, vnesli v dokončen osnutek statuta.
Osnutki statuta ostalih občin bodo razen 127 člena, ki govori o območjih zborov volivcev.
Osnutek siaiula bodoč® ©bč
e zboriii volivcev
Fe©
odbora po sklepu ljudskega odbora najmanj trikrat na leto. Za obravnavanje poročila o delu krajevnega odbora jih sklical tudi krajevni odbor, ki bo imel pravico sklicevati zbore tudi za obravnavanje drugih vprašanj, k: imajo pomen samo za kraj V kolikor zborov ne bi sklicevali ati pa če bi volivci smatrali, da jih je potrebno sklicati, bo lahko ena desetina voza del mesta r.a desnem bregu. ' livcev dala predlog predsedniku v- „„„.c-- — -------u-	občinskega ljudskega odbora, da
127.	člen
Na območju občine Videm-Krško se sklicujejo zbori volivcev za območja krajevnih odborov. (101. člen statuta).
V mestu m za okolico se sklicujejo zbori volivcev za tale območja:
1)	za mesto Videm-Krško desnj breg in Trško goro;
2)	za mesto Videm-Krško levi breg, Bučerco in Sremič.
128.	člen
S sklepom občinskega ljudskega odbora se lahko določijo tudi druga območja za sklicevanje zborov volvcev za posamezne zadeve	x
S sklepom občinskega ljudske-‘Jk “lahVn ‘ ba odbora se lahko določi, da se v nekaterih območjih, naštetih v prejšnjem členu, sestajajo zbori volivcev po posameznih delih območja, kraja oz. naselja.
Za poročanje odbornikov ob-
Za posebne primere bo ljudski odbor lahko s sk'epom določil tudi drugačna območja. Če bi n. pr. sklicevali zbor za obravnava nje in reševanje kakšnih takih zadev, kj zanimajo samo prebivalce ene vasi, bo ljudski odbor skleni, da se skliče zbor samo za to vas.
Zbor volivcev bo skliceval predsednik občinskega ljudskega
naj zbor skliče. To b bilo v primeru. da krajevni odbor ne opravlja svojih dolžnosti ali če je nujno, da se obravnavajo zadeve, važne za kraj, ki pa spadajo v pristojnost zbora volivcev. VoVvci lahko tudi predlagajo, da skliče zbor krajevni odbor V tem primeru mora dati predlog za sklcanje najmanj 20 volivcev.
Predsednik zbora in odborniki bodo dolžni skrbeti, tia se sklepi zbera” izvajajo
Popolnoma nove so določbe, da morajo predsedstvo zbora in odborniki- skrbeti, da se bodo sklepi zbora dali v obravnavanje občinskemu ljudskemu odboru oziroma da se bodo izvršili, če so takega značaja, da o zadevi zbor volivcev lahko odloča. Pied-sedstvo zbora in odborniki bodo o tem morali na naslednjem zboru volivcev poročati.
Tako se bomo izognili temu, da predlogi in sklepi zborov volivcev morda ne b; prišli v obravnavanje občinskega ljudskega odbora. Obenem pa bo s to določbo tudi doseženo, da bo zborom volivcev dana obraztežitev, če se predlogi ali sklepi zborov ne bj osvojili oziroma potrdili.
Zbori volivcev bedo tudi samo-
mer, kadar se bo sklepalo □ spremembi meja občin, vključitvi v skupnost občm (okraj) o družbenem planu n proračunu, sprejetju regulacij:kega plana hi vpeljavi obč:nskih davščin m pod., moral obvezno dob ti mne-n/e zborov volivcev. Sele nato bo lahko o takih zadevah odločal. Jasno je, da bo pri odločanju moral upoštevati predloge, ki jih bo dala večina zborov in bodo ti predlog podlaga za odločanje. V kolikor predlogov ne bi mogli upoštevati, pa bo v takem primeru morala biti dana zborom potrebna obrazložitev V?e tiste zadeve pa, ki so prepuščene v urejanje krajevnim odborom, zbori vol vcev lahko,-samostojno urejajo. Teh ni malo.
. .	Če le malo pogledamo osnutek
stojno urejali določene zadeve statuta o krajevnih odborih, k: Občinski ljudski' odbor bo v , smo ga objavili, lahko vidimo, določenih zadevah, kot na pri- da bodo imeli zbori volivcev ši-
činskega ljudskega odbora se sklicujejo zbori volivcev po volilnih enotah določenih za volitve odbornikov obč.nskega ljudskega odbora.
129.	člen
Vsak volivec iz območja, za katerega je sklican zbor volivcev, ima pravico sodelovati na zboru volivcev.
130.	člen
Občinski ljudski odbor mora najmanj enkrat na leto, krajevni odbor pa najmanj vsakega pol leta poročati zborom volivcev o svojem celotnem delu.
131.	člen
Odborniki občmskega ljudskega odbora morajo najmanj en krat letno poročati o svojem de-
lu in delu občinskega ljudskega odbora zborom volivcev v voliln: enoti, v kateri so izvoljeni.
Odbornik: morajo poročati tu-dj večkrat, če zbor volivcev to od njih zahteva
132.	člen
Zbor volivcev lahko zamenja vse ali pa posamezne člane krajevnega odbora, ki jih je izvolil.
133.	člen
Zbor vol vcev skliče predsednik občinskega ljud kega oabora po sklepu ljudskega odbora, najmanj pa enkrat vsake 4 mesece.
Zbor volivcev lahko skliče tudi krajevni odbor zaradi obravnavanja poročila o delu krajevnega odbora in zaradi obravnavanja komunalnih m drugih vprašanj,
Krajevne pisar:
51 Mil MS Es
(Nadaljevanje s 3. strani) buda, da ob nji, na vsaki njeni strani, zavestno kaj odkriva, da skuša to, kar je bil od-kril, tako rekoč prebaviti in si_ duhovno prisvojiti. Branje dobrih knjig, pa naj bodo poučne ali umetniške, ne sme biti zgolj zabava in kratkočasje v vsakdanjem smislu besede. Tiste pol ure, o kateri g-ovorimo in ki naj bi bila sestavni del našega načrta za umno izrabo prostega 6as.a, tiste pol ure nam bodi dobro izbran, prijeten čas, ko smo v stilcu s pomembnim pisateljem ali mislecem, ki nam ima kaj povedati. Seveda to- ne more biti pisatelj dela, k< ne terja mišljenja, zbranosti, duševne prisotnosti, dela, ki bj nas v postelji uspavalo. Če hočemo imeti resnične koristi od branja in če hočemo, da bodo prebrane knji-gc ostale v nas s tisto žlahtno usedlino, k$ razvija našo duševno gibčnost in nas stori sposobnejše za naše življenjske naloge, tedaj se moramo navaditi pravilnega branja. To pomeni, da moramo brati počasi, zbrano, pri tem premišljevati in uživati z vsemi silami svoje ‘duševnosti. Dobro je celo, če beremo naglas — tako so v starih časih nasploh brali, in to ni bilo slabo.
Tako je z branjem, a podobno je tudi z drugmi vplivi, ki pomagajo oblikovat; naše duševne sposobnosti in utrjevati našo osebno kulturo. Če imamo naravno nagnjenje ali nekatere, osnovne pogoje za glasbo, se! navadimo rosluši+i dobro glas-bo in jo zbrano sprejemati va-
se. Danes je to omogočeno celo človeku, ki živi izven kulturnih središč, če ima radijski sprejemnik. Toda prvo pravilo je v tem, da izbira glasbene oddaje z namenom, da z njimi poglablja svojo glasbeno kulturo, ne pa da samo posluša glasbo. Tudi za to je treba najti četrt ali pol ure na dan. Takrat pa bodimo pri sprejemanju teh žlahtnih vplivov zadosti osredotočeni in naš namen bodi poglobitev, ne zabava, če hočemo po tej poti nenehoma, dolga leta, da, vse življenje oblikovati sebe, razvijati ali vzdrževati svoje duševne moči, svojo miselno prožnost in čustveno dojemljivost. Samo tako bomo ohranili stalni stik s tem,, kar je v življenju lepega in plemenitega, koristnega naše. mu duhu in s tem tudi družbi, v katero se štejemo in ki zmerom pričakuje od nas, da smo možje in žene na svojem mestu. Če hočemo torej tako živeti, ne smemo živeti breznačrt-no. Tudi naše osebno kulturno življenje oblikovati sebe, raz vi j a-seine ureditve, potrebuje posebno tehniko in higieno, potrebuje -svojo posebno etiko.
