SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVIII (63) • STEV. (N°) 30 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 29 de julio - 29. julija 2010 NENORMALNOST Skupni poklon v Hudi jami JANEZ JUHANT_ Na spominski slovesnosti v Šentjoštu ob 15. obletnici postavitve Kapelice mučenikov, posvečene okoli 170 žrtvam komunističnega nasilja, je prof. Justin Stanovnik poudaril, da Slovenija čim prej potrebuje dvotretinjsko večino izvorno demokratičnih strank, da bo lahko uredila preteklost in se osvobodila za bolj človeško prihodnost. Da v Sloveniji vladajo nenormalne razmere, je opozoril ob obletnici Hude jame tudi dr. Mitja Ferenc. Značilen primer te nenormalnosti je tudi govor predsednika nase države v Srebrenici. Tam je obsodil genocid in zatrdil, da se to ne sme niti več ponoviti niti pozabiti, o domačem genocidu pa si je ob odkritju Hude jame privoščil ne le državnika nevreden spodrsljaj, pač pa je svoje(!) zazidane rojake še enkrat poslal v brezimnost, torej v nadaljnjo pozabo, ki so jo že trpeli desetletja, svojcem zadal nove bolečine, nas vse pa potisnil nazaj v tragično polpreteklost. V nedeljo pa so na kongresu Evropske ljudske stranke, večinske skupine v parlamentu EZ, v Bonnu ob dvajsetletnici znova obsodili totalitarizem in izrecno poudarili, da je Udba to, kar je bila v Nemčiji Stasi in v Romuniji Securitate ter obsodili poimenovanje ulice po diktatorju Titu in odlikovanja sekretarja Ertla v Sloveniji. Sedanja politika je utelešenje te nenormalnosti. Politiko sicer razumemo kot delo za skupnost, izvajanje demokratičnih načel, uveljavljanje pravne države in človekovih pravic v blagor vseh državljanov. Sedanja koalicija pa je prevara, saj je iz predvolilnih obljub o transparentnosti, zavzemanju za resnico in pravna načela nastala svojevrstna združba ljudi, ki politiko izkorišča za iskanje lastnih koristi, svoje trgovanje in privatiziranje javnih dobrin. Zveza, sklenjena pred volitvami na Prešernovem trgu, veže mestno in državno oblast v izpeljavi spornih in za državo in mesto dolgoročno škodljivih in vprašljivih poslov na račun davkoplačevalcev. Da gre narobe, potrjujejo tudi stalne tako imenovane afere od gradnje stadiona in najema prostorov obveščevalne službe do Ultre, da omenimo samo najbolj vnebovpijoče. Kljub močni medijski zaprtosti se zadeve zelo zapletajo, na kar kažejo spori med člani vlade, odstopi ministrov in stalno ukvarjanje vlade le s seboj. Ob zaostrenih gospodarskih, socialnih in vrednostnih razmerah izstopajo absurdi te politike, ki jih skuša predsednik vlade zlikati z leporečjem, večina novinarjev pa na za lase privlečene načine prodati državljanom, da bi zaustavili padec ugleda te politične združbe. Ob krizah se slišijo ,,pobožne želje" po dialogu in nacionalnem soglasju, kot je nastopil predsednik države. Tako ali tako nihče od te združbe ne razmišlja resno o nacionalnem soglasju in dialogu, sicer bi k dialogu povabili kritične duhove in poslušali prizadete v tej družbi. Med njimi so tudi žrtve povojnega nasilja, ki jim ta oblast spet administrativno zapira pota do ureditve spomina in dostojnega pokopa, tako da izloča ljudi, ki so delovali za to, ignorira predstavnike Nove slovenske zaveze (NSZ), ki je tudi ob pomoči Cerkve postavila spominske plošče v župnijah, od koder so žrtve. Tudi predsednik vlade v Rogu ni uradno vzpostavil stika z NSZ, kar bi potrdilo namero o resnem dialogu. Tega tudi