Poštnina platana v gotovini
Ljubija ua, četrtek 24. decembra 1936
Cena Din 1*—
Leto I
IM		Uredništvo in uprava:
1 ^	'•n	Ljubljana,
	\)j	Novi trg št. 4/11
		
Naročnina:
Štev. 20
letno Din 24'—; polletno . 12 — četrtletno .	6*—
Izhaja vsak drugi četrtek
GLASILO JUGOSLOVANSKEGA LJUDSKEGA GIBANJA ZBOR
Za Božič in Novo leto!
Zopet bomo postavili v kot božične jaslice. V zelen mah bomo stisnili revni hlev * božjim sinom na slami, pred njim bodo klečali papirnati angeljci, pastirji in trije kralji — vsi lepo skupaj v tovarištvu, ki ne jtozna nobenih socialnih in razrednih razlik. *udi bomo prižgali sveče, kot vsako leto.
Naj nam ne dopoveduje nihče, da se človeštvo kljub današnjemu do skrajnosti formiranemu materialističnemu in individualističnemu nazoru, kljub do blaznosti povečani tehniki materialnega in duševnega Snovanja ne bo zopet zamislilo v globoko simboliko rojstva Boga-človeka in njegovega gesla: »Mir ljudem na zemlji, ki so uobre volje!« Samo popoln cinik bo mogel "diti, da ni niti ene misli posvetil temu krčanskemu misteriju, da se ni niti z enim Pogledom ozrl v meglene daljine otroških *ef. ko je bil ob strani staršev, bratov in sester ves prežet božičnih tajn — pa bi mu
ne mogli prav verjeti.
, Zamislimo se v jaslice v kotu. Postalo kam bo naenkrat čudovito jasno, kako ves j^et nekam drvi kot splašen konj, kot stroj brez krmarja in krmila. Vidimo, da gonijo Nekateri kolo življenja namenoma in preračunano v še hitrejši tek v zavesti: čim hitrejši tempo, čim večji nered, tem preje pridemo ali pa se obdržimo na oblasti; drugi 'Večina) pa spešijo in sopejo, da bi ne zaostali in nevede ter v paničnem strahu tudi Sn*n° povečujejo hitrost. V te uboge človečke možgane hočejo stlačiti več, kot so po SVoji prirodi sposobni sprejeti. Kje je rešilna zavora, ki bi ustavila to'divjo hitrost?
Življenje postaja vedno bolj zapleteno bolj nerazumljivo; posledica je večni nemir v šrčih in pa strah pred samo eksistenco človeka, človeštvo išče izhodov iz jega strahu kakor žival'iz pasti, objema ga obup in srd; varovalke orjaške mašinerije .*e pregorevajo druga za drugo, časopisje tiska debele napise o izbruhih zdaj v Afriki, zdaj v Aziji, pa tudi v Evropi — tik .jjred domačimi vrati. Eksplozije se množilo v svarilno znamenje, da pride morda Jdaj, morda malo pozneje do velikega izbruha vulkana in izliva šmrtnonosne lave. Obttar'se'Vali iz rok v roke in kupuje duše, ^hačaje, ozemlja, države — cele narode, od katerih je vsak posameznik prepuščen neznani'usodi.
a Vsi skupaj gradimo babilonski stolp. Ponieriti se hočemo z Bogom samim. Vadijo višje gradimo; že se nam mešajo jeziki, *e se ruši zgradba, ki je presegla človeško Pamet. Previsoko smo gradili iz nespameti bi iz strahu pred bičem priganjačev.
Iz jaslic pa odmeva glas: »Mir ljudem
žemlJL« če bi ga razumeli, bi pam bilo
V	trenutku jasno, da rešitev človeka ni v Pospešeni zapletenosti in v naraščanju titti-Da življenja,' tČmveč' v poenostavi jetiju in Zmanjšanju vprašanj na znosno ip človeškim možganom odgovarjajočo napetost; v izmišljanju z jasnim razumom, s čistim srcem in z ljiibeznijo do svojega bližnjega, kj naj bo tem večja, čim bedriejši je; v Prenehanju nesmiselne borbe, cepljenja, Predvsem laži in goljufije med množicami, kafetim je treba odpretfoči, kje so njihovi Pravi in resnični, lastni nešoviriisfiČhi interesi novega 'hacibhalizma, ne pa nemogoči htopističhi in pogubni internacionalni interesi. Skratka: treba je:napraviti’red v glavah In dušah, ki tonejo v mlaki sedanjega kereda in pa odločen načrt za Izhod Iz ■aosa.
V	javnem življenju in delovanju je predvsem treba imenovati vsako stvar s pravim imenoin, potrebna je odkritost breg go-.naflvth mask: če si demokrat, povej odkrite ali si'pristaš resnične stanovske demokracije, ali pa liberalce laži-demokracije, k| le navideznoi daje oblast ljudstvu, v resici pa jo prepušča karikaturam parlamentov tn goljufivim, nepravičnim volilnim si-.®t®mom; če si diktatorski absolutist, povej odkrito, da si za ukinjenje teh in onih ljudskih pravde in še he skrivaj za ovčjo kožo demokracije, 'nacionalizma ali komunizma; 5® si'nacionalist, povej,( ali pripravljen ani 'žrtvovati vsaj svoj skriti denar, za ka-
terega se tako bojiš, ali celo življenje, dalje, priznati nacionalizem tistim, ki so ga že z dejanji dokazali — ali pa samo skrivaš za njegovo trobarvno kuliso svojo sebičnost; če braniš vero, povej odkrito, ali si za očuvanje čistega verskega življenja v smislu naukov na Golgoti trpečega Kristusa
— ali pa si za Petrov novčič v tej ali oni obliki in za v zlate ornate zavito gospodarsko in duševno izkoriščanje ljudstva pod licemersko pretvezo »socialnega« krščanstva. Če si internacionalen komunist, povej, ali si stoodstoten utopistični marksist, ki odklanja plačo, ki gre v tisoče in se ne jezi nad desettisoči inozemskih razrednih tova-rišev-delavcev, ki mu v domačih tovarnah odjedajo kruh — ali pa obstoja vsa tvoja skrb za proletariat v tem, da se preko krvi in razvalin dokoplješ do oblasti in s pomočjo anacionalnega židovstva uvedeš surovo, Človeka ponižujočo diktaturo nad vsemi razredi, tudi nad proletarijatom ter moško izreči svoje komunistično geslo: Kar je tvoje je moje — kar je moje, pa ni tvoje; če si militarist, povej odkrito, če hujskaš na vojno in tudi Če si za to plačan
— če pa si pacifist, odklanjaj vzroke, ki bi mogli zaplesti človeštvo znova v vrtinec, predvsem ga ne cepi v dva tabora, za ali proti vojni, ko veš, da bi tedaj bil, rezultat
— Vojna. Če si starostrankar, ne sili aktivno v današnji čas, ki je tako nov, da zahteva samo nove ljudi in borce, Ce gledaš stdrokopitno samo na male probleme, ki jih je mogbče rešiti s starimi metodami in vidiš samo do konca svojega nosu, ne varaj z debelimi očali, da vidiš jasno ogromna vprašanja današnjega dne, ki zahtevajo riov sistem, nove metode, pravo revolucijo duha.
Skratka: Če pl bedak, povej, da si bedak in ne hlini modrijana; če sl poštenjak, nastopaj pogumno povsod kot poštenjak; Če si lopov, povej, kaj sl hi he tlači nedolžne maske pred svoj spačeni obraz! ,
Ti človek, ki pa nimaš nobene besede, ki te nihče ne vpraša za tvoje mnenje, ki si reven kot božje dete na slami v raztrganem hlevu — misli s svojo glavb, ne bodi žoga v rokah starostrankarskih cinikov, ne toni v apatijo in obup. V;rtavidez neprehodni džungli življenja' Išči neprestano svoje resnične prijatelje, ki razumejo ogromne tokove današnjega časa ter gredo pogumno in ponosno svojo pot.'Našel jih boš: ne med tistimi, ki ti morda hinavsko delijo podporo, zraven pa ti zasužnjujejo um in vest; našel jih boš v najmočnejši stranki sveta, v »stranki zdrave pameti«, ki se je odrekla sebičnemu, materialističnemu in individualističnemu svetovnemu nazoru, pa se oklenila Idealistične, nnlver-zallstlČne organske 'miselnosti. Borba luči s temo.
Tej stranki pripada tndi naš »Zbor« kot resničen zaščitnik In borec‘za človeško dostojanstvo In za'pravice slehernega našega In tujega človeka mož in žena — brez razlike.	i
Ne nanašajmo še/da'iias bb takšne, kakršni 'smo danes, prav salti bbžji Sin pčfre-ljal brez naše sožrtve iz močvirja v š6Tnč-be pokrajine bfagostartja. Pošten človek, odločen voditelj s ČtOvekolfubnb Idejo bo našel edino pravo in varno pot — s takim človekom in s tako idejo1 pa sinov »Zboru« zadostno preskrbljeni. .