Al; ne bi bilo prav, če bi v dolgih zimskih večerih pomislila na to in skušali še kaj storiti, da bomo z razvojem natih duševnih kvalitet še koristnejši dobi, v kateri živimo?
*	/»Knjiga 55«)
Med mnogimi vprašanji, ki zan majo slehernega državljana že od vsega začetka, ko govorimo o ustanavljanju velikih občin, je tud vprašanje: kje in kako bo lahko državljan opravil svo/e zadeve, posebno take, ki so skoraj vsakodnevne (n. pr.: razni vpisi v matičnih knj gah. driiave in odiave bivališč, ureditev živinskih potnih listov, raznih potrdil in slično). Jasno je, da bi z ozirom na razmeroma obsežna območja bodočih občin bilo popolnoma nemogoče, da b se vsa taka drobna opravila lahko urejala samo na sedežih občin. Zato se je tudi predvidevalo, da se bodo izven sedežev občin osnovale p sarne, ki bodo del občinske administracije Te bodo opravljale določene administrativne posle, pri katerih ni potrebno nobeno odločanje in ki predstavljajo samo izvršitev določenega opravita. Tako bodo lahko državi ja ni skoro večino opravkov uredi, blzu svojega bivaišča in ne bo treba za vsako stvar hoditi na sedež občine.
piše, sprejemale razne vloge, naslovljene na državne organe, dajale pojasnila strankam, kakor tudi potrjevale vse tiste okoliščine, za katerih potrditev je potrebno stranko osebno poznati. Zbirale bodo tudii podatke za statistično službo.
Poleg navedenega pa bodo na zahtevo krajevnih odborov opravljale določene administrativne posle za krajevni odbor. Na posebno zahtevo administracije občine bodo sodelovale v upravnem postopku (n. pr.: zaslišanje strank, dajanje podatkov in slično).
Razumljivo je, da bodo krajevne pisarne po potrebi opravljale še druga opravila po sklepu občinskega Jjudskega odbora ali pa po predpisih višjih državnih organov.
Iz naštetega je razvidno, dia bodo državljani res lahko skoraj vse opravili v teh uradih in da bo moralo biti že kaj posebnega in nevsakodnevnega, da bo potrebno iti na čine.
1
Kaj bodo opravljale krajevne pisarne
Kot že omenjeno, bodo krajevne pisarne opravljale samo določene zadeve. Teh naj bi bilo čimveč, tako da bi bilo le v prav posebnih primerih potrebno iti na sedež občine. Predvideno - je, da bodo krajevne pisarne opravljale p-redvsem naslednje zadeve:
Vodile bodo natančne matične knjige, državljanske knjige in volilne imenike. Tako bo mogoče, da se bodo vsa opravila v zvezi z raznimi vpisi v matičnih knjigah, kot n. pr. vpisi rojstev, porok in smrti uredila v krajevni pisarni. Tu bomo dobili tudi vse izpiske iz matičnih knjig Vodile pa bodo tudi prijavno in odjavno službo, register prebivalstva in izdajale razna potrdila, kot n. pr. o bivanju, priklicu, zaposlitvi, skupnem gospodinjstvu itd. Nadalje bodo izdajale živinske potne liste, opravljale prepise in pod-
ki imajo pomen samo za kraj, o sklicanju pa mora obvestiti preci-sednka občinskega ljudskega odbora.
Predlog za sklecanje zbora volivcev lahko da tudi ena desetina volivcev iz območja, za katerega se naj zbor skliče. Predlog se da predsedniku občinskega ljudskega odbora, ki je dolžan skbeati zbor volivcev. Kolikor predsednik občinskega odbora zbora ne skliče, mora predlog predložit' na prvi seji občinskega ljudskega odbora, ki o predlogu odloči.
134 člen
Zbor volivcev, ki ga je skTcal predsednik 'občinskega odbora, vod: do izvolitve predsedstva odbornik občin:kega odbora volilne enote kra;a, kjer se vrši zbor. Če pa skliče zbor volivcev krajevni odbor, pa vod zbor dc izvolitve predsedstva član krajev-nega odbora, ki ga ta odbor določi.
Zbor volivcev vodi predsedstvo, sestoječe se iz delovnega predsednika in dveh č’enov.
O poteku zbora se vodi zapisnik. Zapisnikarja mora preskrbeti krajevni odbor, zbor volivcev pa lahko izbere drugega zap snikar-ja.
Zapisnik mora b 'ti podp::an od overovateljev, katere izvolijo na zboru vokvcev, od predsednika predtedtva in zapisnikarja.
Zapisnik zbora volivcev se mora najkasneje v os'm'h dneh po zboru dotiav ti občinskemu ljudskemu odboru.
135.	člen
Zbor volivcev se lahko opravi, če je navzoča najmanj ena dc e-tina volivcev iz območja, za katerega -e skl če zbor.
Dnevnj red zbora do’oči zbor sam.
136.	člen
Predsedstvo zbora volivcev in
pisarno res potrebno osnovati, ker bi se nanje vezalo dovoljno število ljudi, ki imajo sicer sedeže sedanjih občin precej oddaljene.
Vendar pa zelo verjetno vsaj takoj ob ustanovitvi novih občin, pisarn za predlagana območja ne bo "mogoče osnovati.
Temu so vzrok predvsem tehnične težave, kj izhajajo iz povezanosti poslov, la naj jš.h ti uradi opravljajo. Kakor že omenjeno, bi naj te pisarne vodile matične knjige, register prebivalstva, volilne imetnike, prijavno in odjavno službo ter še odborn:ki so dolžni poskrbeti da
Kako pa je s sedeži teh ^isarn?
Z osnovanjem teh pisarn hočemo uradovanje občinske administracije približati prebivalstvu. Zato težimo za tem, da bi pisarne osnovali povsod tam, kjer je za to res stvarna in utemeljena potreba. Potrebe pri ustanovitvi so nakazali že zbori volivcev, ki so dali mnogo utemeljenih predlogov.
Skoraj sigurno je, da bodo praviloma krajevne pisarne na sedežih sedanjih občin za območja sedanjih občin razen tam, kjer bodo sedeži komun. Od tega načela se bi odstopalo samo v primeru, kjer je sedež bodoče občine v neposredni bližini sedeža sedanje občine, kot n. pr. v Brestanici, Čatežu in Boštanju. V takih primerih bi bilo morda le umestno, da se krajevne pisarne v teh krajih ne b! osnovale, ker -je sedež bodoče občine zelo blizu in ni za krajevne pisarne posebne potrebe. Dokončna odločitev o tem bo v pristojnosti bodočega občinskega ljudskega odbora, ki bo sedeže in območja določil v statutu Vendar v osnutkih statutov za navedene krate krajevne rvi'^0 pretiva
Predlagano Pa je, da bi se
krajevne pisarne osnovale tudi izven sedežev sedanjih občin. Taki predlogi so:
v sedanji občini Videm-Krško za Zdole, ki naj bi imela območje vasi: Zdole, Ravne, Pleterje, Kremen in Anovec;
v sedanji občini Leskovec za Velikf Podlog, ki naj bi imela območje vasi:	Veliki Podlog,
Mali Podlog. Gržeča vas, Gorica, Jelše in Pristava;
v sedanji občini Senovo za Kaiišovec, kj naj bi obsegala območje vasi: Kaiišovec, Presla-dol, Stranje in Gornji Leskovec;
v sedanji občini Brestanica za Gorico, ki naj b; obsegala naselja: Gorico, Veliki Dol, Rastez, Kostaniek in Anže;
v sedanji občini Dobova za Kapele, ki nai bi obsegala območja vasi:	Kapele,	Rakovec,
Podvinje, -Tareslavec. S’ogomsko. Vrbje in Zupelevec, ter
v sedanji občini Artiče za Sromlje, ki nai bi obsegala vasi; Sromlte. Stiovec. Cumovec. Zgornja Pohanca in Oklukovo goro.
Vsi ti nredlogi so umestni in b'i v v<mV| teh 1rr»**h WV> za predvidena območja krajevno
nekatere zadeve, vezane na ta službe. Naštete službe pa eo med seboj tesno povezane in tako na primer ni mogoče voditi volilnih imenikov brez registra prebivalstva, registra prebivalstva pa ne brez matičnih knjig in tako dalje. Ni pa mogoče takoj ob formiranju komun niti tehnično niti katinsko osnovati novih matičnih okolišev, kakor tudi ne zaradi tega deliti ostalih služb na nova območja. To bj bilo tudi n oprimemo, posebno še v začetnem obdooju poslovanja novega upravnega sistema, ker bi taka delitev ob še neutrjeni občinski upravi lahko povzročila resne motnje v teh službah državne uprave.