ni do opozicije in civilne družbe (razen tej politiki všečnih). To sprenevedanje poglablja družbeno krizo, brezprav-je, korupcijo in ustvarja izredno stanje. Nepresežene travme preteklega režima, ki jih sedanja oblast z botri iz ozadja bolj utrjuje kot pa zdravi, pa bremenijo vest in ustvarjajo družbeno zmedo, državljane pa napolnjujejo z malodušjem. Nerazčiščena preteklost se bohoti v koruptiv-no sedanjost in brezperspektivno prihodnost. Zadeva Ultra je le vrh te ledene gore, ki grozi, da bo spodkopala državo. Ustvarja se vtis, da gre le za grabljenje in spravljanje v svoj lastni žep, zato širokoustenje z etičnimi načeli zveni le kot posmeh tako ali drugače družbeno prizadetim. V takem okolju politiki, ki bi radi opravljali posel korektno, veljajo bolj za ,,outsiderje" kot pa za take, Ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference Anton Stres in predsednik vlade Borut Pahor sta se preteklo soboto, 24. julija poklonila žrtvam povojnega nasilja v Barbara rovu v Hudi jami pri Laškem in žrtvam nacizma v Starem Piskru v Celju. Čeprav bi poklon žrtvam komunizma pričakovali prihodnji mesec, ko se bo obhajal evropski dan spomina na vse žrtve totalitarizmov, sta predsednik nadškof Stres in premier Pahor s svojim obiskom presenetila. Prvi je dejal, da do pobitih v rovu čuti globoko spoštovanje, drugi pa, da je do žnost države, da v Hudi jami opravi peitetni pokop trupel. ,,Ne samo to, da so izgubili življenje, ampak, da so izgubili pravico, se pravi niso se mogli braniti, bili so nemočni. Zato sem predsedniku vlade zelo hvaležen, da sva lahko skupaj obiskala dva taka kraja - Huda jama, ki nas je vse presunila pred dobrima dvema letoma in pa Stari pisker -, da sva lahko naredila to dejanje, ki ostaja na ravni tistega, kar je najbolj temeljno, to je moralne zgroženosti, nad tem kar se je dogajalo, tega sočutja, ki ga dolgujemo vsi tem ljudem, ki so v takih strahotnih okoliščinah izgubljali življenje, to je tisto, kar je najpomembnejše," je dejal nadškof Stres, ki verjame, da bo premier naredil vse, da bodo tisti, ki so v Hudi jami končali v strahotnih okoliščinah, dobili vsaj tisto spoštovanje, ki ga zaslužijo in do katerega imajo pravico po smrti. Kot je dejal, je vedno zgrožen, ko prebira spomine na leta med in po vojni, ter na zgodbe številnih sorojakov, ki so trpeli zaradi domoljubja in resnice. ,,Ko smo priče v zadnjem času razkritjem strašnih stvari, bodisi, da so se dogajale med vojno, da so bile zgodbe o nasilju okupatorja nad slovenskimi domoljubi, bodisi, da so bile tragedije povezne z bratomorno vojno, bodisi, da so bile tragedije povezane z nasiljem povojnega režima nad politični nasprotniki, da smo postali bistveno bolj občutljivi za to, bistveno bolj senzibilni. Kadarkoli smo priče novim razkritjem, se mi zdi, smo bolj moralno šokirani. Kar kaže na to, da kot narod dozorevamo, smo sposobni soočiti se z novimi razkritji naj bodo še tako strašna in boleča, nas to prizadene. Hkrati pa si želimo, da bi se s tem spominom soočili in da bi ga na nek primeren, pieteten način tudi umestili v našo zgodovinsko zavest," pa je v izjavi poudaril predsednik vlade in dodal, da tega, kar se je zgodilo, ne moremo popraviti, zgodovine ne moremo spreminjati, lahko pa se iz nje kaj naučimo. Vse, kar pomeni temno senco v naši zgodovini, bo namreč po njegovih besedah opomin pred tem, da nas skušnjave v prihodnje ne bi znova zanesle v podobna