Glas razuma in srda vre iz božičnih jaslic. Glas rgsnice in pravice, glas ponižanih jp razžaljenih, ki si želijo luči in solnca. Glas nadel
»Mir ljudem na zemlji!«
Med rojstvom v Bčtlehemu In Vstajenjem pa je dolga trnjeva pot Golgote. Tudi nišefthi ljudstvu je treba izpiti grenko kupo do dna. Zato je treba čuvati žerjavico upanja, da; ne ugasne — Česar pa šlabič ne zmore. Žatp sp PQtrebni jekleni značaji. Potem pa/pride Vstajenje, ničesar ga he more'preprečiti.
Vesel in zdrav Božič, srečno In zmago-nosno novo leto, tovariši 1
Gubec.
Vsem našim tovarišem in prijateljem ter njih družinam želi vesele praznike in srečno novo leto .. ,
Uredništvo in uprava lista
Stopamo v novo leto!
Prvo leto je za nami. Z zadoščenjem zremo nanj, kajti izpolnili smo svoje obveze nasproti našim tovarišem in prijateljem — naročnikom do pičice natančno in pravočasno ves čas. Naš list je vztrajal kljub vsem zaprekam na poti, katero si je začrtal, ne da bi odstopil od nje niti za las.
Imamo torej legitimacijo, da se obračamo na vse naše prijatelje z vabilom, naj pristopijo ne samo kot naročniki temveč tudi kot člani j. L. G. Zbor in razširjenega konzorcija lista „Zbora“, da s tem podpro pravično stvar.
Mi nimamo subvencij in fondov, naš list se izdržava samo s prispevki članov konzorcija in z naročnino. Težke žrtve doprinašamo v teh težkih časih. Od svojih skromnih dohodkov, od ust si prltrgujejo člani konzorcija prispevke, ki jih dajejo za list in organizacijo.
Naš list se širi, stroški se večajo. Zato apeliramo na vse pošteno rtiisleče, pristopite v naš krog, žrtvujte tudi Vi po svojih močeh, dopri-nesite svoj delež k zmagi reda, miru, pravice in blagostanja. Vemo, da je še src, še vesti v ljudeh, ki ne bodo dopustili, da propade vse, k&r je s potoki krvi, s trpljenjem in nadčloveškimi napori pridobljeno. Verujemo, da se bodo oglasili, da si bodo sami nadeli prostovoljno žrtev za skupnost, da nam bodo napisali, da pristopajo v naš krog, ki je bogat na idealih, pa gmotno reven, močan po volji in borbeni energiji, pa zopet slab v sredstvih za borbo z zlatim teletom, okrog katerega plešejo šeberedi liberalne demokracije.
Dopisnica, s katero izjavite, da ste pripravljeni pristopiti v konzorcij lista „Zbor“ in v ta namen žrtvovati mesečno Din 100’— zadostuje. Vse ostalo Vam sporočimo takoj nato. Din 100—- pa lahko vplačuje tudi več oseb skupno, samo naznaniti morajo, na katero ime naj se glasi prispevek.
S prispevkom mesečnih Din 100 — postane vsak član J. L. G. Zbora lahko član konzOrčija „Zbora‘‘ z aktivno in pasivnq volilno pra vico in pravico udeležbe na vseh plenarnih sejah konzorcija.
Konzorcij lista »Zbora«
Ljubljana, Novi trg 4-IL
Naprej!
Cesto čitamo v listih, ki so vse prej kakor naši, članke, pisane povsem vkietK* logiji »Zbora«, tako da nehote, še enkrat. pogfedaMao haslovho strin Hšta,*Se štembr-. da le nismo zmotili.
Tako $mo pred kratkim čitali v »Jutru« gospodarski članek izpod peresa g. inž. arh. Rada Kregarja. V »Slovencu« nas pa večkrat iznenadi s takšnimi članki g. Drin. Oba hočeta uvesti načrtno gospodarstvo, oba kličeta po ustanovitvi gospodarskega sveta in zahtevata, da zastopniki stanov vodijo gospodarstvo v državi, ker uvide-vata, da sedaj odločujoče inštitucije niso sposobne rešjti našega gospodarstva. Gospoda, samo še par korakov naprej!
Vsakdo se bo vprašal, odkod to spoznanje? »Zbora« morda niti ne čitata, še manj sta pa člana naše organizacije. Prepričani smo namreč, da bi niti »Jutro« niti »Slovenec« ne priobčevala njih člankov, če bi to bila. Oba pisca imata pač odprte oči za dogodke okoli sebe in po svetu sta brez dvoma prav s pridom čitala tuje časopise im kritično motrila življenje v sosednjih državah.
Nikdar nismo bili v nikakršnih stikih z imenovanima gospodama In vendar -smo prišli do istih zaključkov! Ravno tako so prišli poprej posamezni pokreti v državi, ki so nastali povsem-samostojno v različnih predelih naše domovine, do enakih zaključkov. Dočim sojse pa ti pokreti, čini so
zaznali eden za drugega, strnili v eno če-•krto, -v -»Zbor«, oklevata oba imenovana pisca^in ‘iščeta rešitve V politični stranki.
'Čodiibo -še.Ma kortčc pdti zgrešita cilj. Treba je samo začeto smer držati in morala bi najti pravo pot. Ljudje, ki pravico in dobrino dele po strankarskem pripadni-štvu, ne morejo rešiti našega gospodarstva, pa naj slede Drinu ali inž. Kregarju, ker se narodno gospodarstvo in njega posamezni deli ne dajo 'in ne smejo deliti drugače, kakor edinole po stanovih, ne pa v pridobitnike ali delavce tega ali onega političnega naziranja. Vsak gospodarski ukrep je dober in koristen ali pa več ali manj škodljiv, kar pa koristi klerikalnemu pridobitniku ali delavcu, ne more škodovati naprednemu ali socialističnemu.
Ker pa za politične stranke niso merodajne koristi in napredek vseh, marveč le njih pristašev, je jasno, da; niso sposobne delati v prid celokupnosti. Ker skušajo manjšati moč, ugled m vpliv nasprotnih strank, skušajo doseči to s tem, da oškodujejo, kjer in kadar le morejo, posamezne pristaše protivnih strank. Ker pa i plačuje nasprotna stranka drago za mita,: so: enkrat pristaši te, drugič pa zopet nasprotne stranke udarjeni.
Narodno gospodarstvo pa je neneljiva celota! Vsak trgovec, obrtnik, dehrvec ali uradnik je član te celote. Cim bolje še pa tem posameznim drobcem velike celote
godi, tem bolje stoji ki prosperira narodno gospodarstvo. Vsak udarec pa, ki ga dobi kak posameznih, ali celo ves stan, se pa enakomerno razdeli na vse druge, da se ne more nikogar udariti, da tega ne bi tudi drugi čutili. Tako stranke z oškodovanjem nasprotnikov škodujejo trajno celoti in jo pomagajo uničevati.
To bodeta tudi oba pisca kot inteligenta
brez dvoma uvidela. Radi tega nam je ne-uinevno, da kljub temu ostajata sredi poti, mesto da bi storila še korak dalje in pokazala hrbet političnim strankam, ki ravno onemogočajo hi izključujejo izvedbo našega in — njihovega programa! Če sta rekla A, recita tudi B! Naprej do konsekventne izvedbe skrajnih logičnih zaključkov!
K. F.
Gospod drin spet bere levite svoiim ljudem
v uvodniku »Slovenca« z dne 13. t. m.
»Jedro vprašanja« je naslov tega uvodnika, v čegar uvodu je najprej povedano, da ne piše »Slovenec« tako mnogo o komunizmu, ker bi se ga morda bal. Med drugim čisto točno navaja:
»Potem se tudi radi tega ne bojimo, ker dobro vemo, da bi se tudi v tem primeru, ko bi se vsa Slovenija in cela Jugoslavija zamaknila v. komunistični paradiž — komunizem ne mogel uveljaviti, ker bi ga vsa ostala Evropa še mnogo manj trpela kakor pa ga je voljna trpeti v Španiji, ki je vsekakor bolj v kotu Evrope kakor pa je naša Jugoslavija.«
Nato pa nadaljuje:
»Pišemo in govorimo pa o komunizmu toliko tudi radi tega, da v tej zvezi opozarjamo na vsa socialna zla v naši družbi, ki dajejo poglavitno hranivo komunistični
propagandi.---------Toda tudi pred nami
in med nami je polno perečih socialnih vprašanj, ki jih brez ozira na komunizem in njegovo nevarnost moramo rešiti v imenu pravičnosti, ako naj zaslužimo ime krščanske družbe.----------Glav-
na nevarnost, ki preti od boljševizma, je v tem, da se predstavlja svetu kot ideja, ki bi otela svet vseh njegovih gospodarskih in socialnih zadreg. Njegova sila je v tem, da stopa pred vse ponižane in razžaljene
v Imenu pravice.------------Izživlja se in
pridobiva pristašev ne zato, ker bi ozdravil socialne rane, ampak, ker neumorno brska po njih in jih opravičeno očita socialno otopeli Evropi.--------To je vse res.