Kljub temu pa bo mogoče ___________tam, kjer bo za to stvarna posedeš 'ob- treba, tako pisarno nekoliko ' kasneje osnovati. To pa se bo moralo opraviti postopoma, tako da se bodo osnovale pisarne druga za drugo, ker le tako bo tudi zagotovljeno, da bedo te
se predlogi in sklepi zbora volivcev obravnavajo na sej, občinskega ljudskega odbora in podati o tem poročilo na prihodnjem zboru volivcev.
Na prihodnjem zboru volivce" se mora po izvolitvi predsedstva zbora prečrtati zapisnik prejšnjega zbora volivcev, nakar da predsedstvo prejšnjega zbora in odbornik poročite po prvem odstavku tega člena.
137.	člen
Občinski ljudski odbor mora pred odločanjem o važnejših vprašanj.h iz svoje pristojnosti povprašati za mnenje zbore volivcev, zlasti preden odloči:
1)	o spremembi meje občine in o vključitvi obč ne v okraj;
2)	o občinskem družbenem plan* in proračunu;
3)	o sprejemu regulacijskih načrtov;
4)	o upeljav; občinskih davščin.
138.	člen
Zbori volivcev ’ahko samostojno urejajo zadeve, ki spadajo v delovno področje krajevnega od-
službe res nemoteno poslovale' bora. V ta namen lahko k-ajevni
v prid prebivalstva. Zato lahko pričakujemo, da bodo prizadeti lcrajj imeli razumevanje do teh težav. Tam pa, kjer bo potreba res zelo nujna, pa bi morda kazalo, da bi morda osnovali pisarno brez omenjenih pristojnosti, kar pa hi bil zelo slab in res le zasilen izhod ter za prizadeto prebivalstvo samo delna rešitev.
Komu bodo krajev?« pisarne odgovarjale za svoje delo
Delo krajevnih pisarn bo vodil šef. ki ga bo imenoval občinski ljudski odbor in bo torej uslužbenec občanskega ljudskega odbora. Tudi ostale uslužbence bo imenoval občinski ljudski odbe^r. Sef in uslužbenca bodo odgovorni tajniku občinskega ljudskega odbora in bodo delali po njegovih navodilih. Nad delom bodo imelii splošen nadzor tudi krajevni odbori, o delu pa bodo lahko tudi razpravljali na zborih volivcev. Kra^-—: odbor bo imel prav’-(Nadaljeyanje na 5. strani)
odbor ali pa predsedn'k občinskega ljudskega odbora skliče zbor vol vcev. Krajevni odbor mora za urejanje takih zadev sklicati zbor volivcev, čc to predlaga najmanj 20 volivcev.
Sklepi zbora vo’ivcev po prvem odstavku, s katerimi se določajo ukrepi, k' so obvezni za državljane in organizac'je. se lahko prisilno iz vrš jo samo, če jih potrdi občitrki ljudski odbor, ki mora tudi poskrbeti za prisilno 'zvršitev.
Občanski ljudski odbor ’abko razveljav' ali odnravi nezakonita sklepe zbora vo'ivcev.
139. člen
Občinski ljudski odbor mora vzeti sklepe zbora volivcev brez odlašanja v obravnavo in mora o svojih sklepih peročat na prihodnjem zboru volivcev.
Sklep zbora volivcev je obvezen za občnslc" ljudsk-' odbor samo, če je z zakonom tako določeno.
Če mišk' ohč’nski ljudski odbor, da tak sklep ni v skladu z zakonom odloča o mornem vprašanju Okrajni liudski odbor. Tr-bovtie te sporoči svoj sklep zboru volivcev.
Zi^ tiček gospodinjskega tečaja
na Sertcvtm
Kapele pri Dobovi
Odbor za gradnjo gasilskega doma v Kapelah se najiskreneje
Goispodrnjski tečaj, M ga je orgaoiif.ralo DPM na Senovem, bo jutri zaključen. Tečaj je tri mesece obiskovalo precejšnje število deklet, ki so se izurile v znanju, potrebnem bodočim gospod: n jam. Poleg kuhanja in šivanja ter ostalih pra-kte&nik stvari, so se dekleta na tem točaju seznanila s predmet; s področja zdravstva, gospodar-sko-pciitičriiih vprašanj in ostale splošne izobrazbe. Finančno pomoč za tečaj so nudile KZ in društva. Tečajnice so pretežno krneči1'a dekleta, ker je bil odriv deklet iz delavskih druži« to pot nekoliko slabši.
Za zaključek tečaja bodo tečajnice priredile razstavo svojih del, 6. marca pa bodo imele kulturno prireditev, n® kateri bodo nastopile z igrico in zabavnim sporedom ob sodelovanja domače godbe.
predvsem smučanje v naši do- _____
lini, kar velja predvsem za od- zahvaljuje 'svetu za gospodarstvo rasle športnike. V neposredni prj OLO Krško za nakazano de-blflžini Senovega in okolice so narno pomoč za dograditev do-lepi smučarski tereni, za kate- ma. Prav posebno se zahvaljuje re bd nam bili marsikje zavidni. zaradi tega, ker bo dvorana v Zimski šport, predvsem srnu- novem domu služila potrebam Čanje, bo treba v naši dolini vseh 7 vasi na območju b’všega č6mix*Lj razširiti.	K.	KLO Kapele.	D. V.
To n ono iz Sevn ce
Zborovanja obrtnikov sevni- lost odhaja v zasluženi pokoj, škcga sektorja, M je bilo v eo- katerega si je z dolgoletnim boto, dne 28. februarja 1955, ob vestnim in požrtvovalnim delom 14. uri se je udeležilo štiride- resnično poslušal, set Ofcrfcnkov-moj strov.	Poleg pionirji osnovne šoto eo ie
ostalSi problemov je bil na	Q pripravami za proslavo
Nevami ovinek pri Mšu So-tcčka v Brestanici je bil prejšnji teden spet vzrok trčenja dveh rednih potniških avtobusov, M vzdržujeta promet na liniji Kozje—Brestanica in Senovo— Brestanica. Prisebnosti šoferjev je pripisati, dia rti prišlo do težjih posledic ter se je laže poškodoval samo prednji del pri avtobusih, kar pa je balo brž popravljeno. Promet vsled tega ni bil prekinjen, pa tudi potniki niso bili poškodovani. Ta nevarni ovinek je Ml že večkrat kov. vzrok težkih nesreč, zato bo treba slej ko prej misliti na njegovo regulacijo. Tokratno — sicer lažje trčenje — pa naj bo ponoven resen opomin.
dnevnem redu referat tov. Šinkovca iz Obrtne zbornice LRS pod naslovom »Obrtna zakonodaja«. Vsd navzoči so z zanimanjem spremljali predavanje.
Poslovilni večer, ki so ga priredili sevniški železničarji tov. Bogomi.ru Milostu, dosedanjemu šefu postaje, je potekel v prisrčnem razpoloženju. Tov. Md-
Gabrijele
Aktiv LMS Gabrijele bo 20. marca organiziral mladinsko zabavo. Ob tej priložnosti bodo na
10. obletnice osvoboditve. Vsak razred bo dal po eno točko, tako da bo spored Krn bolj pester. Tudi pevski zbor, kj že dva meseca ni nič delal, je začel pridno vadita.
Dramski odsek gasilcev se je v nedeljo, dne 27. febr. 1955 predstavil z igro »Zadrega nad zadrego«, kj je popolnoma uspela. Večina igralcev je zelo
Volivci na Bučki so že drugič zborovali
V nedeljo 6. 2. 1955 se je zbralo v dvorani zadružnega doma pribl. 100 volivcev. Pogovorili naj bi se o bodočih občinah, vendar smo se takrat razšli brez sklepa, v katero bodočo občino naj bi pripadal naš kraj. 20. februarja so vol vri spet zborovali. Tokrat je bilo število udeležencev manjše. Zbora sta se udeležila tudi predsednik okraj, odbora SZDL Franc Kolar in ljudski poslanec Franc Kerin, Tov Kolar je volivcem še enkrat obrazložil, kaj pomen; prehod na bodoče občine. Tudi na tem zboru se volivci niso odločno izrazili za pristen k tej al' oni bodoči občini. Tako še vedno ne vemo, ali se bomo vključili v bodočo občno s sedežem v Škocjanu ali v sevniško občino.
