280
Razni zapiski.
^ ^
o   o   o
Razni zapiski
o   o

f Ivan Grohar. Dne 19. aprila t. 1. je umrl v ljubljanski deželni bolnici eden najnadarjenejših naših umetnikov — Ivan Grohar. Sanjal je o solnčni Italiji, kamor je hotel pohiteti se zdravit in slikat, toda prej je dospel do zadnje postaje svojega križevega pota, star komaj 44 let. Sin Gorenjske, odkoder je prišla večina naših umetnikov, se je po dokončani ljudski šoli izobraževal najprej v Kranju, potem v Zagrebu, na graški akademiji umetnosti in nazadnje v Monakovem pri Ažbetu, kar je bilo zanj odločilnega pomena. Iz Monakovega se je povrnil v domovino, ki pa mu ni mogla dati mirnega kotička, tudi tedaj ne, ko je zaslovelo njegovo ime po umetniških razstavah čez slovenske meje.                      —b —
Kopitar in Rusini. V Zapiskih znanstvenega društva imena Ševčenko (1910, XIX, knj. 2—3.) je priobčil Mihajlo Teršakoveč obširno razpravo o razmerju Kopitarja do galiških Rusinov. V svojih prvih spisih je Kopitar zanikal samo-stalnost Rusinov in njih jezika; toda okoli 1. 1816. se je izvršil preobrat njegovih nazorov, da je zagovarjal njih narodno in jezikovno samostalnost ter jim želel tudi politično neodvisnost. Pisatelj je pojasnil na podlagi raznih, deloma novih virov Kopitarjeve zveze s tedanjimi rusinskimi književniki, posebno z Iv. Mohvlnickim, Iv. Snegurskim, Jos. Levickim, Ant. Dobrjanskim, Jos. Lozinskim in Jak. Holo-vackim. — (Teršakoveč je napisal tudi v »Zborniku u slavu Vatr. Jagiča" (1906) študijo o Kopitarju in Vuku.)                                                                 —in —
Emil Korvtko. Poljski mesečnik „Swiat slowiariski" je prinesel v letošnji marčni številki (VII, tom L, str. 192—207) življenjepisno črtico o Korvtku, ki jo je napisal znani JanMagiera na podlagi Prijateljevih, Frankovih in Kidričevih razprav, katere pohvalno omenja. Posebno dobro mu je služila Kidričeva študija z novim bogatim gradivom, ki jo je objavil lanski  „Lj. Zvon".
Josip Jurčič v srbskem prevodu. „Matica Srpska" je izdala v 139. zvezku zbirke „Knjige za narod" dve Jurčičevi pripovedki: „Lažan novac" in „Kako je Petar Kotarjev izpaštao, što je krao krompir". Prevod je oskrbel Simon Konča r, učitelj v Karlobagu.
Stoletnica Dositeja Obradoviča. (1742 — 1811). Srbi slave stoletnico smrti svojega prvega narodnega pisatelja. Žeja po izobrazbi je gnala Dositeja Obradoviča iz samostanskega zatišja v širni svet, daleč preko domovine, in česar se je na teh odisejskih potovanjih na jugu, vztoku in zapadu naučil, to je s čudovito energijo presadil na domača tla. Razni prigodni spisi so posvečeni njegovemu življenju in delovanju; tudi »Matica Slovenska" se ga hoče spominjati s primernim člankom. S posebnima spomenicama sta dostojno proslavila ta narodni jubilej med drugimi tudi „Srpski književni glasnik" (br. 244) in »Brankovo kolo" (br. 12—15). V zadnjem so priobčili svoje prispevke Vatr. Jagič. Tih. Ostojič, Mil Georgijevič, Fr. I les i č (»Dositej i Slovenci"), Mil. Jakovljevič (»O Dositejevu jeziku i stilu"), Milan Pe. trovič, Milan Ševič, Ivan Prijatelj (»Nekoliko napomena o Kopitarevu zanimanju Dositejevim delima"), Dimitrije Ruvarac, Gjuro Šurmin i. dr.                     J. Š.
Popravek. Na str. 233. (25. vrsta od zg.) čitaj namesto »Karol IV." — pravilno »Karol VI.".