stran 184.
Poučni in zabavni del.
Na obrežju. L
Bilo je meseca julija 18 . .
Vroče je pripekalo solnce iz jasnega neba in se zareče odbijalo od razrušenih tal Po polju bilo je vse živo; staro in mlado trudilo se je po njivah in travnikih.
Na koncu trga — trg, ki šteje okoli 2000 prebivalcev — stala je na mali višini prijazna hišica s senčnatim drevjem obsojena. Za hišo bil je vrt z mnogim sadnim drevjem zasajen.
V tej hiši gospodaril je oče Hrastar in njegova žena Ana. Imela sta le jednega sina, in še tega dala sta v šole. Pričakovala sta ga. Imel je priti domov, izdelal je maturo in sedaj se je hotel nekoliko odpočiti od dol-zega učenja. Oče šel ga je čakati na kolodvor.
Vsacih pet minut hitela je mati na hišni vogel in pogledala je, kedaj da pride njen ljubljeni sin.
^Oh toliko let ga že nisem videla, sedaj bode konec vsega truda. Mirno, brez vseh skrbi bom živela, in on mi bode pomagal, in stal na strani na moja stara leta".
Tako govorila je mati Hrastarka sama pri sebi in se veselila sinovega prihoda.
Kmalu zapazi že od daleč voz, ki je prihajal njej nasproti. Spozna ga na prvi pogled.   Hitro stopi v vežo.
Kmalu stal je voz pred hišo. Kakor blisk šine skozi  odprta vrata na cesto.   Vedela je  dobro, kaj po-
meni voz. Urno naproti. Gledala sta se sin in mati molče. Človeški govor nima besede, da bi povedal kaj čuti materno srce, ko vidi svojega ljubljenega sina, po tako dolgi ločitvi.
Molče si podasta roke, in potem gredo vsi trije v hišo.
„ Truden si in lačen, vročina je huda. Sedi in od-poči se", spregovori naposled mati.
„Ana, skoči k sosedu po tistega črnega in pa kaj ža pod zobe", rekel je oče, ter sedel za mizo.
Predno je to izgovoril, stoji že pred njima bokal črnega vina in hleb belega kruha.
„Začni nu, da bodeš malo bolj k sebi prišel", priganjala je mati sina.
gŽe jem mati", proti očetu pa reče:   »No kako pa
gre kaj s kmetijo? ali ste na boljšem ali ne"? „E, tako naprej počasi, saj veš, saj veS, kako je dandanes s kmetijami, nobeden neče več delati"! odgovori na to oče in spije kupico vina do dna.
Bil je mož srednje velikosti, močnega telesa star kacih 60—70 let, že precej sivih las. Bavil se je z malo kmetijo.
Ko sta popila vino, pobere mati kozarce iz mize in jo lepo obriše.
Potem pa vpraša sina. »No kaj si se naučil v dolgih 8 leiih" ? Veš, midva z očetom sva zmerom menila, da te kedaj vidiva pred altarjem, ali pregovarjati te ne moreva, kakor si boš postlal, tako bodeš spal, pravi pregovor. Naj bode, kakor je božja volja; ako se si izvolil kak drug stan, nič ne de, da le ne bodeš kruha stradal".
0 Veseli bodete mati. Stan moj je dober. Za zdravnika pojdem. Še nekoliko let pojdem na Dunaj, m potem bodem zdravil ljudi v domačem kraju.
»Torej za zdravnika pojdeš"?
„Da"! pritrdil je in obmolknil.
Po dolgem molčanju zopet spregovori Ivan — tako mu je bilo ime.
„Kaj pa gospod  Juran — ali Vas  kedaj  obišče"?