Vendar problematike našega časa in naših razmer s tem, v jedru točnem odgovorom nismo rešili. Ta problematika je pa v tem, da boijševiki morejo v imenu pravičnosti, ki je nepokvarjeno zapisana v srce slehernega človeka, na naši družbi grajati stvari, ki so objektivno graje vredne in ki bi jih pri dobri volji bilo mogoče izboljšati. Z drugimi besedami: sodobna družba sama kopiči netivo, ki dobro služi komunističnemu požaru. Brez tega spoznanja ni samoozdravljenja! Vzemimo konkreten primer: Celi deželi in vsem oblastem je znano, da pri tem in tem podjetju delajo delavke recimo za 15 Din osem ur dnevno in da se mnoge celo od daleč vozijo in hodijo na delo. Cela dežela in vse oblasti vedo, da pri taki plači ni mogoče človeka dostojno življenje in da vrhu tega tako ravnanje pomenja grdo izrabljanje delovnih moči. In vendar se nikdo ne zgane, nikdo v tej krščanski družbi ne čuti potrebe, da bi proti takšnemu izrabljanju delovnega človeka nastopil, čeprav vsi vedo, da ima podjetnik dohodke, ki bi zadoščali za življenje 50 družinam. Toda v pod-
jetju naenkrat izbruhne stavka, povzročili so jo komunisti. Po nekaj dneh je podjetnik voljan, da plače zviša na 18 ali 20 Din, s čimer soglaša in iskreno odobrava vsa javnost in vse oblasti. Toda kdo bo odslej veljal v očeh onih delavk njih prijatelj in rešenik? Jasno, da komunisti, ki so v mezdnem boju prisilili podjetnika, da je zvišal plačo, mesto, da bi vse sam od sebe storil, kar je bilo pravično, ali da bi ga poklicana oblast pravočasno k temu prisilila.
Vse se torej suče okrog enega jedra: ali je v naši družbi toliko živega krščanstva (krščanstvo še daleč ni vse v tem, da gremo v nedeljo k sv. maši), da bo iz njega na osnovi krščanske pravičnosti mogoča obnova družbe, ali pa bo komunizem mogel izrabiti idejo pravičnosti, ki je zapisana v človeških srcih in jo porabiti v boju s — krščanstvom. Kdo je zmožen prenesti večjih žrtev: ali kristijan z vero v Boga, Stvarnika sveta in človeka, ali pa brezbožen materializem z vero v človekovo sa-moodrešenje?« — vprašuje g. »drin.« že pri koncu svojega odličnega članka — kot glas vpijočega v puščavi. Mi pa mu odgovarjamo: Brez dvoma kristjan, toda ne tisti, ki smatra, da je vse krščanstvo v tem, da gre k sv. maši ali pa, da jo celo sam bere. Ne tisti, za katere je dejal Krist: To ljudstvo me z ustnicami časti, njih srce pa je daleč od mene...
Nehote nam pri tem uhajajo misli na knjigo Osendovskega »Lenin«, o čije književni vrednosti ima vsak lahko svoje mnenje, v kateri pa je misel, ki je vsekakor vredna, da se zabeleži prav tukaj. Misel, ki jo je Osendovski položil v usta popu Visarijonu Cernjavskemu, ko je le-ta iz lastne pobude obiskal Lenina:
»Misliš, da si ubil vero?* je tiho^govo-ril pop. »Eh, ne! Zrušil si grško cerkev, ki je bila kakor golazen, ki se plazi po tleh, ker nima orlovskih peroti, da bi se dvignita v visok polet. Tako, kakor pravi naš Maksim Gorki: »Rojena, da se plazi, — vzleteti ne more!" Ti si razumel osramotiteV in ponižanje prave vere in si jo prisilil k življenju od potetka: od apostolov Kristo-vih, od tajnih shodov, mučeništva in prvlji mož krščanstva! Osvobodil si gorečo vero iz okovov suženjske cerkve. Za to ti prinašam hvaležnost svojo in svoje male ver1-ne čredice!«
Pa ne, da bi se bil g. »drin« prepričal o potrebi kakšnega prerojenja krščanstva v XX. stoletju, da mu ne bo treba nekoč komurkoli »tiho govoriti« kot popu Cernjavskemu?
Saj je tudi Krist dejal Nikodemu: »Ako se kdo iznova ne rodi, ne more videti božjega kraljestva...»	T.	§.
Kdo bo rešil hrvatsko vprašanje?
V	naši Jugoslaviji so od osvoboditve in ujedinjenja do 6. januarja — pa tudi Še pozneje — vladali strankarski, liberalno-de-mokratski režimi. Vsi so zastonj skozi leta in leta poskušali ustvariti zadovoljujoče državnopravne odnose med Srbi in Hrvati.
V	jugoslovanski politični areni so lomili kopja okrog unitarizma in federalizma, testo na zelo žalosten način.
Srbski strankarski politikanti so bili pristaši integralnega Jugoslovanstva ter narodnega edinstva takzv. srpskega in hr-vatskega »plemena«. Zastopali so načelo unitarizma, »ker se en narod ne more sam s seboj sporazumevati«. Srbski starostran-fcarskt voditelji so zahtevali državnoprav-no enostavno, preprosto državo. To svoje naziranje so sprovedii tudi skozi centralistično in unitaristično vidovdaasko ustavo.
Hrvatskl starostrankarski politikanti pa so zahtevali, da naj se Jugoslavija uredi federalistično v državnopravno svobodno državo. Naglašali so, da ni mogoče ogniti se srpsko-hrvatskemu narodnemu dualizmu, t. j. da so Hrvati poseben narod, kot Srbi ter da je zaradi tega potreben zložen tip države — federalizem, ker bi bili v sistemu unitarizma Srbi »pooblaščeni«, Hrvati pa »podobtaičenl«. Hrvatski staro-
strankarski voditelji so obtoževali Srbe, da hočejo s pomočjo unitarizma pretvoriti Jugoslavijo v Veliko Srbijo. Velikosrbska hegemonija pa bi v Jugoslaviji za Hrvate predstavljala suženjstvo, ker bi zadušila odlike hrvatske narodne posebnosti. Libe-ralno-demokratski hrvatski politikanti so torej v imenu svobodnjaškega načela svobode in pravice samoopredelitve narodov zahtevali »enakopravnost« In »ravnoprav-nost« s Srbi, da bi se tudi hrvatski narod mogel urediti v svoji državi, v okviru Jugoslavije. Hrvatski starostrankarski demokrati branijo hrvatsko posebno narodno in državno individualnost od tkzv. nadvlade s strani Srbov v krogu jugoslovanske nacije in države.
Državno-pravnega odnosa Hrvatov in Srbov v Jugoslaviji niso mogli urediti libe-ralno-demokratski starostrankarski režimi, niti ni izgleda, da bo to državnopravno vprašanje sploh mogoče reiHI s političnim aparatom starih strank, klik in koterij. Sta rostrankarstvo niti na svojem najvišjem li-beralno-demokratskem forumu, t. j. na ustavodajni skuplčlnl (čeprav so v nji bili Hrvati zaščiteni od srbskega majoriziranja) ni moglo odstraniti srbsko-hrvatskega dr-žavnopravnega nesporazuma. Zakaj ne?
Odgovor je preprost: državno oblast v liberalno-demokratskih in pseudo-demo-kratskih režimih držijo v rokah strankarske klike In razne javne in tajne koterlje. Pri
takih režimih narod, ljudstvo, ki je združeno in organsko povezano v svoje gospodarske stanovske in socialne skupine, sploh ne more pokazati svojega razpoloženja in svojih nazorov o stvarnosti.
V liberalno-demokratskih štarostrankar-skih režimih ljudstvo stvarno ne obstoja kot politični faktor, čeprav se strankarski priganjači in politikanti pri«vojem drobnem delu toliko sklicujejo na »suvereni narod« in kričijo, da govorijo in delajo v njegovem imenu. V režimu svobodnjaške demokracije je ljudstvo v resnici razbito v atome, v razedinjene edinice, na slabotne družabne delce, ki vlečejo vsak na svojo stran — zvesti načelu najmanjšega odpora.
V liberalni demokraciji ne obstoja stvarno vladanje ljudstva. V starostrankarskih režimih, ki nosijo lažnjivo ime »demokracija«, se družabni red enkrat nahaja pred prepadom anarhije in včasih vanjo tudi zaide — drugič pa zaide v nasilje tiranije kakršnegakoli strankarskega tribuna ali kake tajne klike.
Vsa njihova moč je v birokratskem centralizmu in v uradniškem kadru, ki je podrejen centrali. Zato so oni proti avtonomiji, samoupravam in dekoncentraciji oblasti — čeprav imajo o njih previdne in lepe dolge govore. Demokratski režimi so pogojeni po slabi brezoblični in prozorni oblasti. Zato se v liberalnih strankarskih režimih mnogo blodi in beži od odgovornosti. Vladati in izbegavati odgovornost pa ne pomeni korenitega dela, ki bi koristilo ljudski skupnosti. Vsaka odločnejša poteza slabe vlade se smatra za krivično in pristransko ukrepanje, ker se s tem volja trenutne politične večine vsiljuje manjšini.