Nadaljnje razprave za vstop v to ali ono komuno bodo zdaj pc vaških volilnih enotah. M. B.
OB ZAKLJUČKU TEČAJA RK V ČRNEČI VASI
Tudi v Črneči vari, ki leži dobro uro od Kostanjevice v Gorjancih, je bil organizira* zdrav-stveno-prosvetni tečaj RK za dekleta, Obiskovalo ga je 15 deklet iz vasi in okolice. Hodile so redno in rade, posebno pa še potem, ko so spoznale, koliko novega se bodo naučile. Z znanjem bo-
ff'
Jaz bi ie že rda msts1
v Selah pri Dobovi
Iz Pečic
V nedeljo, 13. februarja, je go
dobro zaigrala.	js.
vojne močno prizadetih krajih. Zaključni izpiti so bili 24. II. 1955. Komisija, ki so jo sestavljali predsednik in tajnik obč. LO Kostanjevica in dva predstavnika okraj, odbora RK, je biki so bili doslej izven organiza- medijo »Micka, premisli sil«. V n->i„?dq,°7^noskriieto cije. Po svečanem sprejemu bo nabito poln; dvorani so mladi. merenazayjuček tečaja ^ K M
skromna pogostitev in nato požrtvovalni igralci presenetili__________________________J_________________'
ples. Vse stroške bo krila orga- gledalce z odlično igro. Zahva-nizad-ja, ki si je z raznimi pri- ljujemo se za gostovanje in želi-reditvam-" ustvarila nekaj dohod" mo, da bi nas kmalu zopet obi-
Š. skali!	S. S.
do veliko pripomogle pri napredku vasi. Ta tečaj je prvi poizkus, Zima se je sicer šele zdaj posvetiti v temo nevednosti in j pričela, toda že od jeseni v zaostalosti, ki vlada v teh od Šentjanžu pridno
Kulturno umetniško društvo dine. Tov. Franc Baškovič že tri »Jožca Venturini« v Selah pri leta neumorno dela v društvu v Dobovi je bilo ustanovljeno 1951. Selah. Uprizoritev spevoigre »Jaz leta in šteje danes 42 članov, bi te že rada imela«, spevoigra Ima moški pevski zbor, folklorno po besedilu Maksa Simončiča in in dramsko skupino in novo* kompozicij: Janka Gregorca, ki ustanovljeni tamburaški odsek, so jo uprizorili v Dobovi in Ka-Od ustanov tve je priredilo že pelah in s katero nameravajo go-celo vrste koncertov, spevoiger, stovati še v Brežicah, Krški vasi komedij in je gostovalo po raz- in Globokem, nam dokazuje, da nih krajih. Težko je društveno so dosegli zavidljive uspehe, delo, saj nimajo ne dvorane, ne	KUD iz Sel žel-mo tudi v bo-
odra. V društvu je največ mla- doče veliko uspehov!	D. V.
Novice iz kulturnega življenja v Šentjanžu
svečan načn sprejeli v L’uđsko stovala v Pečicah dramska sek-mladino mladince in mladinke cija aktiva LMS iz Sromelj s ko-
delamo. Ob občinskem prazniku je bila podana igra »Tri zamujene trne«, ki bi bila lahko boljša, precej bolj pa smo bili zadovoljni ob naslednji igri »Prisega o polnoči«. Še vidnejši napredek je pokazala igra »Zakonci stavkajo«; zelo lepo za šcotjanški oder pa je bila zaigrana Horstova »Spo-
Postanite podporni
ali ustanovni član Prešernove družbe!	;
Sneg, je zapadel zadnje februarske dni, je semovškim pionirjem in mladini napravil ogromno veselje, saj je bil že res težko pričakovan. Čeprav pozno, bp vendarle še nekaj užitka za smučarje in 'Sankače. Res, da zadnja leta sploh zime s snegom ne poznamo več, toda to naj ne bo opravičilo za slabo zanimanje za zimski šport,
Presenečenje na Bizeljskem
V nedeljo so v zadružnem domu na Bizeljskem zaključili prvi povojni gospodinjsko-izohraže-
ničen tečaj, za katerega bodo te- dalo v zadružnem domu v nede- toplo zahvalila za vse, kar so čajnice in njihovi starši oigani- Jjo več sto ljudi. Starši tečajnic jim nudile predavateljice, nato
zatorjem vedno hvaležni. Zna- se niso mogli načuditi, kaj vse
valnj tečaj, k ga je šest tednov n j a, ki so ga dekleta na tečaju dekleta znajo po tako kratkih
obiskovalo 53 deklet z Bizeljskega in okoliških vasi, neka; tečajnic pa je redno prihajalo k pouku tudi iz bližnjih hrvaških vasi. S kuharsko razstavo, kulturnim nastopom in družabno prired tvijo je bil uspeh tečaj zaključen.
Pohvaliti je treba mladinsko organizacijo in kmetijsko zadrugo Bizeljsko, ki sta dali pobudr -a organizacijo tako potrebnega in koristnega tečaja. Z izdatno finančno pomočjo Okrajne zadružne zveze in OLO Krško, predvsem pa bzeljske kmetijske zadruge, je bil pripravljen in ures"
dobila, m mogoče preplačati, tednh, še bolj pa so pogledali Marsikaj novega,	za	življenje	popoldne, ko so	zaigrala zabavno
prepotrebnega	so	se	tečajnice	dvodejanko, na	topila z baletno
naučile Poleg	kuhanja	in ostalih	točko, s plesom	folklorne sltupi"
gospodinjskih	del	so	se sezna-	ne in pevskim	zborom. Mala
njale tudi z vrtnarstvom, s do- Vesna je vmes odlično deklami-strežbo gostov, s šivanjem, krc 'rala kuharčka, pred nastopom jenjem, z lepim vedenjem in pod. zbora pa je tov Gustav Pečnik Večer za večerom so prihajale k čestital tečajnicam in vodstvu te-predavanjem in praktičnemu de* čaja k doseženim lepim uspehom, lu, vso skrb in ljubezen pa so j Govorice posamezn h nasprotm-jim ves čas posvečale nadvse kov napredka, ki vedno godmja-prizadevne predavateljice lova- , jo :n so tudi tokrat rekli, da te-riš ca Učakarjeva, Mira Pečniko- . čaj ne bo uspel, so zbledele spriva in Mimi Šemrov,	čo korist; in zadovoljstva ki =o
Kuharsko razstavo in prvovrst- Iga imele tečajnice in njihovi ne izdelke pridnih rok si ie ogle- 1 starši. Dekleta so se nato na odru
KRAJEVNE PISARNE
(Nadaljevanje z 4. strani) eo zahtevati od občinskega ljudskega odbora, da posameznega uslužbenca zamenja, če svojih poslov ne opravlja po zakonitih predpisih, ali če sploh kfši načela poslovanja (n. pr.: se ne drži delovnega časa, ne nudi uslug stranicam, je grob z ljudmi in podobno).
Z ozirom, da bo delo uslužbencev samo administrativno in da se v krajevnih pisarnah ne bo nič odločalo, je taka odgovornost zadostna. Sicer pa je s tem, da lahko zbor volivcev razpravlja o delu uslužbencev, posredno dana vsakemu držav- ■ ljanu možnost za pritožbo in je tudi zaradi tega vsaka samovolja skoraj izključena.
Iz vsega navedenega je razvidno, da bedo krajevne pisarne res približale uradovanje občinske administracije prebivalstvu in da bo le v posebnih primerih državljanom potrebno
hoditi na sedeže bodečih občin. Dekleta n vodstvo gospodinjskega, tečaja pred zadružnim domom na Bizeljskem
pa so zapela tri narodne in eno partzamko pesem. Ob prijetni godbi in v veselem razpoloženju je zatem potekel lep večer, na katerem so do konca vztrajati tudi skoraj vsi starši tečajnic. Znana bizeljska gostoljubnost in sproščena družabnost sta dajali temu veselju še posebpo privlačen okvir
Ob zaključku tečaja m nastopu pevkega zbora tečajnic pa se človeku nehote vsiljuje misel, čemu ni na B zeljskem več kul-turnoprosvetnega življenja. Te čajnice so imele za petje prav gotovo zelo malo časa, menda nobena ne pozna not — a zapele so tako. da smo bili presenečeni in zadovoljni! Kakor zaklad, ki ga je treba samo vzeti v roke in malce obrusiti, pa bo zasijal pred nami v vsej svoji dragocenost, prav tako so se mi zdele navdušene mlade pevke in igralke na odru. Ali ne bi bilo prav in potrebno, da bi k tej mladini našli pot tisti prosvetni delavci, ki imajo sposobnosti n čas in bi začeli s stalnim, organiziranim kulturnoprosvetnim delom? Za sposobne pevce, igralce ;td na Bizeljskem ni zadrege — manjka le ljudi, ki bi se tega de'a lotil: z veseljem in tiubezniio Nekateri mlajši prosvetni delavci na Bizeljskem na tem področju' doslej n;so storili svoje dolžnosti.