ravnanja. Sam sicer ne ve, ali bo javnost tako razumela njuno gesto z nadškofom Stresom. Ali pomeni sobotni dogodek korak bližje k spravi ni jasno, saj o njej neposrednega govora ni bilo, na vprašanja pa tako nadškof Stres kot premier Pahor nista odgovarjala. Je pa celjski škof Stanislav Lipovšek, ki se je prav tako udeležil dogodka na vprašanje o spravi povedal: ,,Bog daj, da je tudi to znamenje, naš res takšen spoštljiv, poduhov-ljen odnos do naših rajnih. To je tudi že prvi korak. Sprava z rajnimi in tudi seveda z živimi." Sobotni poklon bo zagotovo prelomen tako za politiko, kot njeno sodelovanje s Cerkvijo. Zanimivo pa je, da poleg ni bilo predsednika države Danila Türka, ki je pred dvema letoma odkritje v Hudi jami označil za drugorazredno temo, sam pa se je žrtvam poklonim šele več mesecev po odkritju, na lanski praznik Vseh svetih. Kaj se je zgodilo v Hudi jami v Strem pisku? Spomnimo, da so v Barbara rovu v Hudi Jami pri Laškem našli posmrtne ostanke skupaj 430 ljudi, predvidevajo pa, da so v rovu posmrtni ostanki približno 2500 ljudi. Z grobiščem se je ukvarjalo tudi celjsko tožilstvo, ki je preiskovalo kaznivo dejanje vojnega hudodelstva zoper človečnost, ki je bilo storjeno v povojnem času. V Starem Piskru v Celju pa so na so nacisti v letih 1941 in 1942 ustrelili 374 talcev. (Po STA) Minister Žekš s „Čedermaci" Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš se je 21. julija, na Repentabru pri Trstu srečal s 13 slovenskimi katoliškimi duhovniki s Tržaškega. Duhovniki so ministru predstavili vsak svojo župnijo ter položaj slovenskih duhovnikov in verskih skupnosti na Tržaškem. Sogovorniki so pozdravili dejstvo, da Italija podpira njihovo delovanje v dvojezičnih farah. Med težavami so duhovniki izpostavili pomanjkanje novih duhovnikov in zmanjšanje števila slovenskih vernikov na območju, predvsem v mestnih župnijah. Delegacijo duhovnikov sta vodila predsednik njihove stanovske organizacije Duhovska zveza, Dušan Jako-min in vikar za slovenske vernike tržaške škofije Anton Bedenčič. Slovenski duhovniki so namreč povezani v Duhovski zvezi, ki deluje od leta 1947, cerkveno pa v openski dekaniji. Povezani so tudi s Cerkvijo v Sloveniji. Slovenski duhovniki v okolici Trsta, Gorice in drugih krajih slovenskega Primorja, ki je prišlo pod Italijo, so ponosni neposredni nasled- niki tiste generacije slovenskih primorskih duhovnikov, imenovanih ,,Čedermaci". Ime je vzeto po kaplanu Martinu Čedermacu, ki ga je že leta 1938 v svojem romanu mojstrsko opisal France Bevk. Minister Žekš jim je izrazil priznanje za delo, ki ga opravijo za Slovenstvo v zamejstvu in po svetu. Dejavnosti cerkvenih institucij Slovenija podpira, pri čemer je izpostavil predvsem podporo aktivnostim, kot so že obstoječi projekti slovenskih izseljeniških duhovnikov. EVHARISTICNI KONGRES Za revne in bolne otroke (Nad. na 2. str.) V okviru evharističnega kongresa je Cerkev pripravila dobrodelno akcijo, v kateri so zbrali 50.000 evrov. Zbrani denar so namenili za revne in bolne otroke, oziroma Misijonskemu središču Slovenije in Slovenskemu Karitas, je dejal vodja pododbora za finance Janez Gril. Predstavnikoma obeh ustanov so simbolno izročili ček za 25.000 evrov. Predsednik odbora za pripravo Slovenskega evharističnega kongresa (SEK) in novomeški škof Andrej Glavan je na novinarski konferenci pretekli ponedeljek poudaril, da je za njimi evharistični kongres kot