Liberalno-demokratski starostrankarski režimi blodenja in nepremišljenih iznenad-nih odločitev, porojenih najbolj pogosto iz strahu — nimajo ne ugleda, ne moči, da bi rešili velika državna vprašanja; kajti manjšina, ki bi bila nezadovoljna s sprejeto odločbo, bi jo smatrala kot nasilno in krivično. Za velike usodne odločitve sta potrebna močna država In močan politični sistem, ki je pravi izraz narodne duhovne gospodarske in socialne moči države. Zato starostrankarski režimi niso mogli, niti bodo kdaj mogli ustvariti zadovoljujoče državnopravne odnose med Srbi In Hrvati v Jugoslaviji.
Jugoslovansko ljudsko gibanje »Zbor«
je v nacionalnem in državno-pravnem pojmovanju Jugoslavije jasno izrazil svojo vodilno misel v prvi točki svojih Temeljnih načeli
»Srbi, Hrvati in Slovenci tvorijo jugoslovansko narodno, družabno in duhovno skupnost, katero vežeta krvno sorodstvo in zavest skupne usode. Jugoslovanskemu narodu kot celoti se podrejajo vsi posebni interesi.«
Kakor nesmrtni kralj Aleksander I. Zedi-nitelj, tako je tudi »Zbor« črpal navdahne-nje za svoje osnovno pojmovanje narodne-ga in državnega edinstva iz čistega vrelca jugoslovanske narodne duie. Kralj Aleksander je dejal:
»Niti za trenutek ne smemo pozabiti, da narodno zedinjenje ni delo samo ene geoe-racije ali posledica zgodovinskega slučaja. To je delo neprekinjenih naporov, večnih sil in rezultat moralnih In zgodovinskih tokov. Narodno edlnstvo in državna celota ne morejo biti nikdar predmet kakršnihkoli pogajanj.«
Tudi Stjepan Radič je prežet z životvor-nim narodnim duhom v svojih mladih dneh govoril in pisal:
»Usode Hrvatov ni mogoče oddvojiti od usode Srbov in obratno.«
»Vse naše življenje mora biti prežeto s splošno narodno zavestjo, da bo vsak naš človek enako domač v Ljubljani, kot v Zagrebu ali v Beogradu.«
»Na potu k edinstvu moramo prenehati z obtožbami, kdo je kriv dosedanjemu razdoru, kajti kdor hoče zediniti, ne sme obtoževati.«
Jugoslovansko narodno in državno edin-stvo morajo izgraditi Srbi, Hrvati in Slovenci, sledeč primeru svojih narodnih velikanov, katerih hrvatenje, slovenstvovanje in srbovanje ni motilo pri ustvarjanju žive jugoslovanske misli o narodnem edinstvu. Le-to se pa ne more ustvariti z liberalnodemokratskimi metodami, z metodami demokratskih »integralnih« ali »sintetičnih Jugoslovanov, niti z unitaristično-birokrat-skim centralizmom, niti z nasiljem. Pravo organsko narodno edinstvo je mogoče ustvariti samo z delom živih organskih sil
našega narodnega, zavednega gospodarskega bitja.
Naroda ne predstavljajo zbirke posameznikov na volilnih spiskih, temveč nje* gove gospodarske, socialne in kulturne skupine, navdahnjene z istim ustvarjalnim dU" hom in z ljubeznijo napram celoti. Do danes v izgraditvi jugoslovanskega narodnega in državnega edinstva niso prišli do Iz* raza ravno ti najvažnejši nacionalni činite-lji, ker so jih od upliva na oblast odrivali starostrankarski politikanti s svojimi klikami. Zanje se jugoslovanski državni PrC|' blem ne more reducirati na zgolj administrativno reformo bodisi v unitarističnein. ali federalističnem smislu. Oni razumejo Jugoslavijo pravilno in jo želijo kot nedeljivo celoto, v kateri bi se narodne tvorne sile najučinkovitejše razvijale v pravo smer na korist delov in celote narodnega organi*' ma. Gospodarska delavnost se uspešno razvija samo, če načrtno in organsko objame ves državni organizem; kulturna delavnost je najplodonosnejša, če se razvija svobodno v smislu naravnih raznovrstnosti narodnega življenja.
Torej: Jugoslovansko se ne sme nasil* no ustvarjati, še manj pa se sme umetno« administrativno in sicer ovirati naravnega toka zedinjevanja našega naroda v eno nedeljivo celoto!
Ko bo ta zavest prodrla in postala splošno-narodno prepričanje, potem bo tolikanj zlorabljeno in osovraženo narodno edinstvo slavilo svojo zmago in prineslo žarko luč v vsa »posili« vprašanja unitarizma in federalizma v sedanjosti — pa tudi v hrvatsko vprašanje katero je zaenkrat postalo naša »kronična bolezen«, ki na* ovira na naši poti navzgor.
Beri, kar ni zapisano!
(Sodobno geslo potrebno vsem bralcem dnevnega tiska.)
Uvod.
Homme rule — irsko vprašanje je že pred mnogo leti pod vodstvom Irca Par* nella stalo tik pred rešitvijo. Parnella so namreč podprli v parlamentu tudi angleški konservativci, visoka duhovščina in plemstvo, tako, da je imel Parnell dovolj vzroka, da lipa na skorajšnjo zmago: J
Irski nasprotniki pa so' odnekod izvedeli, da ima Parnell razmerje z neko poročeno gospo. Razbobnali so to po časopisju, angleški konservativci so se z zgražanjem odvrnili od Parnella, in tisto, kaJ so hoteli irski nasprotniki, se je zgodilo: homme rule je padel v vodo za dolgo dobo let!	•
Ni to osamljen slučaj, da so se na ta* način, s katerim se izogne vsem neprijetnim političnim razglabljanjem, reševal# vprašanja notranje, pa tudi zunanje angleške politike. Samo, če je šlo za zunanjo politiko, se je delalo videz, kakor da bi $1° za notranjo, če se že ni moglo skriti, da ne gre za — žensko.
Tako. Sedaj po tem uvodu pa priobčujemo kratko časopisno reportažo kot primer za tisto, kar smo v naslovu povedali-
Pred leti so poročali časopisi, da je v Ženevi ostro nastopil proti komunizmu vodja pokreta pro Deo nadškof Canterbur-ški.
Pred kratkim je poročal »Slov. narod«, da je bil Edvard VIII. član škotske frama-sonske lože, kar je ostal tudi kot vojvoda Windsorski.
Se prej so poročali vsi svetovni listi, da je bil angleški kralj Edvard VIII. letos v Dalmaciji, da je imel aeroplan seboj ter da je potem odšel z jahto v Turčijo. Kako io po kateri poti se je vrnil Edvard VIII. 1* Ankare, glavnega mesta Turčije na Dunaj, ne poroča niti »Slov. narod«, niti kateri drugi list.	/
Ko Se je Edvard VIII. vrnil na Angleško, je nastopil nadškof Canterburški javno proti — njegovi poroki z gospo Simpson* Kralj Edvard VIII. je postal vojvoda Wind-sorski in je odpotoval iz Anglije.
Baldvin javno izjavlja, da nima Anglij* z nikomur nikake sklenjene zveze glede Sredozemlja.
Inozemski listi poročajo, da se je princ regent Pavle vrnil iz Londona preko Berlina v Jugoslavijo, naši listi pa poročajo, da je zopet v Jugoslaviji.
Svetovni tisk oznanja za Božič sporazum London-Rim v Sredozemlju.
»Delavska politika« z dne 19. t. m. P® vzklika: »Kaj bi dal fašizem, da se Edvard VIII. ni odpovedal prestolu! AnglU® uči in mi smo ji lahko hvaležni za nje# nauk« ... Mi pa tudi, pristavljamo mi.. •
Politični sporazum slovenske
Pod gornjim naslovom ponatiskuje »Trgovski list« z dne 15. t. m. uvodnik »Jugo-slovenskega Lloyda« ter objavlja svoj od-fovor nanj. Ker je oboje zelo značilno, objavljamo oboje v celoti.
Kaj pravi »Jugoslovenskl LIoyd«:
Na kratko povedano pravi člankar:
Industrija, ki ima v slovenskem gospodarstvu dominantno pozicijo, živi večinoma od trgov izven Slovenije. Državna industrijska politika se je dosedaj preveč °zirala na Slovenijo. Marsikatere zaščite so bile vpeljane le zaradi slovenske industrije, ki je obstajala že ob zedinjenju in ki
bila tako nacionalizirana, kakor bi mo-rala biti. Ustanavljanje in razširjanje tvor-Dic v hrvatskih in srbskih pokrajinah se je dostikrat oviralo z izgovorom, da takšna industrija obstoji že v Sloveniji in da ta za naše razmere zadostuje.
Pa tudi naša (t. j. hrvatska in srbska) rudarska podjetja so morala, zlasti kar se tiče premoga, omejiti svojo proizvodnjo faradi premogovnikov v Sloveniji. Nagla-*aIo se je, da je to potrebno zaradi soci-ahih momentov, kakor da ti ne bi bili tudi v Hrvatski, Bosni in Srbiji. Isto bi se mo-Slo reči glede kemične, papirne, železne in *e neke druge industrije. Kakšna gonja da k samo bila proti Zenici, da niti ne govo-rimo, v kako težavnem položaju so zaradi Monopolnega stališča slovenske industrije ^katere druge industrije, kakor papirna, Premogovna, itd.