I Krasen zadružni dom z lepim, primernim odrom, uka željna mladina in ljudje ki tako radi prihajajo na prireditve — vse to
vabi in ki če k delu... Tg.
sojena žena«, ki zahteva tri ure igranja. V nedeljo, 27. februarja, pa je šolska mladina uprizorila Golijevo »Sneguljčico«.
Posebno pri obeh zadnjih igrah smo bili presenečeni, kaj se vse da doseči pri skromnih razmerah in dobri volji igralcev in režiserjev. Ob vsaki prireditvi je bila dvorana polna ljudi in verjetno bodo šli igralci gostovat še drugam.
Vmes so imeli še gasilci vinsko trgatev in maškarado, čebelarji pa na pustno nedeljo prav tako maškarado. Tako zima ni šla dolgočasno mimo nas, marveč smo jo koristno izrabili in poživili kulturno delo
Z. V.
Učenke Silve ni več med nami
Z žalostnim srcem smo prejeli vest, da je morala zaradi bolezni zapustit: šolo Silva Cunk, doma iz vasi Kolce — Naklo. Zbolela je že meseca decembra m so jo nekaj tednov zdravili doma. Ker bolezen ni popustila, je morata v dečjo bolnišnico v Zagreb. Tam se je zdravila mesec dni, ker pa ji tudi tam niso mogli nuditi pomoči, so jo- morali nekaj dni pred smrtjo starši vzeti domov. Žalostni so bili trenutki, ko so jo tri ure pred smrtjo obiskali vsi učenci 4. razreda. Ker je bila pri polni zavesti, je še govorilu, kako bo zopet hodila v šolo. Med učenci nisi videl nesolznega očesa, kajti vedeli so, da je bolezen neozdravljiva in so ji v bolnišnici podaljšali življenje le za nekaj dni.
Še isti dan popoldne se je razširila vest, da nas je Silva za vedno zapustila. Težko je bilo slovo učencev ‘n učenk šole v Velikem Podlogu, ko so se naslednji dan za vedno poslovili od nje ob mrtvaškem odru s solznimi očmi in mislijo, zakaj jih je morala zapustiti v cvetu najlepše mladosti, ko bi lahko poplačala trud svojim staršem. Še težje je bilo slovo pri odprtem grobu. S solzami v očeh se je poslovila zadnjikrat od nje sošolka s kratkim nagovorom. Druga součenka ji je deklamirala v zadnji spomin pesem, k: jo je tudi sama najraje deklamirala in pela. V zadnji pozdrav pa so ji zapeli pesem pomladi, ki jo je pričakovala, da bi se lehko zopet zdrava povrnila v šolo.	C. P.
V Brestanici naj bi stal spomenik
vsem
i/sel
encem,
».Umsiadiiingslager' — taborišča za preseljevanje, sem čital črn 3 črk» na žolti deski nad vrati... Za širokimi mizami so sedele nemške f rk je in .klepale na pi'sine stroje podatke posameznikov. Gestapovci so hodili okrog in mrko motrili vsakogar, ki je stopil prednje.« Tako pripoveduje o rajhenburškem taborišču z.?, izseljevanje in preseljevanja pokojni pisatelj Alojzij Remse v povesti »Opustošenj brajda« Ta Rejnčeva povest bo ohrani a zanamcem vsaj skromen košček tistih črnih dni 1941, leta, ko so tisoči, de-settisoči naših slovenskih ljudi romali skozi rajhenburško taborišče v pomanjkanje, trpljenje in mučenje. .
Takoj prve mesece po zruše-nju stare Jugoslavije so od vseh strani S’ovenijs pričeli dovažati v takratni Eajhenburg slovensko intel'genco:	profesorje,
učitelje, uradnike in duhovnike. »Na pristavi, tam so nam naksvvJB bivališče — nad konjskimi hlevi, prav spodaj pod
nami pa je bilo gnoj šče Tudi nad kravjimi hlevi — precej daljšimi — je fcil tak zbirni .salon’.« S temi besedami popisuje svoj takratni prihod v to taborišče slovenski pisatelj Ksaver Meško. Nedopovedljivo tesno nam je bilo tiste dni pri srcu, ko sc je naenkrat od nekod razširila novica:	»Pisatelj Meško
se je nad hlevi obesil.« Tudi njemu je tedaj prišlo to na uho, pa je ob tisti priliki zapisal: »Upam, da kaj takega ne bom naredil. Nemcem na ljubo še najmanj!«
Slovenska inteligenca je morala skozi razne komisije, kj so bile večji del sestavljene iz samih slovenskih izdajalcev-kulturbundovcev in načičkanih kulturbundovk ki bi jim po videzu, govorici in obnašanju sodeč prisodil vse drugo prej kot pošten ženski posel. Slovensko ti izvržki niso hoteli znati, vse kai je bilo slovenskega so smrtno sovražili; edino, ka so slovenskega ljubih' — je kila slovenska zlatnina in dragoce-
ki so v latih okupacije romali skozi takratno rajhanbursko taborišče
nosti... V posmeh in užitek nemškim esesarjem in slovenskim izdajalcem v pruskih škornjih so gonili slovensko inteligenco pciiravijat cesto in gradit vedoved, kopat kanale, nalagat in razkladat gramoz, nalivat gnojnico in podobno.
Z ničimer nemški »krutneži in slovenski izdajalci niso mogli streti narodne zavesti taboriščnikov V posmeh vsem njihovim načrtom se je ponoči glasila iz taborišča slovenska pesem večkrat celo v lepo ubranem mogočnem moškem zboru.
Kar so prej »črne matice« v d vjih dirih navozile v taborišče, so potem dolgi, močno zastraženi transporti živinskih vagonov pričeli odvažati proti jugu Vse do oktobra 1941. Mnogi izmed teh izgnancev so se 1945, leta srečno vrnili, mnogi pa domače slovenske zemlje niso nikoli več videli.
Sledito ie preseBevani« Krško polje in velik del Spodnjega
Posavja bi naj po Hitlerjevi zamisli dobil nove prebivalce, nove, »zveste čuvarje« te skrajne meje »velikega Reicha« S silo je bilo treba odirgat slovensko prebivalstvo ocl njegove zemlje in ga pognati v daljno Šlezijo in drugam, na slovenske kmetije pa potem nase: iti Kočevarje, k: so potem ponekod žlahtno vinsko trto sekali kot nepotrebno grmičevje, drugod pa zopet hoteli v sveže brazde sejati — vino... Dan za dnem, noč za nočjo so »črne matice« dovažale v rajhenburško taborišče prebivalce izseljenskega pasu. Kar je kdo mogel v naglici najti, i je vzel s seboj na d* Igo, neznano pot v skromno culico. Mnogi so bili bosi, slabo oblečeni, nit! otrokom n; bilo prizaneseno.
Preko 39 609 izseljencev je šlo skozi to taborišče Kletev in molitev jok in piano škripanje harmonike, vse se je mešalo v čudovito mešanico, ki 'o je napravil obup »Hsrenvolk« pomešan z ničvredno idaialsko svojatjo, je piroval in uganjal orgije v bivšem trapistovskem samostanu na rajhenburškem gradu, na pristavi in v barakah pa so se dogajale čudne reči. Blati je vrgla svojega otročička v greznico, drugo so komo' rc-
«3| to r>Vf»T,<>T>T,-' gnili*
se je ponoči spet nchu« obesil
in podobno. Vse iz strahu pred črno, nejasno bodočnostjo.