veličasten, enkraten in neponovljiv dogodek, skupaj z beatifikacijo mučenca Alojzija Grozdeta. Dejal je, da je eden od treh ciljev evharističnih kongresov tudi ta, da mora ,,poživljeno evharistično življenje, poglobljen odnos do evharistije imeti odmev tudi v poživljeni solidarnosti do ubogih po zgledu prve Cerkve". Tako so v okviru kongresa načrtovali karitativno dobrodelno akcijo, in sicer za uboge v svetu, bolne otroke doma in delno za stroške kongresa. Vsakemu od teh namenov so namenili eno tretjino zbranega denarja. Ker je bil eden od govornikov slovenski misijonar Pedro Opeka z Madagaskarja, so za njegovo humanitarno akcijo med revnimi otroki namenili eno tretjino, Slovenskemu Karitas za bolne in invalidne otroke pa drugo tretjino. ,,Ta karitativna akcija naj bi bila uvod v leto solidarnosti, ki bo sledilo v prihodnjem pastoralnem letu v Cerkvi na Slovenskem, in v tem letu naj bi se še bolj poživilo karitativno delo tudi v drugih karitativnih ustanovah," je še pristavil novomeški škof Glavan. Tajnik SEK Alojz Snoj je dejal, da je bil ves čas optimist in da so ,,tako skupaj s člani odbora orali ledino in želeli, da se najprej slovenski narod prenovi, kajti vse druge spremembe rastejo iz duhovne prenove človeka". Na novinarski konferenci so predstavili tudi finančno poročilo SEK, iz katerega je razvidno, kot je dejal Gril, da so zbrali ravno dovolj sredstev za pokritje vseh stroškov in za izpolnitev obljube, da bodo ,,del darov namenili pomoči potrebnim". Avstrijsko priznanje Levu Deteli IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Lev Detela Avstrijski zvezni predsednik dr. Heinz Fischer je podelil na Dunaju živečemu dvojezičnemu pisatelju Levu Deteli za zasluge na literarnem in kulturnem področju in za dolgoletno povezovalno in posredniško delovanje med Avstrijo in Slovenijo častni naziv profesor. Avstrijsko zvezno ministrstvo za pouk, umetnost in kulturo je priredilo posebno slovesnost. Na njej je o Levu Deteli in njegovem dvojezičnem slovensko-avstrijsko-nemškem udejstvovanju in številnih povezovalnih prizadevanjih spregovoril koroški Slovenec, zgodovinar, publicist in univerzitetni docent dr. Feliks J. Bister. Listino o častnem nazivu je avtorju izročil ministrski svetnik dr. Robert Stocker. Lev Detela živi od leta 1960 v Avstriji. V slovenskem jeziku je objavil od leta 1964 do danes 28 različnih leposlovnih knjig, romane, pripovedi, zbirke poezije in krajše proze, eseje in drame. Do leta 1991 njegova dela niso mogla izhajati v Sloveniji. Izdajali so jih v Trstu, Celovcu, na Dunaju in v Buenos Airesu pri založbah slovenske manjšine in zdomcev (Mohorjeva ^založba v Celovcu, Slovenska kulturna akcija v Argentini). Šele leta 1991 je izšel v Ljubljani pod naslovom Poslednja gora izbor Detelove zgodnje proze, ki ga je uredil Brane Gradišnik. Leta 1993 je sledil v uredništvu Toneta Pavčka izbor avtorjeve poezije Duh in telo, za tem pa še več proznih in pesniških publikacij, še posebej z zanimanjem zapaženi spominski knjigi Emigrant I960 — 1990 (Nova revija, Ljubljana 1989) in Dunaj na postni znamki 1989 - 2006 (Celjska Mohorjeva družba, 2009). Ljubljansko-mariborska založba VED, ki je v letu 2008 objavila že dve Detelovi pesniški zbirki in dvodelni zgodovinski roman o celjskih grofih in Veroniki Deseniški Tri zvezde, bo letos izdala novi Detelov utopično-satirični roman Propad , ki se dogaja v letu 2047. V njem avtor prikazuje