„Kadar utegne", ali zmirom tudi ne more ima veliko opravila po svoji lesni trgovini. Ali obiskati pa ga vender moraš precej jutri. Oj kako zelo veseli te bodo. Gospa me zmerom poprašuje po tebi. Ali kaj pišeš, ali ti gre dobro, in pa hčerka. Ljudmila, ki je ravno danes štirnajst dni, kar je prišla iz samostana, ta tudi zmirom poprašuje po tebi. Jutri naj bode tvoja prva pot k njim.
Drugo jutro je bil Ivan kmalu po konci. Na vrt gre, ter opazuje lepo naravo.
Jutro je bilo lepo. Vse je bilo tako krasno, mlado in veselo. Rosne cvetke so cvetele in dišale, tiči so peli in žvrgoleli, da je bilo veselo gledati.
Stran 185.
Vse se je veselilo lepepa jutra. Molče je stal Ivan sredi vse te lepote, suh porobek  sredi  mladega zelenja.
Dolgo je tako stal in gledal v krasno naravo. Ali dolgo ni mogel, mati je že napravila zajutrek, in moral je iti.
Po kosilu se praznično obleče in materi naroči, da gre ot iskat Juranove, da pride še-le zvečer.
II.
Lep popoldan je bil na Juranem domu.
Na vrtu v zeleni uti, sedelo je čvetero srečnih ljudi. Živ pogovor je bil v veseli družbi; a ko se skrije solnce za gore, ko se žare v poslednjem svitu njegovem vrhovi nasprotnih gora! mrak po okolici nastaja, razširjajoč se dalje po ravnini; ko je vse tako tiho in mirno pojema zmirom bolj in bolj govorica; slednjič vsi obmolknejo, ter zro zamaknjeno v krasni večer.
Pogovori so se sukali v raznih stvareh. Ivan pripovedoval jim je iz svojih dijaških let. Mej govorjenjem pa je opazil, da ga motri s svojim ostrim pogledom Ljudmila, in včasih ujele so se večkrat njuni pogledi. Tedaj pa je sramežljivo povesila oči.
Mej tem se je že precej stemnilo.
Poslovil se je od Juranovih, zagotovivši jim, da jih kmalu obišče.
Odslej je zahajal večkrat k Juranoviro, in tako potekel mu je čas dan za dnevom brez vsake izpremembe. Le v njegovem srcu se je vršila izprememba.
Ondi se podi podoba za podobo, misel za mislijo, a vira temu nemiru ne more prav uganiti.
III.
Gospod Juran in njegova žena bila sta zelo blagega srca.
Imela sta dvoje otrok. Jednega sina ki je bil že v V. razredu realke in pa hčer Ljudmilo. Ta osemnajstletna brhka deklica bila je doslej v samostanu v J. J. in sedaj ostala je doma in bila vzrejena pod maternim varstvom.
Zato pa tudi nista trpela, da bi njuni otroci v svojem življenju kedaj kruha stradali.
Pripravljala sta jima že sedaj. Sin, kateri bi imel po očetovi smrti prevzeti gospodarstvo, imel je že pripravljeno precejšnjo premoženje, in Ljudmila je bila tudi že preskrbljena. Oče izbral ji je že bodočega soproga, — seveda Ljudmili ni še tega nič naznanil, — češ, saj bo sedaj na poletje zopet prišel nas obiskat, in ta čas se bosta že sprijaznila in šla eden do druzega.
Mati pa s tem predlogom ni bila nič kaj zadovoljna, ker menila je, da račun brez krčmarja delati ne gre, kaj poreče dekle, ki naj z njim celo svoje življenje živi! Zato hotela se je še s soprogom dogovoriti, kakor hitro se ji ponudi prilika.
Ivan zahajal je skoro slednji dan k Juranu. Zabaval se je prav prijetno.
Kadar je prišel, igrala sta z Juranom tarok do poznega večera.
Zahajal pa ni samo radi igre. Hodil je marveč Ivan radi hčerke Ljudmile ki je vselej, kadar sta igrala, sedela z ročnim delom poleg njega. Ivan je zrl njen lepi obraz; kadar pa je vzdignila svoj pogled od ročnega dela; srečale so se njegove oči z njenimi. V takem trenotku je gotovo napravil kako neumnost v igri.
