Prva zmaga slovenska v državnem zboru. Naaa 8lo7euska žila^ost, neomahlji^a 7strajnost in naposled srečno doma dognana složnoat podpirana od niodre politike uašili lani izvoljeuib poslancev prodrla je pr^okrat do toliko želene in moianao reči — sijajne zmage. Za kar so se najboljši naši možje: Černe, Toman, S^etec, Eo8ta, Herman, dr. Voanjak po8enši od 1. 1861 8em, zastonj potego^ali in borili, to je sedaj dognano, saj v drža^nem zboru. Na 87. Jurije^o prišlc so zadnji8 na tem mestu omenjene g. dr. VoSnjako^e resolucije 7 preties. Zoper želje in terjat^e Slo^ence7 go^orila sta mariborski Duchatscb in celjski Forregger, zago^aijala pa dostojno in iz^rstno slovenska poslanca vitez plem. Scbneid in 6. g. Eljun. Eojeprišlo do glaao^anja, zapustili ao d^orano italijanski poslanci iz Primorja in Goriškega z g. baronom Žvegeljein, deželni prezident kranjski g. Winkler je pa ostal in gla807al za Slo^ence. Vsled tega bila je g. dr. Vosnjako^a re8olucija sprejeta 8 158 proti 128 glasom, t. j. z 7eliko 7e8ino 30 glaso7. Opomniti je treba, da ao nam k tej zmagi pomagali bratje Čebi, Poljaci, dalmatinski Hr^atje in nemški konser7ati7ci; biez teh pra7i8nih Nemce7 bi ne bili ztnagali. Tudi 3 Rusini so z nami potegnoli. V naaih gimnazijab in realkab iiiia torej slo^enakim dijakom slo^enščina biti podueni jezik, 7ender tako, da se bodo ob enem tudi nemŠ8ine do dobra naueili. Dosedauje ponemče^alno mu8enje mora prenebati. Dne 26. aprila t. 1. bila je ae druga resolucija g. dr. Vošnjakova sprejeta, natnreč: naj ae slo^enski jezik U7ede na učiteljskih pripra^niščih 7 Ljubljani in Mariboru, 8 prigta^kom (ki ga je tudi g. dr. Voanjak nas^eto^al), da se pripra^niki in pripra^nice morajo tudi popolnem nau6iti netnškega jezika. Za sedaj ao to veliki uspebi. Bog daj tudi sre8no iz^raenje! Dokler bodo naši poalanci tako modro postopali, kakor do aedaj, zboruje aedanji državni zbor, in ostane grof Taaffe minister ter ae ne umakne liberalnemu usta^aku, potem ni d^omiti, da bodo reaolucije iz^raene. Cel6 no7i minister Eonrad nagiba se na našo stran, ker je 7 drža7nem zboiu ja7no djal, da se pri šolstvu narodnira in 7erskim teijatvam vsakakn ustreči mora in da 7 to 87i*ho ni treba 7seh dosedanjib šolskib naredeb prevrci. Ob euem imajo kraujski Slovenci narodujaka g. Winklerja za deželnega predsednika, ki je neda^no se predstavil cesaije^ima bratoma: nad7OJ7odi Lud^iku in Viktorju in naposled nad7oJ7odi feldmaraalu Albrehtu. nVsi trije so se jako poh^alao izrekli o Slo^encih, o njih Z7e8tobi do cesarske rodbine ia cesar-^ st^a. Zlasti nad^oj^oda Albreht je se kazal dobro podu8enega o Slo^encih. Vedno prodira izpoznanje, da so Slo7enci 7ažen narod za A^strijo, da so ži7a trdnja^a proti italijanskim nakanam". To je 7ele7ažna novica in no7o poroat^o, da nam Slo^encem opi-a7i8ene terjat^e narodne ne bodo 7e8 dolgo čakale na iz7iaenje. Nemakutarjem je odkienkalo!