polom Evropske unije, krizo vrednot in krizo kapitala ter med drugim razčlenjuje ,,noro vojno" med Avstrijo, Hrvaško in Slovenijo — z reminiscencami na soško fronto v prvi svetovni vojni, kar pa ni napoved resničnih dogodkov, temveč samo opis avtorjevih dolgih morečih sanj iz nezadostne sedanjosti. V nemškem jeziku je izšlo 14 Detelovih leposlovnih del, proza, pesmi, drame in eseji, nazadnje pri dunajski založbi PODIUM januarja 2010 izbor avtorjeve slovenske lirike v njegovih lastnih nemških prevodih ter v prepesnitvah različnih prevajalcev, v drugem delu iste knjige pa še pregled njegove izvirne lirike v nemškem jeziku. V Bukarešti so poleg tega leta 2000 izdali v knjižni obliki romunski prevod leta 1995 objavljene Detelove nemške eksperimentalne pripovedne knjige Hinter dem Feuerwald (Za ognjenim gozdom). Poleg tega so prevodi Detelove slovenske in nemške lirike in proze objavljeni v različnih antologijah in v revialnem in časopisnem tisku v angleških, španskih, italijanskih, romunskih, madžarskih, slovaških, srbskih in albanskih prevodih in v prevodih v indijski jezik gujarati. Od leta 1979 ureja Lev Detela skupaj z Wolfgan-gom Mayer Königom v nemškem jeziku revijo za mednarodno literaturo LOG, v kateri je v dobrih tridesetih letih izhajanja bilo natisnjeno že vidno število avtoric in avtorjev najrazličnejših narodov, jezikovnih skupin in kulturnih krogov. V tej reviji so v nemških prevodih objavljeni tudi teksti slovenskih avtorjev. Iz slovenščine je Lev Detela skupaj s Petrom Ker-schejem in Mileno Merlak prevedel v nemščino poezijo, prozo, dnevnike in esejistiko Edvarda Kocbeka in jo izdal v dveh knjigah (Mohorjeva založba, Celovec 1997; založba Kitab, Celovec 2004). Poleg tega je med drugim pripravil izbor Panonskih pesmi Stanka Majcna v lastnih nemških prevodih ter izdal več literarnih antologij v nemškem jeziku. O kulturnih dogodkih in novih slovenskih, avstrijskih in tujih literarnih knjigah je Lev Detela vedno znova poročal v avstrijskem, nemškem, švicarskem in slovenskem tisku ter v številnih oddajah različnih radijskih postaj. Za svoje literarno delo je prejel več literarnih nagrad na nemškem in avstrijskem prostoru, v Trstu poleg tega slovensko literarno nagrado Vstajenje, v Celovcu pa nagrado Mohorjeve založbe za zgodovinski roman Stiska in sijaj slovenskega kneza. Detela je tudi član in stalni sodelavec Slovenske kulturne akcije in urednik za Evropo naše revije Meddobje. TONE MIZERIT Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela 2010 na temi Slovenci v zamejstvu ali po svetu. Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplom-skih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so diplomska, magistrska in doktorska dela, ki so jih zagovarjali na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja RS. Nagradni natečaj Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi dela, ki kandidirajo na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela, ki so jih zagovarjali v obdobju od 01.11.2009 do 31.10.2010. Nagrajena dobo tri dela za področje zamejstva in tri dela za področje izseljenstva. Najboljša dela bodo na željo nagrajencev prejela tudi priporočilo Urada za objavo. Strokovna komisija bo ocenjevala diplomska, magistrska in doktorska dela z različnih področij na temo slovenskega izseljenstva, oziroma zamejstva. Pri tem bo upoštevala naslednje osnovne kriterije: izvirnost teme, uporabnost v