Ljudmila pa ga je pogledala s svojimi lepimi črnimi ' očmi tako globoko, da je takoj povesil svoje oči.
V kljub temu ni prišla mej njima nikdar v pogovor v kakih važnih rečeh.
Tako je minul čas skozi cele počitnice.
Kmalu približal se je predzanji dan počitnic.
Drugi dan — bila je sreda — gosta megla pokrivala je trg in okolico, in kmalu  nadejati   se  je  bilo
dc^a.
Ivan imel je že vse v redu za odhod. Le k Juranu imel je še iti — po slovo.
Ko pride v hišo, nikjer ni bilo žive duše, menil je, da še spijo, in hotel je že oditi. Ali ravno, ko je hotel čez prag, stopi Ljudmila iz nasprotne sobe. Ko zapazi Ivank; začudena vpraša: „1, kaj pa je Vas tako zgodaj napotilo k nam" ? ali takoj se domislji včerajšnega dneva.
„Pa vender danes še ne odpotujete"? gospod Ivan.
»Danes ob sedmih z vlakom"! Popoldan moram biti že na Dunaju.
„Kedaj pa se vrnete" ? vpraša na to Ljudmila.
»Koncem julija, ali v začetku avgusta, gospodična".
»Tako dolgo mislite izostati? Pa vender bodete vsaj kaj poročali, kako Vam bode šlo. Pa smem li upati, da dobim od Vas odgovor na svoje pisma"?
»Seveda! — Gotovo"!
Na to se kmalu poslovi.
Štirinajst dni je minulo, od kar je Ivan  odpotoval.
Ljudmili je bilo zelo dolg čas po Ivanu.
Prijatelj Juranov prišel je, kakor po navadi vsako leto, tudi letos.
Življenje pri Juranu se je povsem spremenilo.
Ljudmili ni bilo več tako dolg čas, tudi po Ivanu ni več tožila. Zabaval jo je odslej mladi inženir.
IV.
Nekega dne sedite, Ljudmila in mati na vrtu v uti.
Inženerja ni bilo mej njima, pisal je pismo svojemu prijatelju. Ko odpiše in dene v koverto, zapečati in da hišini, da nese na pošto. Potem pristopi k oknu in gleda v daljavo, ki se je kaj lepo videlo po vsej okolici. Ali on se še ne zmeni za vse to lepoto. Njegove misli bile so vse druge.
»Danes ali pa nikoli". Tako rekel je sam pri sebi pograbil klobuk in šel ven. — Bil je to zadnji dan njegovih počitnic.
Strau 186.
Šel je na vrt v veseli nadi, da bode kolikor mogoče sam z mlado deklico, in da se mu vender ponudi prilika, odkriti ji svoje srce; v zmagi niti dvomil ni; vsaj mu je bila vender zmirom prijazna, a do sedaj ni še odgovorila njegovim na pol prikritim izjavam.
Našel je gospo in Ljudmilo na vrtu. Obe sta ga prav prijazno sprejele. Sedel je poleg gospe in vnel se je prav živahen razgovor mej njimi.
Ljudmila bila je zelo živahna danes proti inženirju, tako da jo je morala mati večkrat pokarati.
V  lahkem pogovoru so jim tekle ure do mraka. Pozneje je šla Ljudmila z inženirjem na kratek sprehod po vrtu. — Bilo je že proti večeru.
„Kako lepo je nocoj", šepnila je deklica poluglasno, ter zrla v zveznato nebo.
»Lepo je, krasno"! pritrdil je inženir, a njemu ni bilo dosti do te lepote, njega je navdajala misel, da se morebiti sedaj bliža prilika, ko bode mogel razodeti deklici čutila svojo — ljubezen.
»Sedaj ali pa nikoli" ponovil si je v mislih, da se ohrabri.