Kljub temu, da so izvenslovenski kraji Slavna konzumna področja slovenske industrije, se mora konstatirati, da se o tem v Dravski banovini ne vodi dovolj računa. Se naprej se obnaša Slovenija kakor da bi bila neki »corpus separatum«. V Sloveniji najde tujec preje zaposlitev kakor pa naš človek, ki ni Slovenec. Slovenska industrija tudi malo razstavlja na Zagrebškem 2boru in ne dela za sebe one propagande, ki bi jo morala delati, ker so vendar kraji, ki gravitirajo k Zagrebu njeni najboljši odjemalcu Tudi v turističnem pogledu je Slovenija navezana na hrvatske goste.
Iz vseh teh razlogov, da je.treba revi-%ati našo dosedanjo notranjo Industrijsko Politiko. Najprej je treba vpostavitl čiste f*Čune in nato zaščito industrije prilagoditi Peresom glavnega In večjega dela naroda in države. »Slovenska Industrija mora y upoštevanju tega edino pravilnega stalila najti pota za svoje nadaljnje delo ki ***voJ in pri tem bodo gospodarski zakoni konkurence, sposobnosti, ponudbe in povpraševanja normalizirali odnošaje in omogočili vsem življenje na pravičnejši in znosnejši podlagi.*
Zaključek članka, ki je zlasti važen, pa ®e glasi:
»Gospodarski krogi (hrvaški) naglašajo vse to sedaj zlasti zato, ker smo nedvomno Bred bližnjimi dnevi, ko se bodo začela reševati velika vprašanja hrvatsko-srbskega sporazuma. Ce ti krogi še tako uvidevajo Prvenstvo nekaterih političnih momentov, Vendar smatrajo, da se pri sporazumevanju ne smejo izpustiti Izpred oči niti gospodarska vprašanja, zlasti pa Industrijska Politika ter smatrajo zato, da bodo v tem Pogledu potrebne neke decentralizacije in ttmouprave, te pa da potem Sele ustvarijo ono harmonijo, ki je potrebna za Interese ®®lote. Pri tem je treba predvideti vse, kar fc potrebno, da se onemogočijo razni poll-tfeal In gospodarski »jezički na tehtnici« *er proiltlranje tretjih na račun prepira •veh.*
Kaj pravi »Trgovski list«:
Ne da bi se spuščali v politični del vse-8a vprašanja, moramo vendarle pripomniti, da bo zelo slab sporazum, če se bo sklepal na škodo tretjega. In dobro bi tudi bilo, da bi duševni očetje vsega tega članka malo preudarili, če niso le neprostovoljni Pomagači za druge cilje, ki hočejo obvladati sploh ves jugoslovanski trg. Ni vendar nobena skrivnost, katerim tujim podrtjem v naši državi je slovenska industrija najbolj na poti!
Pa preidimo le na strogo gospodarsko Plat vsega vprašanja — na zavidljivi »monopolni položaj« slovenske industrije.
Pred vojno je bila v Sloveniji razvita Predvsem naslednja industrija: železna, papirna, usnjarska, strojna, lesna, tobačna, Mlinska, slamnikarska, pivovarniška, cementna, poleg tega pa so bile še večje tovarne v Tržiču, Rušah itd.
, Kako je z vso to industrijo po vojni In ,ako je z njenim »monopolnim« položajem?
v državi na Škodo industrije
Mlinska je propadla popolnoma, ista usoda je doletela slamnikarsko, v veliki meri cementno in tudi lesno. Usnjarska dela danes z nekaj več ko 30% svoje kapacitete, papirna je znatno manj zaposlena ko pred vojno in rotacijski papir iz Avstrije spodriva skoraj popolnoma rotacijski papir iz Vevč, tako zelo je papirna industrija brez zaščite. Kako je s premogovno industrijo, o tem smo pisali že neštetokrat. Premogovne dobave železnicam se slovenskim premogovnikom stalno nižajo in samo od 1. 1929. dalje so se znižale za polovico, da je na tisoče rudarjev v premogovnih revirjih brez posla. Iz daljnega timoškega basena se dovaža premog v Slovenijo, a najdejo se ljudje, ki bi hoteli govoriti o »monopolnem položaju« slovenske industrije! Pivovarniška industrija je v resnici zaščitena, toda ne zaradi slovenskih pivovarn, temveč zaradi pivovarnarjev na jugu, ki so vseskozi zelo mogočni gospodje! A še tu je treba opozoriti na celo vrsto, pivovarn, ki ne delajo več, tako n. pr. velika Gossova v Mariboru.
Kako je z zaščito strojne industrije je tudi že bilo dostikrat govora. Delavce so morale odpuščati Strojne tovarne in livarne v Ljubljani, ker so se sesalke naročale raje v tujini kakor pa v Ljubljani! Ljubljana, ki je imela pred vojno tri velike strojne tvornice, ima danes samo eno in še ta dela v zmanjšanem obsegu, stara ljubljanska zvonarna pa je sploh prenehala. In kaj je bila tobačna tovarna v Ljubljani pred vojno in kaj je danes! Kje je torej ono tako zelo poudarjeno pospeševanje industrije v Sloveniji?
Napredovala pa je Kranjska industrijska družba! Toda ne zaradi podpore iz centru-ma, temveč zaradi svoje lastne sposobnosti. Tako težkega stališča, kakor ga je imela po preobratu KID, ni imela skoraj nobena druga industrijska družba, saj so se znašla njena podjetja nakrat kar v treh državah! Kako pa se železna industrija v Sloveniji podpira, o tem priča Zenica zlasti v zadnjem času dovolj jasno.
Predaleč bi zašli, če bi za vsako tvor-nico posebej razlagali, kako je z njenim razvojem in s pospeševanjem slovenske industrije. Zadostuje, da omenimo le nekatera največja industrijska podjetja v državi, ki Imajo svoj sedež izven Slovenije, a tudi v Sloveniji zelo močan odjem. Da omenimo le nekatera: ‘ »Tlvar«, »Bat'a«, »Schlcht«, »Metal«, »Franck«, »C hrom os«, vse sladkorne tvornice, drž. tovarne svile in preprog, velikanska državna podjetja v Kraljevu, Kragujevcu Itd., itd. hi nadalje vsa velika zastopstva največjih tujih elektrotehniških podjetij, rafinerij itd.
Ali naj obrnemo kopje in začnemo mi govoriti, za katere tvornice je še dovolj prostora v Sloveniji? Silno dvorezno je namreč stališče, ki ga je zavzel člankar iz hrvatskih gospodarskih krogov in če bi to njegovo stališče v zadnji konsekvenci zmagalo, potem bi ga morda bilo samega strah!
Pa še na nekaj naj cenjeni člankar pomisli! Slovenija Je agrarno pasivna dežela, ki plačuj« desetine ki desetine milijonov na:
leto Hrvatski in SrbIH za pšenico, koruzo,* vino, živino, perutnino in tobak! Da more te milijone plačevati, jih mora tudi zaslužiti. A drugod ko v industriji, trgovini in obrtu jih ne more zaslužiti. Ali bo torej v resnici Hrvatska na dobičku, če ubije svojega konzumenta v Sloveniji?
Pa ne glede na vse to, mora dobra državna Industrijska politika upoštevati še en razlog. Slovenska Industrija plačuje naj-vlšje davke in zato je tudi v državnem interesu, da more slovenska industrija te davke zaslužiti. Zato bi bilo samo pravilno, da se ne bi dopuščalo ustanavljanje novih tvornic, če bi zaradi tega nastala hipertrofija! Toda žal to edino pravilno stališče pri nas sploh ne velja in nove tvornice se dovoljujejo Iz čisto drugih vidikov.
Končno pa treba omeniti še to, da nikjer v Jugoslaviji niso delavske mezde tako visoke ko v Sloveniji, nikjer pa tudi socialno skrbstvo tako dobro organizirano, ko baš v Sloveniji. Zato bi pomenilo uničenje slovenske industrije tudi znižanje delavskega standarda in račun tega nepremišljenega dejanja bi ne plačala le Slovenija, temveč tudi vse delavstvo v državi. A tudi vsi konzumenti, ker bi v istem hipu, ko bi prenehala slovenska industrija, prenehala tudi konkurenčna borba in bi se vse cene industrijskih izdelkov dvignile.
V	nemogoče položaje bi zašH, če bi se tako važna in dalekosežna vprašanja, ka-
kor je vprašanje slovenske mdustrije, reševala po željah raznih preveč razgretih lokalnih patriotov. V takšnem primeru bi dobili same razvaline, katerih bi morda nepoboljšljivi zavidneži bili veseli, ki bi pa pomenile pogin naroda. Slab sporazum bi doživeli, če bi ga zidali na medsebojnem uničevanju! Rešitev je le v sporazumu, ki bo prinesel nove razvojne možnosti vsem! Samo v tem je in ostane rešitev.
Dobro pa je, da je »Jugoslovenski Lloyd« opozoril, kako si nekateri zamišljajo bratski sporazum, in slovenska industrija, pa tudi slovenska javnost naj na to opozorilo ne pozabi!