smislu ohranjanja slovenske identitete zunaj meja Republike Slovenije in povezanost z njo ter strokovnost, zahtevnost in interdisciplinarnost dela. Sodelovanje naloge na natečaju se šteje kot soglasje avtorja, da se prispelo delo obdrži v arhivu Urada. način in rok prijave na natečaj Kandidati naj na naslov Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Komenskega 11, 1000 Ljubljana, s pripisom ,, ZA NAGRADNI NATEČAJ", pošljejo ali dostavijo en vezan izvod svojega dela v trdih platnicah, potrdilo o uspešno opravljenem zagovoru diplomskega, magistrskega ali doktorskega dela z razvidnim datumom zagovora in kratek življenjepis z osebnimi podatki in kontaktnim ( tudi elektronskim) naslovom. Strokovna komisija bo dela sprejemala do vključno 01.12.2010, rezultati natečaja bodo predvidoma znani do sredine pomladi 2011. Dodatne informacije dobite na tel. 01 230 80 00 ( vsak delavnik med 9h in 15h). NENORMALNOST (Nad. s 1. str.) ki bi jih pristojni sprejeli za partnerje v prizadevanju za preseganje družbene nenormalnosti. Servilni novinarji že kar tekmujejo, kako bi bolj ugajali mogočnežem in tudi z njihovo pomočjo laž postaja vrlina, korupcija hrabrost, stopicanje na mestu pa bolezen te družbe. Na politično resnico se človek težko zanese, narodov blagor, slovenstvo, družina, poštenje in delavnost postajajo vedno bolj prazne besede, kot potrjuje tudi letošnja proslava državnosti. Roko na srce: Ali pa sploh hočemo spremeniti zadeve v smer, ki jo predlaga prof. Justin Stanovnik? Zdi se, kakor da bi nam bilo zaenkrat kar dobro tako, saj ima vsakdo nekaj od tega in se tudi zato ne upiramo dovolj tem mahinacijam oblasti in je ne prisilimo k realnemu dialogu za izhod iz slepe poti. Očitno nas žrtve teh zlorab ne pretresejo dovolj: samomori, lačni in izkoriščani delavci, nazadovanje narodnega gospodarstva. Razmisliti in pogovoriti bi se bilo treba tudi, koliko in kje vse so tudi katoličani sopotniki tega prilagajanja in toleriranja ali celo sodelovanja v tej nasilni politiki. Podobno o izkoriščanju delavcev besedičijo sindikalisti s figo v žepih, o spravi in dialogu pa govorijo vsi le takrat, ko komu kdo stopi na prste. O tem bi lahko premislila še kaka družbena skupina. Ali smo res že tako na dnu, da sploh ne vidimo nikamor več ven? Ali bomo Slovenci kar naprej privezani na lovke polpreteklosti? In katoličani: Nam naši krščanski mučenci, Grozde in drugi, ne govorijo o neustrašnosti za resnico, pravičnost in poštenost? Normalnost bo zavladala, ko bo večina spoznala, da se družbe ne gradi na mafijskih poslih — začne se že pri majhni nepoštenosti —, pač pa na resnici in pravičnosti v nas in med nami. Takrat bo večina tudi glasovala za tako družbeno-politično večino, ki bo končala s totalitarnimi mehanizmi ter začela vzpostavljati pravno državo. Bojim se, da je med državljani — žal, tudi katoličani — še vse preveč špekuliranja na ,,ribarjenje v kalnem", kjer vsakemu le še pade kaka, četudi mala riba. Zato pa še vedno vztraja vera v ,,bolje drži ga, kot pa lovi ga", pa četudi ob tem vsi potonemo. (P'o Dr^ž^i^^) Zadnje dni je pritisnil mraz. To je razumljivo, saj se nahajamo v zimi. Doživljamo pa tudi težave, ki jih je v zvezi z energetskim stanjem razgalilo zimsko obdobje. Tudi razumljivo, saj se nahajamo v Argentini. Skoraj prekletstvo. Ko je v prehodu med desetletjem 50 in 60 preteklega stoletja (moj Bog, kako se staramo!) pokojni predsednik Arturo