Bližala sta se ravno košatim bukvam. Okoli in okoli bilo je vse zaraščeno z gostim grmovjem.
Ljudmila je še vedno gledala v krasno noč. Inženir pa je bil v vidni zadregi, nikokor ni mogel pričeti. Slednjič se vender ohrabri; prime jo na lahko okoli pasu in šepne tako Ijubeznjivo, kakor mu je bilo mogoče.
»Gospodična Ljudmila"!
Deklica se mu hitro umakne in ga začudeno pogleda.
»Česa želite, vprašala je naglo".
»Rad bi Vam nekaj povedal! Gospodična Ljudmila. Že davno sem iskal prilike, da Vam odkrijem svoje srce. — Ljudmila jaz Vas ljubim»!
Hotel jo je prijeti za roko. A deklica se mu zopet hitro umakne.
Temna rudečica ji je zalila, lice in s težko sapo je iskalo besed, katerih pa ni premogla.
V  tem trenutku se je začul iz hiše glas gospe, ki je klicala Ljudmilo.
»Mama me kličejo, zato hitro domov", in odhitela je, kolikor mogla iz pred oči inženirja.
Ostal je sam, kateri od jeze ni mogel ziniti besedice.
Šel je torej za njo v hišo k večerji, vsaj vedel je zagotovo, da gospa ne bo zvedela o današnjem dogodku, in da se Ljudmila vede tudi tako, kakor da se ne bi bilo nič pripetilo.                                        Konec prih.)
stran 194.
Na obrežju.
(Konec.)
Po večerji napoti se cela obitelj malo na izprehod po drevoredu ker bila je lepa, jasna noč.
Ko tako hodijo sem in 'tja po drevoredu silil je zmirom inženir proti Ljudmili, ali ona ni hotela nikakor iti v tik z inženirjem.
To pa se je malo čudno zdelo Juranu. Namenil se je vprašati svojo soprogo v prvi priliki, ali mogoče ve ona vzrok temu.
Drugi dan bilo je po navadi. Ljudmila se ni prikazala iz hiše, bala se je, da ne bi jo zopet nadlegoval inženir.
Zvečer je odpotoval, zagotovivši jih, da jih obišče zopet prihodnje leto. Spremili so ga do kolodvora in potem vrnili so se počivat.
„Eaj neki ima Ljudmila z inženirjem, da se ga tako ogiblje in da je tako molčeča^? pripomni Juran proti svoji soprogi, spravljajoč se počivat.
„Da je tako molčeča bila, je le vzrok, ker je trudna, vajena ni tako dolgo bdeti, kajti ura je že davno odbila jednajst, in tako nežno bitje potrebuje hitro počitka", zagovarjala je mati dobro vedoč, da je bila Ljudmila preti inženerju zadnji čas malo izpremenjena.
„Ali čudno je to, da se še od njega prijavno poslovila ni". Tudi se mi dozdeva, da je postala, od kar je Hrastar odpotoval, bolj otožna in zamišljena.
Poučni in zabavni del.
stran 195.
^To ni res"! pristavi mati. ,Tožila mi je že zjutraj, da jo glava boli. Od Hrastarja pa se meni tudi čudno zdi, da se je zadnjič Ljudmila kaj živo razgovarjala ž njim".
»To mi ni ravno po volji! da je Ljudmila toliko i njim občevala in inženir tudi ne bode zadovoljen, da se njegova bodoča nevesta  z  drugim bolj, kakor z njim
S Lepi so res ti tvoji načrti, ali ti delaš račun brez krčmarja, ti gledaš le na denar, ali na to pa še ne pomisliš kaj poreče k izbranemu soprogu — dekle. Prva stvar je zadovoljnost in zakonska ljubezen, ne pa denar. Ali bi bil najin zakon tako srečen, in ali bi bila midva tako zadovoljna, ko bi naju ne vezala prava zakonska ljubezen ** ? vpraša naglo soproga.