Kaj pravimo ml:
Oba članka sta zelo poučna tako za bivše kakor tudi za sedanje strankarske »federaliste«. Stvar se je namreč tekom časa prav temeljito zasuknila. Bivši federalisti so danes dejanski centralisti, bivši centralisti pa današnji navdušeni federalisti. Oboji seveda začasno do nadaljnjega. Čisto po trenotni strankarski konjunkturi pač...
Torej, kakor rečeno, poučna sta ta dva članka za obe pasmi »federalistov«, ker obojima kažeta, kako bi potem samo »obračali kopja« in se pogajali, kje bomo zaslužili milijone, ki jih plačuje agrarno pasivna Slovenija Hrvatski in Srbiji za pšenico, koruzo, živino, tobak itd., kakor se sedaj pogajamo k Francijo, Anglijo, Avstrijo, Madžarsko itd. Seveda, gospoda federalisti, prav tako je in nič drugače, če ni skupne misli, ki prešinja vse, če ni občutja skupnosti! Za kontingente bi se pogajali ob Sotli kakor ob Karavankah! Prav malo bi se potem brigali v »državah« preko Sotle, kam z našimi ljudmi, ki bi na v obeh člankih opisani način ostali v Sloveniji brez dela, in s tistimi, ki bi prišli brez dela iz Hrvatske in Srbije, da napravijo tam prostor Hrvatom in Srbom. V Ameriko danes ne morejo naši ljudje, ker so tam zaprta vrata. Ali pojdejo na luno, če postavimo že ob Sotli zid? Pa tudi s kontingenti bi nam kmalu slaba predla. Naše industrije, kakor je že iz obeh člankov razvidno, prav kmalu ne bi tam več rabili, po čem bi pa potem plačeval naš mali človek moko od »preka« ?
Rešimo
•o\	kliče »Slovenec« di
.■j	.. •••	•.	•	. ■	J"
»Čeprav to resnico sramežljivo samim sebi prikrivamo, čeprav jo prikrivamo tudi naši javnosti, je vendarle prišel čas, ko jo bo treba povedati. Z nevarnostjo ni treba strašiti, kadar je še daleč in se jo lahko brez razburjenja ognemo, toda kadar je pred durmi, bi bilo zločinsko početje, če bi
!i kazali smehljajoči obraz samo zato, da n se nikdo ne vstrašil. Nevarnost je pred durmi tudi naše dežele. Nevarnost se pa imenuje: razpadnaše družine.
Števila rojstev so v naši deželi še sorazmerno visoka v primeru z drugimi državami, ki jih polagoma razkraja črv sebičnosti in pohlepa po telesnem udobju. To je res, toda vsako leto opažamo, kako hitro rojstva tudi pri nas nazadujejo, s kakšno presenetljivo naglico tudi pri nas padajo leto za letom in kako se strah pred otrokom tudi že pri nas širi iz mest ven na naše podeželje, kjer pustoši po domovih
naših delavcev in kmetov.------------Ali	na
primer nimamo tako imenovanih krščanskih mož in žena, ki s svinčnikom v roki računajo na koščku papirja, če se sploh še »splača« imeti otroke ali enega otroka več? Cisto kapitalistična naziranja, v katerih ni niti trohe krščanskega duha, določajo dandanes tudi v tako imenovanih krščanskih krogih število rojstev, s katerim se naj ponaša družina.«
Mi smo takoj v prvi številki našega lista objavili članek o ogroženi družini radi zgrešene finančne, gospodarske in socialne politike, ker se predobro zavedamo, da mora vprav družina služiti za državno podlago narodne skupnosti, kakor govori program In duh jugoslovanskega ljudskega gibanja Zbor, ki vidi le celoto — državo in ne stranke in ne jemlje niti države niti vere v zakup za — stranko. Družini je posvečeno več programskih točk Zbora in vse izzvene v eno: slehernemu članu narodne družine Je zajamčeno, da s poltenim delom vzdržuje sebe in družino!
AH pa ni pomislil tudi »Slovenec«, ko piše o beli kugi v družini, da mora biti vse to posledica nečesa, posledica nekega vzroka? Vsaj »Slovenec« bi vendar moral vedeti, da ni učinka brez vzroka. Zakaj se tedaj »Slovenec« ne potrudi, da najde vzroke teh posledic? Zakaj se potem ne potrudi še dalje, da ozdravi vzroke, da ne
OPOZORILO NAROČNIKOM
Ta številka ni izšla zadnji četrtek, ker
je Izšla danes kot božična številka.
Prihodnja številka izide po Novem letu.
UPRAVA LISTA.
Skratka, nam Slovencem, ravno nam Slovencem bi se prav lahko zgodilo, da bi pri strankarskem sporazumu med beograjsko in zagrebško čaršijo prišli Iz dežja pod kap, ne samo na škodo slovenske Industrije, temveč vseh ljudskih stanov, pa v korist tistim tujim ciljem, ki hočejo obvladati sploh ves jugoslovanski trg! To je naenkrat izprevidela celo »Delavska politika«, ki sicer trobi močno po mačkovsko, pa prizna dne 19. t. m. z ozirom na ista dva članka, da bi to bil sporazum na račun tretjega, zlasti pa na račun delavstva, s tem, da bi se njegov socialni položaj potisnil za vso državo pod sedanji nivo. Pravi, da takega sporazuma delovni narod ne more imeti v mislih ali si ga celo želeti Kakšen sporazum je pa pričakovala »Delavska politika« od — strank; ali, kakor se ona rada izraža, od demokracije«? Sicer se pa mardochajci (marksisti) dobro zavedajo, da drugačnega od strank tudi dobiti ne morejo, pa forsirajo prav tega, da bi iz novega, še povečanega nezadovoljstva črpali koristi za — sebe!
Mi pa pravimo: Harmonije, ki je potrebna za interese celote, vsega ljudstva in države, ne bodo nikdar ustvarile stranke, temveč edino le ljudski stanovi z organskim gospodarstvom brez kapitalističnega načela ponudbe In povpraševanja la brez strankarskega načela »profltiranja tretjih na račun prepira dveh«. Pač pa tem bolj po V. točki temeljnih načel Jugoslovanskega ljudskega gibanja Zbor, ki se glasi:
»Jugoslovansko gospodarstvo je celota, katere odnosi so v medsebojni odvisnosti Osnove in razvltek celotnega gospodarstva odrejuje gospodarski načrt, ki ga bodo se-stavile gospodarske skupine s sodelovanjem države.«
Samo tak sporazum bo prinesel nova razvojne možnosti vsem, ustvarjajoče navdušenje povsod!
druilno
13. t. m. in pravi:
bo posledic? Kajti po toči je prepozno zvoniti!	'
Pa vprav ljudje okrog »Slovenca« so imeli že poldrugo razdobje med dvemt kresnimi nočmi prav vse na razpolago, da odpravljajo kar vzroke, da se jim ne bo treba jeziti na posledice!	1
Ali so res tako naivni, da mislijo, da je prav vsega kriva le sebičnost? Brez dvoma je le-ta mnogo kriva, sedaj v dobi Individualizma, ki Jo vprav ljudje okrog »Slovenca« samo še podaljšujejo. Vsega pa vendar ne. Ali niso pomislili, da so možje in žene vzeli svinčnike v roke in začeli računati mogoče šele tedaj, ko jim je ukinjena draginjska doklada na ženo in zmanjšana na otroka, pa so videli, da jim pri itak že »razkošnih« plačah ničesar več ne ostane? Da so vzeli svinčnike v roke šele tedaj, ko jim je zmanjšana mezda, dohodek od posestva, obrti ali trgovine, ati pa celo šele tedaj, ko so izprevideli, da jim je dohodek enak ničli, ker so — brezposelni? Ali je tudi to sebičnost, če žena, ki s celim srcem hrepeni po materinstvu, beži pred spočetjem, ker noče, da bi otrok stradal, kakor strada že ona sama, ker smatra, da je greh trpinčiti otroka z — gladom, ker jo je strah za otroka?
Seveda, če je bila gospoda okrog »Slovenca« zmožna, da kljub vsemu temu napiše dne 22. novembra, da celo preuredb« našega gospodarstva in izboljšanje našfli socialnih razmer stopa v ozadje pred —-hrvatskim vprašanjem, potem je to sedanje jadikovanje glede družin navadno farizejstvo!
Dvema gospodarjema se ne more služiti! AH vera In krščanska socialna pravičnost ali strankarska politika in — hrvatsko vprašanje.	T.	S.
JRZ + JNS = TOl = TBT?
Največje skupne zasluge JNS in JRZ so »Tata«, »Bat’a« in »Tlvar«. Ker je tudi sedanja zbornica za TOI skupna zasluga obeh omenjenih strank, naj pazijo trgovci, obrtniki in induštrijalcl, da Jim stranki ne zamenjata stari naslov zbornice z novim: zbornica za TBT (t. J. Tato, Bato In Tekstilno Industrijo VARaždin), pozneje pa mogoče: zbornica za TPD.