Frondizi razvil zastavo petrolejske samooskrbe (autoabasteci-miento), gotovo ni slutil, da bi po petdesetih letih moral nekdo povzeti njegovo geslo. Po Frodiziju se je črpanje goriv tako razvilo, da je Argentina celo zagnano začela izvažati petrolej in plin. Pa je prišla doba Me-nema, ki je prodal bogata ležišča za malo denarja in zamižal na obe očesi glede izvoza. Privatne družbe še danes, po sedmih letih „levičarskega" kirchnerizma, samo izkoriščajo že poznana ležišča, nihče pa ne vloži centa v iskanje novih zalog. Tako smo se znašli v stanju, ko grobo uvažamo plin ter težka goriva, in bomo kmalu uvažali še nafto, medtem ko se sosednja Brazilija rine v prve vrste petrolejskih bogatašev. Sramotne vsote se trošijo v ta uvoz, ki pa ne zadostuje, da bi bilo notranje stanje urejeno. Vlada ukinja dostavo plina industrijskim obratom, da bi ga zagotovila družinskim stanovanjem. Problem zase pa so jeklenke (garrafas), ki se jih za kuho in ogrevanje poslužujejo najbolj revni. Vlada troši precej denarja za ta-koimenovane „socialne jeklenke", da tem ljudem omogoči poceni gorivo. A teh se ne dobi nikjer, tudi zato ne, ker jih brezvestni trgovci v soglasju z korom-piranimi politiki dobijo poceni a prodajajo drago na črnem trgu. Vse skupaj pa izzveni skoraj kot prekletstvo nad deželo, ki je tvarno tako bogata, a duhovno tako revna. Zaman Cerkev že desetletja trobi, da problem ni gospodarske ne politične: ,,Problem me moralne narave". ,,Vrnila se bom^", je pred 58 leti zatrdila Evita, ko je morala zapustiti svet v cvetu življenja. Če se vrača v revnih in zapuščenih, je vedno bolj prisotna v današnji Argentini. Javno so se jo spomnili na velikem zborovanju, ki ga je organiziral peroni-zem. A srečanje je izzvenelo preveč ,,kirchneristič-no": bivši predsednik je tolkel po opoziciji, glavni tajnik CGT Hugo Moyano je branil svojo vizijo delavskega gibanja, pomeščanjeni D'El^a je branil iranski režim, pike-tero Persico pa si lastil pravico nad pokojninskimi povišicami. 50.000 duš je vodja sindikata šoferjev kamionov postavil na uli- co, a ostal brez podpore politične strukture Velikega Buenos Airesa. Skoraj ni bilo vsemogočnih županov. Razlog je zanimiv: Moyano močno presega sindikalni oder in se hoče dokončno zasidrati tudi na političnem. Zadeva je takale: Alberto Balestrini, podguverner in predsednik stranke v provinci Buenos Aires, je že več kot tri mesece interniran zaradi srčne kapi. Isto obdobje je stranka v provinci popolnoma neaktivna. Bliža pa se predvolilna doba in sindikalisti zahtevajo, naj vodstvo stranke prevzame Moyano. To pa nikakor ni po godu županom (tudi guvernerju Scioliju ne), ker se ga bojijo. Napetost, ki je nastala v provincijskem peronizmu, je že nevzdržna. Kirchner, ki se noče zameriti županom, pa tudi sindikalistu ne, je svetoval, naj skupaj sestavijo neke vrste vodilni svet, ki naj stranko pelje po najboljši poti. A kaže, da s tem ne bo volk sit niti koza cela. Vsi sumijo. Na političnem polju vzdušje ni ravno prijazno. Med upornimi pe-ronisti, ki nameravajo nastopiti proti Kirchnerju, je vedno bolj zasidrana ideja, da nastopijo z lastno strukturo izven stranke. Bivši predsednik se na vse načine trudi, da bi se skupaj predstavili za notranje (primarne) volitve, a je za to vedno manj navdušenja. Dejstvo je, da vsi sumijo, da jih hoče izigrati. Do potankosti so preučili novi zakon strank in ugotovili, da je ,,v vsakem členu ena