Kmečki domovi, sto in stoletja last slovenskih ljudi, so bili izpraznjeni, opnstošeni in i oropani. Slovenske vasi doli na Krškem polju tja pod Gorjance in do tedanjega Št. Petra so prazne in tihe v nemi grozi pričakovale svojih novih gospodarjev, ki bi naj bili »branilci« te skrajne meje Hitlerjevega Reicha. Medtem pa so dolgi transporti živinskih vagonov odvažali iz Rajhenburga slovenski živelj v daljne nemške dežele ..
Zveza borcev v Brestanici (prej Rajhenburg) si je že 1949. leta zadala težko nalogo, postaviti v trgu dostojen spomenik vsem tem tisočem in tisočem slovenskih izgnancev in pregnancev Spomenik bi naj stal tik ob glavn' cesti pod gradom. Osnutek za spomenik j» napravil akademski kipar Vladimir Stoviček iz Leskovca pri Krškem in predstavlja Selitev, Osvoboditev in Vrnitev, Vsa kiparska dela bi kipar izvršil dama le odlitek v bron bi izdelali *' Zagrebu. Celoten spomenik b tedaj stal 309.000 din Stroški sani bi torej bili lahko zmogljivi. Z veseljem je takratni odbor 33 vRrerfanksi skrbel z.a priprave. T~v- n^?rr-	— rie '7.
štaitice — so poskrbeli za umet-
ne zapreke in načrt onemogočili. Delo je prenehalo.
Sedanji odbor ZB v Brestanici si je ponovno resno zadal nalogo uresničiti pred leti zasnovani načrt in čimprej postaviti spo-I roenik, ki bi naj še pozne sio-1 vensk8 redove spominjal na sa-. tanrke naklepe Fiihrer ja in nje-| govih slovenskih podrepnikov, i ki so hoteti uničiti naš slovenski narod, zemljo naših dedov in pradedov pa prti-rit Kočevarjem. Zato se obrača ZB s tem član-; kom do vseh Še živih ki so romal; skozi rajhenburško tabori-; šče s prošnjo, da mu sporočijo s v rje nasvete in želj 3 gleds na-; meravanega spomenika, tako ; glede mesta, kjer naj bi stal, njegove oblike in napisov pa tudi z nasveti kako pri'i do potrebnih denarnih sredstev zanj. Spomenik bi namreč danes stal | okrog 3,950 099 din. Poudarjamo, da je njegova postavitev mogoča edino le s podporo vse ' slovenske -javnosti, i K:> ba velika in 'epa zamisel uresničena, sme trdno prepričani d?, bi odkritje tega spomenik-: velik r-raznik in migoč-j na mo.nifpztneija v-eb omh ti-srč-ev in tircaav. ki so pred skoro 14 leti zasramovani, opljuvani, tepen* in svoje zemlje oropani šli sk—i vrata raihen-
1 Zveza hercev v Brestanici
Ni GRiiBiM KRIŽANKA
1	2		3	4	5	(d	1		7-	8	9	10		11	KI
13			14				15						a	16	-
17		18	R	19								Ji	20		
21			22	k	tb										|
25				Z(v	R	27				7<	28				J
	29				30	K			X	31					
32			X	33		34			35*				36		
38			39		k	40					41	42			
43					44						j*	45			
46			47	48	:K	49				TU	50		n	51	
52							I		53	*					
Vodoravno: 1. Način tlakovanja cest, 7. topilec rud, 13. osebni zaimek, 14. sotrudnik. 15. znak za nike’j, 17. časovno obdobje, 19. bikoborec, prvak, 20. teniski izraz, 21. polet, 23. moško ime, 24. grška črka, 25. merska enota, 27. reka v Nemčiji, 28. grški modrijan m zakonodajalec, 29. brez uspeha, brez haska, 31. vrsta morskega raka: 32. vpitje, 33
NAGRADNI KUPON
Ta nesrečna „skupnost
si e n
števnik, 50. ploskovna mera. 51. kazalnj zaimek 52. krmljen prašič, 53. poštna prejemnica.
Navpično:	1. Kalup, vzorec,
2. razčleniti, 3. igra na karta, 4. zanikrn, umazan, j rodna hiša. 5. moško ime. 6. 36. del obraza, 38. neka ptica,1 dolžinska mera, 7. kemična Pr* 40. žensko ime, 41. pripadniki j vina (Rn), 8. predgovor, prolog, indijanskega plemena, 43. reka 19 nemški spolnik, 10. kratica v Jugoslaviji, 44 upadanje mor-j za ocenjen, 11. preprečevati. 12. ja, 45. ploskovna mera, 46 za-: krmljen, 15 stranski, obstran-četnici urednika Planinskega' ski, 18. strežaj v javnem lokalu, vestnika, 47. ako, 49. glavni 20. vrsta ženskega čevlja, 22
Brezobzirnost kadilcev
o avto! miti
Napis »Kaditi prepovedano« je v vsakem avtobusu na vidnem mestu in dovolj velik — za nekatere brezobzirne kodilce-slcbi- , če pa menda še vedno premajhen.
Enaindvajsetega februarja st l se vozila v polnem avtobusu iz Novega mesta v Krško tudi dva odrasla tanta, ki sta se vedla zelo prostaško. Iz njunih bahatih pogovorov je bilo razvidno, da se vračata domov iz Kazensko po-
boljševalnega doma v Novem mestu. Navzlic temu, da so se v istem avtobusu peljale tudi tri matere z dojenčki, ki so šle iz novomeške porodnišnice, sta fantalina kadila in smradila že tako slab zrak. Sprevodnik ju na kajenje ni opozoril. Eden izmed mladičev je izstopil v Leskovcu, drugi pa v Krškem, čeprav je bil namenjen po pripovedovanju v Podbočje
25. februarja se je iz Škocjana vračal v Kostanjevico čez Krško med drugimi potniki tudi tov. Z. G. Tudi ta si je nažgal cigareto in ko ga je neki sopotnik z ženo v hrvaščini opozoril, da je kajenje v avtobusu prepovedano, je bil ogenj v strehi! Tovariš Ž. G. je uporabil vse registre nevljudnega vedenja, da bi pojasnil sopotniku, kako ie -»kajenje njegova osebna zadeva«. Poslužil S’ je tudi psovk in prav nekulturno očital tudi drugemu sopotniku, ki ga je prav tako opozoril, da nima prav. celo šov nizem, pri čemer se je znebil »duhovite« opazke, da Kranjc> »ne držijo skupaj« in da raje Hrvatom nekam lezejo... Ni važno, dr je tudi prvi sopotn k z ženo domačin z Bučke, ki živi že dolga leta j v Zagrebu — veliko važnejše je,
rane potnike malo bolj pazili 25. 2. 1955 se je v istem avtobusu vozila med drugimi potniki n pr. mat z 2 otrokoma, ki sta imela oslovski kašelj, in še neka žena z dojenčkom Brezobzirni kadilci teaa seveda ne uvešteva jo, zato pa naj na to pravočasno
mutast, 24. krajevni prislov, 26 poškodba telesa, 28. reka v Jugoslaviji — pritok Une, 30. nikalnica, 31. znak za renij. 32. vstopanje, 34 časovno obdobje, 35. lovec rakov, 37. shramba poljskih pridelkov, 39 žival brez nog, 42. luknjice v snovi, znojnice, 48 glavni števnik, 50. znak za aktinij.
Bilo je na Studencu, na zboru volivcev. Govornik je ljudem po domače in jasno obrazložil vsebino in pomen komune, naše bodoče občine in pri tem povedal vse, kar je treba vedeti ob prehodu iz sedanjih malih na bodoče velike občine. Opazoval sem skupino ženic, ki so med pripovedovanjem govornika stikale glave in suhe nosove ter si med seboj važno prikimavale, češ saj vemo, kaj imate za bregom ...