TrezpTarno pavzTranje progovnega delavstva ter nevzdržno stanje prog v območju železniške direkcije Ljubljana
Cesto se je že v našem dnevnem 'časopisju, kateremu gre v tej zadevi vsa čast, obravnavalo naravnost obupno ma-•terijelno stanje našega progovnega “delavca ter s tem v zvezi tudi nevzdržne razmere v pogledu stanja prog ljubljanske železniške uprave.
Kakor izgleda, rešitev tega, za narodno gospodarstvo velevažnega vprašanja nikakor ne more z mrtve točke, ter so, po dosedanjih izkušnjah sodeč, vse intervencije jn vsa dokazovanja o nujni potrebi rešitve tega vprašanja skorajda brezuspešna.
Dve činjenici sta, ki govorita za nujen pristop k rešitvi.
Rešitev v socialnem pogledu govori za to, da se stalno zaposlenemu delavstvu nudi polna zaposlitev. Mogoče misli nepoučena javnost, da zahteva taka rešitev ogromnega denarja — izraženega mogoče v stomilijonskih vsotah dinarjev; v resnici •pa je potrebno za polno zaposlitev (25 dni
V	mesecu) delavstva do konca tekočega budžetnega leta jedva 2,000.000 Din. Radi •pomanjkanja kreditov za mezde grozi delavstvu progovnovzdrževalne službe (prizadetih je preko 2000) večdnevno pavzira-Uje v tekočih zimskih mesecih. Do skrajnosti obubožan in 'hezadostnb hranjen je •progovni delavec danes, — sredi zime — s številno družino vred izpostavljen po-manjkanju v vsakim oziru. Prihrankov nima, ker celo polna zaposlitev mu ne nudi Eksistenčnega minimuma. Kljub vsemu "prizadevanju in delavoljnosti mu ni dano, da osfgura sebi in družini vsaj najpotrebnejše kar pottebuje telo in duša. Takemu položaju mora slediti propast morate, narodne zavesti in telesnega zdrdvja. V čigavo korist?
'Prizftati le'trebla, da se v ttm pogledu Icaže dobra vbfja merodajnih tukajšnje železniške ta^rave, “kar pa -'aža Rešitev vpfo-•Sattja ni ddvOljhoi   ________
Če merodajni ne smatrajo socialnega ^ŠiŠMija ‘ pšebja dovoljnim razlogom za pri-W6p k eje vUnju fega, * vprašanja, te$!aj bi morali vsekakor upoštevati drugo Či-njenico, ki posega globoko v narodno g<5-’ spodarstvo, t. j. stanje naših prog.
Pomisliti je treba. da lo Čavnoproge v krajih dravske banovine stare, da so v pretekli dobi 80 let prenesle ogromna bremena vlakovnega prometa. V zadnjem čar su (po osvobojenju) se vzdrževanju njih ,ne posveča one pažnje m skrbi kot to zahteva njih iztrošenost in jakost prometa. tSiednii je merodajen za ugotovitev rentabilnosti in ta je; pri nas dovoljna. Rentabilne proge igrajo pa.y gospodarstvu države zelo veliko vlogo. V ostalih delih države .so proge, kar jih ni novejšega datuma, vsaj.'popolnoma obnovljene. Njih stanje ie povoljnejše od naših, vsled tega ne zahtevajo takq-intenzivnega vzdrževanja kot naše stare,- izrabljene proge.
:Proge V dravski band vini so važne predvsem v-pogledu mednarodnega tranzitnega prometa, One so glavne arterije medriaroditih zvez v gospodarstvu posameznih držav. Dravska banovina meji na 3‘'gospodarko in kulturno zekrmočne so-sede,kisosi v tesnih medsebojnih stikih (Avstrija, Madžarska, Italija).
Sedaiije stanje naših 'prog ne spravlja v nevarnost sanio mednarodnega Ogleda naših železnic ih države, preti tudi neVaf-boit, da bodo sosedje VsIŠd slabega in po-fcašhega prometia tismerili svoje transporte preko dingih ' držav. Temu bi sledil občuten pad^c dohodkov naših železnic in to ni podrejehei&rfromerta. Če ni potrebne hitrice V prometu, ttidi ne more biti zanesljivega računanja na mfednarbdni promet. Upoštevati Je vsekakor dejstvo,' da irriafo naši idsedje 'dirtkne 'železniške zveze med sebbj.
Sedanje Darije gaŠflTprog je 'posledica iižštnolrhesfa upravljanja fn financiranja. Preko znosi ji vosti se reducira kredit ža 'Mo^ie'\n6či fn n^terilaKŠefi in predstojniki fedJic skušalo zadovoljiti potrebam ttftHiefa, veffdar pFi najboljši1 volji pe zmorejo vseh zaprek. Odgovornost in obremenitev teh organov je prekoračita svbjo skrajnost. Dovedi zgovorni svedoki gore njih trditev so »zeleni loparji« (znak za počasno vožnjč) na 'odprti'progi. Železniško
osebje se jih mora radi varnosti prometa pogosto posluževati. Svoj čas so bili ti znaki redek pojav, saj je stanje prog dovolilo, da je brzovlak Vozil na gotovih delih proge z 90 km brzino, med tem ko se danes pomika jedva še s 60 km. Tudi v drugih odnosih brzin vlakov so izdatne razlike med prostostjo in sedanjostjo.
Vsa dejstva, ki smo jih našteli, zahtevajo nujnih"obnovitvenih del. Ne samo gospodarski, tudi narodno-obrambni interesi zahtevajo takojšnjo remeduro, ker v odločilnih momentih je hitra in sigurna ekspedicija transportov velevažna. Nemci so imeli razmeroma Zelo veliko začasnih vojnih uspehov, predvsem radi urejenega in dobro organiziranega železniškega prometa.
Stanje naših prog je tako, da zahteva najmanj 8 letno pospešeno sanacijsko delo, če hočemo doseči nekdanjo višino. Z več-
dnevnim izprtjem delavstva — kot grozi, se pa stanje prog le slabša. S pristopom k intenzivnejši sanaciji bi bilo končno Mešeno pereče socialno vprašanje progovnega delavstva glede zaposlitve in konkurenčna sposobnost naših prog.
Ako v notranjosti države uvajamo aerodinamične vlake s 120 km brzine (primerjaj z dopustnimi brzinami na naših progah) moramo na drugi strani posvečati dovolj pažnje predvsem onim progam, katere služijo izrazito mednarodnemu prometu in donašajo velike dohodke državni blagajni. Rešitev ni niti tako težka, saj imamo pretežni del materijala (gramoz, pragi, žel. klini, ploščice in slično) v lastni državi ter bi bili zaenkrat vezani le na uvoz tračnic. Tudi sposobnih in delavoljnih ljudi imamo na pretek.
Smatramo za potrebno, da obvestimo v tem vprašanju vso javnost, da tudi ona podpre naše socialno in za državno gospodarstvo upravičeno stremljenje.
Oblastni odbor Udruženja Jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev — Ljubljana.
Židovstvo na Slovenskem
Kdo so žid}© po značaju? — Vsak človek, ki hoče izsesati iz sočloveka za sebe toliko koristi, ki niso daleč ne v so razmeri s koristjo, ki jo je voljan prepustiti sočloveku, je v očeh množice »pravi žid«. — Vsak človek, ki izmozgava zmožnosti sočloveka, ne da bi mu privoščil sorazmerno gmotno ali duševno povzdigo, je v očeh množice »pravi žid«.
Kaj pa žkije hebr6jskekrvl? — Tudi med njimi je mnogo blagih duš in po naših nazorih vestnih ljudi, ki sdčloveka, bodi mojzesovca, bodi nemojzesovca, ne izkoriščajo, ampak se zadovoljujejo s'primernim dobičkom. Ali, — po nesreči, — so taki v manjšini, ki se v celoti izgublja.
Odkod pa imajo vsi evropski narodi naziv: »hujši ko jud« in »pravižid«, »hebrej v osebi«?
Življenje, — zgodovina, stik s hebreJci, jim ga je vtisnil! Vsem! Ne samo slovanskim narodom!
Poglejmo v katerokoli stoletje nazaj; -zgodovina nam pripoveduje vedno in ved; no o nezmernem izkoriščanju tistih, ki sp S‘e"—^ krivdi, ali "pa po nesreči — zatekali k zidom po pomoč.
Ali pa so Židje tako brezsrčni, nečloveški? Ne. So ljudje, kakor drugi narodi. Še več. Žid zidu je vedno brat. Židžida ne zapusti v nadlogi, v revščini. Bodi žid arabske, grške, ppljske (?) španske ali katerakoli gdvorice ali »harodnošti«, vsi Se smatrajo Za brate. In če propada gospodarstvo države (n. pr. po izgubljenih vojnah) in potegne v vrtinec' propada tudi žide (kar pa ni vedno posledica), židovsko Občestvo ni pirav'nič oškodovano:
, Premoženje države se je izteklo preko meje — v druge države, spet žjdom v roke. Židovstvo je okoriščeno, tudi Če pol spreta gospodarsko propade. Zato' se Židje branijo svoje države, kjer bi bili 'gospodarji in — šluge židje. Bili bi silno oškodovani, v sluSaju'političnih‘zmed, Sedaj pa so jim teTe V občestveno kbrtst
Kako pa je prišlo do tega? — To je ravno, na kar moramo odgovarjati! Zid he priznava krščanskega načela, da smo ysl ljudje bratje; ne pozna paše ljubezni do bližnjega; vzgo|ep je že tisočletja tako, *Ia smatra vse ostalo človeštvo za manjvredno. Samo židovska kri nosi kal. za »iz-veliČarja«, ki pa ne!bo za vse narode, ampak le ?a hebrejce, žkle. Oni ?o božji otroci; izvoljeni narod. Vsi drugi bi $meii biti le Š£ podložniki, — za katere je itak pisana »postava« V Mojzesovih knjigah, kalco naj ravnajo ž njimi; — kadar bodo Židje obvladali tudi politično, kakor že sedaj denarno — ves svet in bo vladal še "ne rojeni 'ižveliČar. Kar torej pOspeŠiJje dosego tega sVnotra, te vse je Židu »nravno Ih pravično«.