Potem zopet nadaljuje: »Z malim sva začela. V mestu imel si malo obrtnijo, tam sem te jela spoznati. Srčna ljubezen je naju v zakon zvezala".
„Imava dvoje otrok. Ti si veliko gospodaril, postal si velik obrtnik, ki ti nosi veliko dobička, in naša hiša je od vseh spoštovana in čislana".
„Naj pa od tega otroci nekaj imajo", seže ji naglo soprog v besedo. »Sin, ako bode hotel pametno živeti, bode imel vse, kar imava sedaj midva. Ljudmila pa naj postane žena inženerja. Zatorej upam, da mi Ljudmila in z njo ti, ne bodete ugovarjale, kajti moja skrb za hišo in otroke ti je dovolj znana".
s Sicer pa tej stvari ne nasprotuje prav nič, zato pa ji lahko kar se tiče zveze z inženirjem moj načrt naznaniš".
Soproga ni soprogu po teh besedah več ugovarjala. Jurana pa je spanec posilil in konečno — je trdo zaspal.
V.
Kmalu po tem dogodku sedel je gospod Juran v vrtni lopi. Bral je ravno novo številko časnika. Prišla je tudi Ljudmila z ročnim delom in slednjič pride še gospa se hladit. Bil je lep poletni popoldan. Solnce je prijazno sijalo in v takih dnevih je zmirom bolj prijetno na proBtem, kakor pa v zaduhlih stanicah.
Že hoče odločiti časnik. Kar mu obstanejo na naznanilih na zadnji sirani. Prebere še enkrat, potem pa reče soprogi:
,Novo kopališče prav po nizki ceni, pa lepo, ako hočeš tedaj lahko ideš z Ljudmilo. Sedaj koncem meseca bode odprto.
gOh! počakajte še nekoliko dnij", pripomni Ljudmila. „ Sedaj v par dnevih ima priti Ivan in potem gremo vsi skupaj".
Juran ni bil trdega srca, zato tudi svoji hčeri ni hotel ugovarjati in počakali so še dokler je prišel Ivan.
Konec julija se je približal. Ljudmila je že komaj čakala, da se vrne Ivan.
Hodila je zmirom na okno in pogledala proti oni strani, od katere ie imel Ivan nriti.
Kmalu začula je stopinje v veži. Hitela je po stopnicah in mu  prva  podala roko.   Rada bi------------ali
ni se še upala, tolažila se s tem, da je še čas.
VI.
Čez par dnij odpotovala je gospa Juranova z Ljudmilo in Ivanom v kopališče.
Vila, v kateri so stanovala, stala je tik morja. Za vilo razprostiral se  je  krasni vrt.   Tik vrta  pa je  bil
majhen gozdič napolnjen z lepimi smrekami.
Mnogo počivališča z lepimi mizami in sedeži pa so vabili tu spremljevalca k hladnemu počitku.
Gospa se je v kratkem boljše počutila, ter postajala vedno krepkejša.
Nekega dne sedeli so vsi trije na vrtu, ter zrli na morsko gladino. Solnce se je ravno poslavljalo od planinskih vrhov. Gospej bilo je že premrzlo na vrtu. Šla je v vilo.
Ivan pa se je sprehajal z Ljudmilo po prostornem vrtu. Razgovarjala sta se največ o čisto navadnih stvareh. Šla sta po bregu do tja, kjer se prične gosto smrečje; steza je bila ozka, in Ivan je stopal za Ljudmilo.
Steza se je zmirom bolj ožila in peljala tako blizu vode, da korak ni bil več varen.
„Dajte mi roko gospodična"! rekel je Ivan.
Podala mu jo je neprisiljeno, in vodil jo je gredoč po obrežju.
Obstala sta pri mali klopici tik morja in zrla ri« biče plavajoče po vodi, on pa jo je držal za roko.