»Ja, ja, v skupnost nas bi radi spravili!...« je nato rekla ena izmed njih. ki ji jeziček le ni dal več miru. »Govorite o občinah, potem nam boste pa zemljo vzeli in nas dali v skupnost, ja, ja, saj vemo, ja. ja...«
Eni so se ji smejali, druge ženice so prikimavale in pomenljivo gledale okoli sebe, češ ali smo povedale mar ne, kar jim
Tudi na Raki so iz bodoče občine »skuhali« novo »skupnost« — zadrugo! V Podbočju, kjer je predsednik občinskega ljudskega odbora »načelno« proti novim občinam in pravi, da ne bi rad »zapravil« sedanje občine, je na sestanku star možakar s hudimi brki vpil kakor obseden: »Ja, ja, komuna — saj vem, kaj je to, saj sem bral: to je kolhoz, to je tisti kolos tisti jarem, ja, ja!!«
Ti uboga beseda! Iz komune, naše bodoče občine — rastejo v glavah nekaterih ljudi kolhozi, jarmi, kolosi in neke nove vrste zadrug! In ko sta dva ove-
na občino so hodili po živinske potne liste na veselicah so plesali, v cerkvi molili ali pa stali — vedno in vsak dan v skupnosti! Kamor koli so se obrnili, povsod so naleteli na to zdaj tako nesrečno skupnost. V trgovini, v avtobusu ali na cesti, v vasi, trgu ali mestu, povsod so se srečavali z ljudmi iz prav te skupnosti. In v jeseni življenja so se naši predniki, znanci in prijatelji preselili v zadnjo človeško skupnost — na skupno pokopališče. .
Tej skupnosti, v kateri smo se rodili, živimo in delamo ter bo-
mo v njej umrli, ne bo nihče ubežal. Tudi tisti ne, ki iz neumnosti, zlobe ali nevednosti drugim begajo glave in kalijo jasne poglede v bodočnost. Pa še nekaj: tudi tisti stric, ki je' ■aa zboru volivcev na Studencu stal Pri zadnjih vratih in pripovedoval sosedom, da »on že ve, kaj je to komuna, nov., občina, da pa nagaja govorniku kar tako, nalašč, samo da k!u-buje ...«, kolesu napredka ne bo mogel podstaviti noge. Kolo zgodovine in razvoja človeške družbe gre samo naprej, nazaj nikoli...	T.
misl in ukrepa sprevodnik po svoji službeni dolžnostil -k
Za 5 izžrebanih pravilnih rešitev današnje nagradne križanke razpisuje uredništvo Posavskega tednika naslednje nagrade:
1.	Tisoč dinarjev v gotovini.
2.	Likovni svet (v celo platno vezan; letnik 1951).
3.	Adlešič Od mehanike do elektronike (550 strani zanimivosti iz fizike in tehničnega ustvarjanja).
4.	France Mesesnel, Umetnost in kritika (vezano v celo platno).
5.	Lissagaray. Zgodovina pariške komune 1871 (broširano).
Rešitve križanke je treba poslati uredništvu Posavskega tednika najkasneje do 15 marca 1955. Križanko lahko izrežete ati pa le na list papirja napišete odgovore na postavljena vprašanja v križanki. V vsakem primeru pa priložite nagradni kupon. V spodnji levi kot kuverte nauišite: Nagradna križanka
Izid nagradnega žrebanja m rešitev križanke bomo objavili v soboto, dne 19 marca.
Hefte- e MitrsM
Na željo vzgojnikov bom na- ušes h in pri žvečenju hrane, pisal nekaj o nalezljivi bolezni Včasih otečejo tudi podjezične priušesnih slinavk, imenovani žleze. Temperatura se lahko tudi mumps (zaušnice). Pri nas dvigne do 40° in traja 2 do 3 dni. se je zadnje čase ta bolezen pre- Pri odraslih je temperatura več-cej razš rila po šolah. Ima j jo ja kot pri otrocih. Bolezen, če ie
n. pr. na Vidmu, Zdolah, Raki, Artičah itd. Bolezen še narašča in je dobro, če jo nekoliko podrobneje spoznamo. Mumps se je razširil po vsem svetu. Največ primerov se nabere pozimi in v zgodnji pomladi. Nastopa v epidemijah; predvsem so zanj dovzetni otroci v šo!sk in mladinski dobi. Tudi odraslim bolezen ne prizanaša, medtem ko dojenčki obo'e redkokdaj.
Umrljivosti mumps praktično ne pozna Bolezen se prenaša s
enostranska, traja 5 do 7 dni.
Kot komplikacijo štejemo vnetje moda. Pri obolenju obeh mo-dov nastane lahko jalovost. Ob taki komplikaciji moda nekol ko otečejo.
Kako preprečujemo to bolezen? Važno je, da jo čimprej spoznamo m nato bolnika osa" mimo (izoliramo). Osam mo ga za toliko časa, dokler ne upade oteklina pod ušesi.
Zdravljenje: v glavnem mirovanje in počivanje v postelji,
Antena zanisnikn enega iz-! kap'jično infekcijo. Najbolj je dokler ima bolnik temperaturo in rovatelja zapisnika enega	kužna slina bolnikov m vsi pred- ; oteklino. Važna je higiena ust
med zborov volivcev na Raki nodnisala zapisnik, so nekatere ženske po vasi govorile:
»Pri nas sta samo dva za .skupnost’ pod-’sala, drugi pa nismo za to reč!«
Ti nesrečna skupnost! Čeprav so naši pradedje in očetje sto in stoletja živeli v prav taki »skupnosti«, zdaj občinskr skup nost. bega glave nekaterih ljudi kakor volk čredo jagnje.1 Pr:
oteklino. Važna
met , ki pridejo z njo v stik Večkrat na dan izp ramo usta s Okuženje je možno še preden kamiličnim čajem. Na oteklino otečejo priušesne slinavke. Po- dajemo mlačne burove obkladke, vzročitelj spada med vruse j [h večkrat na dan menjava-Kdor enkrat preboli mumos. ne . m0
zboli nikdar več za to boleznijo. :	Dr. Mirko Krištofič,
Kakšni so znaki bolezni? Ne- |	sanitarni inšpektor
ka; dn preden oboi mo, se bol" !	■■■■
nik slabo počuti, ima povišano j _ KUD 0TON ZUPANČIČ temperaturo, glavobo’, včas h ce- . y ArvnCAH je 22. febr. v pob ]o drisko in bruhanje l.ma u j dvoran; zaigral Ingoličev«
Kmalu
pa lahko še druga. V tem ori-
Obcssni sodniki okrožnoia gospodarskega sodišča
v Celju
Na zadnji seji OLO Krško v decembru 1954 so b.ii -zvoljeni za občasne sodnike okrožnega gospodarskega sodišča v Celju za leto 1955 naslednji tovariši:
Kerin Stane, d-rektor Tovarne pohištva Brežce; Jazbec Lojze, uslužbenec OLO Krško; Vučajnk Franjo, uslužbenec OLO Krško, Novak Franc, ravnatelj Potrošnje Krško; Srebot Svetozar, ravnatelj Jugotanina, Sevn.ca; Milkovič ing. Janko, uslužb. OZZ Krško; Leber Mitja, ravnatelj Čateških Toplic; Videne Janez, dir. GG. Brežice; Ficko Vendel, uslužb. GG Brež:ce; Plazar Ivan, uslužb.
Ljudske potrošnje • Brežice; Glogovšek Ivan, NB Brežice; Hartman Franjo, uslužb OLO Krško; Zemljak Maks, uslužbenec OZZ Krško in Pečnik Niko, tajnik OZZ, Krško.
— DPD SVOBCiDA KRMELJ
se živahno pripravlja na tekmovanje rudarskih Svobod v Ve-lchju. Tekmovala bosta dramska in pevski odsek. Igralci pripravljajo »Cvrčka za pečjo«, s katerim bodo nastopili najprej doma, pevski moški in mešani zbor pa pridno vadita predložene pesmi.
najmanj vedo in najmanj ‘bero. j na slinavka, neka; dru ^neje ^ isra]ci ki ^ biu prvič na Le to pozabljajo, da sami zv j pa lahko se druga.	; odru; dej0 je režiral Janko
| K ie “M.! d. odrine |	&*£ S*?*
S^h tri močrn dregi z izbiro nadarjenih igral-lcto. V domači vasi so živeli,' oteklini se pojavijo bolečine v cev.
Vesele za sevniške pon’rie
Društvo prijateljev mladine je priredilo v torek dne 22 februarja, veliko pustno rajanje za najm'ajše, na katerem se je zbralo nad 200 otrok. Bilo jih je lepo pogledati, saj je bila v mnogih maskah bogato zastopana otroška dom šljija. Po sprevodu skozi mesto so malčki zavili v Partizanov dom, kjer so se poveselili, naplesali in bili pogoščeni Videli smo kuharčke, dimnikarje, baletke, viteze, do zob oborožene kavboje, .mucke, medvede, zajčke in zamorčke, pa pomladne rož ce in še in še. Lepo so tudi zaplesali, po pozdravu predsednika Društva prijateljev mladine | pa so bili bogato pogoščeni. Vse ' je šlo pionirčkom v slast, posebno pa sladek čaj, pustni krofi in pomaranče- Starši pa so zadovoljni ugotavljali:	društvo nima
kar tako imena »prijateljev mlati ne«, saj resnično dela in =krbi za otroke in za njihovo zabave.