In Slovenija? t)osedaj nam ni znana niti ena židovska rodbina, ki 6i ljubila naš narod ali se imenovala slovenska. Tudi v Prekmurju, kjer so Že davpp »doma« — je ni, Vsi Židje so. na severu Nemci, na jugu Lahi, Španci, Orki. Pri h,as pa so tudi poljski in čehoslovaški Židje le — Nemci.
Slovenskih Židov (hebrejce krvi) pri nas ni bilo.
Tudi v »svobodnem«,XIX. stoletju nismo še imeli skoraj pič Židov v krajih ob Savi in Dravi in sovodiu. V Celju sta, okoli 1890 bili ^amo dve rodbini (dveh bratov!) židovski. Od kar pa imamo narodno državo
polno svobode, so se Židje svobodno, po nekod jako gosto naselili tudi v Sloveniji in sicer tako. da so že drug drugemu v prehudo konkurenco, ne samo domačinom. Vsi ti pa ne bodo in tudi nočejo biti nikdar naši ampak vedno te nositelji tujega, posebno židovske nravnosti. Židje iz Moravskega se sicer trkajo na prši: »Ich bin ein TschechO-slowak«, pa niti: češčine ne poznajo.
Ker so Židje tako samozavestni, — (izvoljen narod, ki bo vladal) — ni čudno, Če večina njih postaja ohola in preobjestna, te malo jih je treznih, ki spoštujejo sočloveka nehebrejca. Njih »pisma«, ako jih svojevoljno razlagajo, jim dajejo popolno pravico za prevzetnost. Jn to je, kar je Žide v vsakem veku obsovražalo pri drugih narodih.
Tako se pritožujejo i naši i tuji gostje, da so Židje nevljudni, celo prepotentni tudi v naših letoviščih in se »boljše obitelji« že kar odmikajo od Bleda in drugih »svetovnih« letovišč.
ovo
V	Rogaški Slatjnj imajo Židje že svojo, po mojzesovih predpisih urejeno restavracijo v sredini parka, kakor razvidimo iz priloženega lepaka. Lepak je lepo okrašen s hebrej^kiipi napisi, tudi srbohrvaščina je hft njep, te slovenščino so za Slovenijo pozabili. Ni dvoma, da se bodo Židje naselili tam v še večjem številu in otvorili tudi svoje prodajafnice.
Našemu narodu pa ne bodo nikdar pravični, še manj pa ga ljubili m se ponaro-dili, ampak mu bodo vedno dajali te pečat »mešanega jezikovnega področja«.
Cankarjeva proslava: Dne 11. t. m. ie
bila v Nar. gledališču Cankar jeva.proslava. Publike je bilo približno 100 ljudi. Ker je to vsekakor jz finančnega stališča katastrofalno, bi priporočali p. n. vodstvu, da vprizori v svrho sanacije — Slomškovo proslavo.
Atentat. Dne 19. t. m. je bila premiera priznanega komada »Atentat« od Švicarja Somin-a, Komad bi vsekakor - po našem skromnem prjpomku pridobil, če bi bile vloge podeljene tako, da bi se bistvo drame verjetnejše predočilo. y •
ORGANIZACIJA »ZBORA«
VESO. BOŽIČ IN ZMAOONOSNO SOVO LETO ŽELE VSEM TOVARIŠEM IN NJIHOVIM DRUŽINSKIM ČLANOM
Banovinski oibor, Ljubliana;
Banovinsko poverjeništvo O. Z., Ljnb-ljana;
Starešinstvo organizacijskega področja, Ljubljana:
Sreski odbor, Ljubljana;
Sreski odbor O. Z.,‘Ljubljana;
Sreska poverjeništva In odbori krajevnih organizacij Zttora na ozemU11 Dravske banovine.
ZBOR V SREZU SLOV. KONJICE.
Oplotnica. V soboto, dne 12. t. m. je bjj
v Oplotnici sestanek »Zbora«, ki je bil prav odlično obiskan, čeprav se ni priredila kaka posebna propaganda. Tov. Zupančič iz Ljubljane nam je prav izčrpno poročal o razvoju našega pokreta v nas banovini. Pri tej priliki se je tudi dotakni dogodkov zadnjega časa in nam pokazal v prav jasnih barvah delovanje raznih internacionalnih sil ter nas pri tej priliki opozarjal, da bodimo jako previdni pred volkovi v ovčjih oblačilih. Prav lep večer Je bil in vsi si iz vsega srca želimo, da bi s® češče sestali in v prijateljskih pomenkih obravnavali vsa vprašanja naše sedanjosti in bodočnosti.
Žreče. V nedeljo, dne 13. t. m. je bil nas informativni sestanek »Zbora«. Poročal je tov. Zupančič iz Ljubljane o gospodarskem in političnem položaju naše zemlje. Pokazal nam je prav lepo, kako zavzemamo v sklopu evropskih držav važtto mesto, kar bo pa prišlo v polni meri do izraza te tedaj, ko bomo znali urejevati vsa gospodarska in politična ter socialna vprašanja popolnoma samostojno, brez vplft? razhih tajnih sil iz inozemstva. Očrtal naH* je bogastvo naše zemlje in pokazal, kako tujci bogate. Orisal nam je tudi vlogo Židov, za kar smo mu prav iskreno hvaležni. Res je, da smo šele sedaj videli, kali* nas vodi liberalna demokracija.
Za svoja izvajanja je žel tudi priznanje. Saj nas je'bilo zbranih okoli 80, ki srflO enodušni v tem, da bi se taki sestanki marali vršiti še Večkrat. Hvaležni smo tudi tov. Hrtielaku za trud in naj bo trverjett-da nas bo prihodnjič veliko več, čeprav 'til naša vas bog ve kako velika.
Žiče. V nedeljo, dne 13. t. m. je bil v naši vasi informativni sestartek »Zbora*-Poročal le tov. Zupančič1 iz Ljubljane. Spočetka smo‘gledali na stvar z velikim'nezaupanjem, ali ko nam je razložil resnost položaja smb uvideli, kako globoko Moramo segati, da zajamemo čašo čistega vina. Na tak način bi še naučili samostojno misliti in temne framasonske in židovske sil* bi nas ne izkoriščale, kakor nas sedaj. Tudi naša prirodna bogastva bi he bogatila tujcev, temveč polagala temelje blagostanja našim Otrokom, našim potomcem. ToV> Hmelaka pa prosimo, da bi organiziral Še več takih sestankov. Pri tem pa 'naj uverjrti, da nas prihodnjič ne bo satfth -okoli 30, temveč mnogo,; mnogo več.
hi. zbor Članstva mesta Ljubljane
je bil v nedeljo dne 20. t. m. v kletni dvorani hotela; Metropol v Ljubljani. Za snq|V t£ga zboja je vzeto vprašanje: JugosL ljud. gibanje Zbor in družina ter v zvezi s-ten* žensko vprašanje.. Zbor je vodil tpv. dt* Kandare, referiral je tov. Šturm, k besedi pa se je oglasil tudi naš tovariš iz Litije dr- Mazek. žbor je, bil kljub neprikladnemu času, kakršen je bil izbrap po sili razmer, vendar lepo obiskan. Posebpo pa-mpranio naglasiti, da se je istega udeležilo tudi sorazmerno lejio število naših žena in deklet, kar priča, da se Je tudi iiaše'narodno žen-stvo začelo zavedati, da ga samo Zbor lahko zopet dvigne na visoki piedestal stebra družine in države, kamor spada.
ZBOR V SREZU LAŠKEM.
Dol pri Hrastniku. V nedeljo, 20. t. m. je imelo 1. g. Zbor svoj informativni sestanek. Delegati iz Ljubljane so nam rta prav lep in jasen način predočili položasj. v katerem se nahaja svet in s tem tudi mi Prav hvaležni smo tovarišem, da so nam objasnili vlogo židovstva in framason-stva v toku političnega življenja. Naj le Še pridejo, da nas popeljejo iz teme v dan'do zmage luči,
MZbor"!
11
-hilk Hit« koBearcij. Predstavnik konioreij« Ture Sturm. CeloTkk« 28. Odgevorai urednik ban Marjek, Celovška 300. Tiskarna »Slovenija« (predstavnik A Kolman), vri v Ljubija®**