„Ali ni tu prijetnejše, kakor pa doma"? reče ona in se ozre vanj, ter močno zarudi; roko, katero je on sedaj skoro stiskal, hotela mu jo je lahko izviti.
Ali v tem trenutku objel jo je na lahko okolu pasu, ter dejal s tihim glasom:
„Ali ne bodete odklonili"? gospodična Ljudmila.
„Zakaj" ? dejala je poluglasno. Vedela je dobro, kam meri.
„Ker Vas ljubim"!
Obrnila se je počasi, povzdignila svoj zarudeli obrazek, ter mu podala še drugo roko. Odgovorila ni, in tudi on ni mogel izustiti več nobenega vprašanja. Prijel jo je okoli pasu in gorko sta se poljubila.
»Pojdiva nazaj"! šepetala je ona.
„Kaj pa — Inženir" ? vprašal je poluglasno.
„Ah kaj"! reče ona, „to ni vse nič, to je le govorjenje, jaz ga ne ljubim".
In z roko v roki sta stopala po vrtu do vile. Govorila pa nista nobene besede več.
Drugi dan bil je torek. Ljudmila gre zamišljena, kakor je sploh bila te dni.
Po obedu gre na vrt.   Mati to videvši  gre za njo.
Sedeli sta na klopici, ter zrli  zamišljeno   pred se.
Čez nekoliko časa mati spregovori.
Ljudmila! jutri že odpotujemo, ker gospod Ivan mora iti k vojakom.  Zadnjih  besed  Ljudmila ni slišala,
kar mraz in vročina  sta jo  spreletavala, odgovorila  ni ničesar.
S potrtim srcem je šla spat, a zaspati ni mogla. S to prav proti jutru zatisnila je svoje trudne oči. Ali zlati žarki jutranjega solnca so jo danes prehitro zbudili iz blagodejnega spanja.
Žalosten je bil ta dan za Ljudmilo. Popoldan prišel je že vlak, ki jo je odnesel  iz  toli  priljubljenega kraja.
VIL
Težko se je ločil Ivan Hrastar od gostoljubne družine, a obljubil je, da se vrne že januvarja meseca.
Poslovil se je že od vseh, le od Ljudmile še ne. Težka bode ločitev, ali ne pomaga nič.
Hitro stopi v njeno sobo in najde jo na divanu jokajočo. Ljudmila ni opazila njegovih stopinj.
Slednjič spregovori Ivan.    »Zakaj jokaš Ljudmila"!
Ona se prestraši, ozre se in ko vidi Ivana pred seboj, plane kvišku, oklene se ga z vso močjo in začne ihteti.
ijLjudmila"! zakaj jokaš vpraša zopet. Mesto odgovora sledi gorak poljub.
alvan! ali se kmalu vrneš? prosim te, ne pusti me od žalosti umreti".
„Prej kakor bo mogoče, se bodem vrnil, in potem bodeva živela srečno in veselo do smrti, ako ne bode tvoj oče kaj nasprotoval".
Spremila ga je še do vrat. Pred vhodom se še enkrat goreče poljubita, in ona se mu urno izvije iz rok in odhiti po stopnicah.
Pet mesecev je že minulo, tekel je že šesti.
Težko je pričakovala Ljudmila oni čas, da se vrne Ivan. Ali glej, kar se človek najmanj nadeja, to ga rado i^nenadi.
Baš na koncu šestega meseca dojde nenadoma — Ivan.
Pozno v noči se šele poslovi Ivan od gostoljubne družine in od svoje neveste — Ljudmile.
Minulo je od tega dolgih 5 let. Dr. Ivan Hrastar postal je zdravnik in zdravil je ljudi v svojem domačem kraju in slovel je daleč na okoli.
Njegova blaga soproga Ljudmila pa mu je porodila dvoje čvrstih otrok.
In tu nam stopijo spomini iz preteklih časov, žalostnih Časov, a nad nami je plaval angelj miru in zakonske sreče.
Stran 196.