Divji prašiči v Žviki nad Krškem
Vessla predpustna zgodba krških lovcev
BTžajo se občni zbor; lovskih zaradi hrupa.) Črna trojka je
ko nam je z vso resnostjo (za kar mu je obraščeno lice poglobilo poudarek ter izraz, da je
Malčki so seveda tudi precej so šli z mamicami domov, še prej
onobmaSkodVrejtoVso začeli°ma: ^SUršfseVa prijetno prireditev lic a ti, so se morali razkriti — to zahvaljujejo organizatorjem tega je bilo presenečenj! Ob mraku | rajanja!	~)s
On
Kino
da take izbruhe sovraštva javno družin. * Iz vesti, ki	je bila ob av-	obroč treh ostrostrelcev prebila,	odkril n^kaj	važnega) pr šel na- BREŽICE predvaja od 5.	do 6.
/s ht enjJi, m n n /jn/n m n o n nromn Irt \ i ■_ ____ J_t' X 4	11. Dnr-OT,olr„_	o R r n n l' n Trtno in FrAHCf Srt Sfl«	•_____— — • „«nJtn‘i4n«nrr!i	I TTlflrCfl SllSl^SKil Ddl VUl
obsodimo n tiste naše premalo jjena v zadnji 'številk. Posavske- a Branko, Tone in Franci so sa- sprot‘i — jz smeri predvidenega j vzgojene državljane, ki se ne ga tednika pod gornjim našlo- mo še lahko ugotovili, da je ve- p0g0na... Brez pojasnil je dobil !
vom, pa starešina, tajnik in go- selje mimo in črnuhi živi	...........'	1
znajo obvladati v javnosti, poučimo o osnovnih oblikah vedenja!
Dolžnost sprevodnika pa bi bila, da bi na take nedisciplini-
Dober
spodar lovske družine ne bodo dobili dovolj podatkov za poročilo. Ker se tega lova žal niso udeležili, želim podati nekaj dopolnil.
Na hitro smo sklicali zbor vseh 12 sodelujočih s puškami in dveh brez pušk. Sledil je dobro zasnovan načrt. Črni gostje so se usmerili proti Krškemu, kjer so

Si
Prašiče smo lov li v ponedeljek gotovo pričakovali lepšo gosto-pred pustnim torkom in braici bodo gotovo pritrdili, da je bil to le uvo-d v praznovanje . , .
Ko so bili prašič: prvič obkroženi, so poganjači z gromkim vpitjem objavil, svoj nastop.
Kmalu smo slišali, kako tovariš »G« glasno misli in šteje: »Prašiči, pra . . . tri, pet, šest. . .• Kakor smo pozneje ugotovili, so bili le trije prašiči, a naš vnet vovcc jih je štel dvakrat v mimohodu okrog drevja.
Lovci so okamneli. Le z očmi so na hitro pregleda'!, če so pi-
Ijubnost. Pozneje smo ugotovili, da so imeli samo še dobrih 150 m do mesta . ..
Levo krilo sta obkrožila Tone in Jože 2 Slednji poroča da sta
odgovor, da je sledil le srne, ker je sled »črnih« že ugotovljena,
Zvika je bila hitro obkrožena. Zopet ima Branko obisk — -tre-1 ja enkrat, dvakrat, pomaga mu Lojze, kratko vpitje in — spet tišina. 2e sem m slil, da ie glav- | na predstava mimo. Vzamem malico, ker je bilo že pozno popoldne, a sem bil še brez kosila, ko zaslišim šum in vid.m, kako se dvema črnuhoma mudi. Imel sem dovolj časa. Vžgem enkrat, toda zraven, kjer je bilo več prostora; ponovim drugič in veselo ugotovim zadetek. Toda kmalu sem dož vel razočaranje, ker razen krvne sledi nisem našel ničesar ...
Na koncu je vodja pogona ugotovil rezultat:	»Oddanih je
bilo 17 strelov, vsi lovci, poga-
halniki - pripravljeni in z razšir- se dva prašiča podala po pečinah n jati in prašiči se vračajo do-
■	*	■ i	___...	— ,,n . 1 I „ — rt	11 — ir n n m c-1 i /»tv 1 rva -tr
jeni m zenicami kot z žarometi pregledovali,	kdaj	bo	nastopil
|	glavni prizor	Nismo	dolgo čaka-
— Tovariš direktor, včeraj sem, li, ko je molk prekinil prvi aru-bffla pri vedcžsvalki in je pre- i gi. .. sedmi strel in med temi brala v	črni	kavi. d ie	prav	tud; vzklik:	»Moj	je,	mol «
zdaj pravi	čas	zev	„zalite-	j	(Eden izmed prašičev se	je naravam viši -	reč spotakn 1 m padel, zmeden
navzdol in se vrnila v nam šljeni pogon, kar pa nismo mogli verjeti, ker se nam je zdela strmina le prehuda in pripravna morda le za ganve. Desno krilo smo morali* čakati, ker je neka sled odpeljala B. A predaleč. Že sme mislili, da nam je vse pokvaril,
mov. ..«
Iskali smo vzroke neuspeha in ker drugega ni bilo. smo se oborožili s splošno znan m tolažilnim izgovorom: »Lovska smola«, kar bi bilo bolje zamenjati s poukom:	»Ponovi strelske vaje ...«	Kubertus
marca angleški barvni film »JASSY« — tednik št. 6; od 8. do 10. marca-Miša Aucr v italijanski toc-medliji: »ON IN 7 TATOV« — predfilm; od H. do 13. marca Stanlio in Olio v ameriški komediji »FAZ — PROTIAVION SKA ZAŠČITA« — FN 7.
KRŠKO predvaja 5. marca ob 20. urj in 6. marca ob 18. in 20. uri angleški film »HAKRI-ET CF.A-G«;
9. . in 10. marca ob 20. urj ameriški film »UROČEN«. SEVNICA predvaja od 5. do 6. ’ svod. film »DOBRI VOJAK RUM«.
KOSTANJEVICA predvaja 6. marca glasbeno revijo »V MONTE CARLO«. BRESTANICA predvaja od 4. d,o 6. marca amer. film »ŽONGLER«;
od 9. do 10. marca angl. film »KRUTO MORJE«; od 11. do 13. marca nemški film »DVOJČICA«.
Ssjmi
7. marca v Bistrici ob Sotli; 10 marca v Kapelah; 12. marca v Drnovem.
PRODAM: posestvo 3 ha, vinsko klet s stanovanjem, nov vinograd, sadovnjak in gozd v bližini železniške postaje. — Lega prisojna in zelo primerna za sadjarstvo. Vprašajte pri Francu Arhu, Star-; trg 12.
KUHARICO, starejšo žensko osebo, ki bi kuhala za deset delavcev v delavski menzi, srorejme takoj Zadružno posestvo Sremič-Vidcm. Prav tako sprejme v službo starejšega moškega za oskrbo desetih glav goveje živine. — Nastop službe takoj, plača po dogovoru. — Zglasite se osebno pr; Zadružnem posestvu v Sremiču.
VINARSKA ZADRUGA Z O. L BREŽICE ctvarja s 1. marcem 1955 v Sevnici, Glavni trg 9 (bivša gostilna KrageD svojo založno klet za prodajo vma direktnim potrolmkcm od 5 , litrov naprej po zmernih cenah in gostinskim podjetjem po grosističnih cenah. Vinarska zadruga bo zalagala klet s prirodrim . in okusnem 'Srto; bitnim vinom. — Obisk kleti priporočamo vsem interesentom!
Lastnik in uprave: POS.
, Okra mi odbor Socialistične zveze delovnih ljud: Krško - Izhaja vsako soboto - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone Gošnik - Naslov uredništva in C! TEDNIK. Vdem-Krško 1 — Telefon uredništva in uprave Krško 17 — Tekoč: račun pri Narodni banki, podr Krško st 6l5-T-14o — Letna naročnina 40u din. po..etna
1 Vid UD Ul VU t I: - l V ti II, Ul i Q V v I S i V.-V.J , .	— v i* v, . i I 1 - v u, -	.
20G din. četrtletna 100 din - Posamezna šle v uka 10 d.n — Tiska Mariborska tiskarna
1V/F .o r i K r i r 11