past". Lahko bi se namreč zgodilo, da bi zmagali oni, a na njihovih listah poslancev bi bilo polno kir-chneristov. ,,Kako naj se pred javnostjo pokažemo kot alternativa, če bo na naših seznamih kandidiral D'El^a", se sprašujejo. Sedaj je tudi Duhalde pristal na to, da gredo samostojno na notranje volitve. V levi povezavi pa je nastal pravi škandal, ker se je Ricardo Alfons^n fotografiral s predsednico, ko je gospa Cristina obiskala njegov rodni kraj Chascomus. Zlasti Elisa Carrio mu očita, da se je pustil izigrati in svari pred vsakim stikom z vlado. Zaprte meje. Zadnja debata pa teče okoli ukrepa državnega sekretarja za notranjo trgovino (Guiller-mo Moreno), ki vedno bolj zapira meje uvozu. Prizadeta je tudi avtomobilska industrija. Primanjkuje ji sestavnih delov, ki jih uvaža iz Brazilije. Dejstvo je, da je argentinska industrija sestavnih delov zelo zaostala: ni investicij za modernizacijo. Podjetniki si ne upajo vlagati denarja, ker nihče ne ve, pod kakšnimi pogoji bo proizvajal jutri. Bolj enostavno je uvažati. A zunan-jetrgovska bilanca je vlado prepričala, da postavlja vedno več zaprek. SLOVENCI V ARGENTINI SAN JUSTO Srečanje slovenskih folklornih skupin Na državni praznik 9. julija, smo se zbrali v Našem domu, da bi preživeli prijetne trenutke ob plesu raznih slovenskih folklornih skupin, ki delujejo v naši skupnosti. Pravijo, da je ples izražanje, ki skozi ritem glasbe povezuje ljudi. In ravno to smo potrdili, saj je bilo dvorišče polno starejših, srednjih, mlajših in zelo malih. Ob vhodu so nam izročili program, v katerem je bilo razvidno, da se bo predstavilo kar šest skupin. Veliki oder, nad njim slika (mojstrovina Toneta Oblaka), ob strani argentinska in slovenska zastava; mnogo okroglih miz. Tu in tam so se vrstili pozdravi, objemi, klepeti, skrivnosti na uho ... Srečavanje znancev in prijateljev v hladnem zimskem večeru, ki se je za več kot tri ure spremenil v pomladansko nedeljo. Človeku je koristno, da v dobrem razpoloženju preživi prijeten večer na zabavi s plesom. Res je, da so plesalci folklornih skupin prevzeli vlogo in kar oni zaplesali, a ples je nalezljiv užitek, ki se pretaka z odra v dvorano in prepoji celoten prostor. Na oder je stopil napovedovalec večera Gregor Modic in izrekel dobrodošlico prav vsem. Posebno je predstavil voditelje seminarja slovenskih ljudskih plesov: Tomaž Simetinger, umetniški vodja Akademske folklorne skupine France Marolt; Tanja Drašler, plesna učiteljica in strokovnjakinja za oblačilno kulturo; ter Andraž Trampuš, vodja Alpskega orkestra Akademske folklorne skupine France Marolt. Dodajmo še to, da ta seminar je potekal od 7. do 13. julija pod okriljem sklada RS za kulturne dejavnosti, na pobudo društva Slovenija v svetu in s podporo Urada za Slovence po svetu. Skupno smo zapeli argentinsko in slovensko himno in se že pripravili na sprehod po slovenskih pokrajinah preko ljudskih plesov. Program je bil deljen na dva dela; vsak je vseboval osem točk. Tu navedem spored plesov. Čustva, ki so se ob plesu pojavila, pa povzamem v obširnem opisu, kajti v podrobnosti se tokrat ne bom spuščala. Prvi so stopili na plesišče domači in sicer ena izmed štirih skupin Mladike. Prebili so led s plesnim prizorom meščanskih otrok; bilo jih je kar 26. Nadaljevala je skupina s Pristave, ki je s sedmimi pari razgibano pokazala prekmurske plese. Nato je druga skupina Mladike zaplesala osem-co; na odru je bilo 8 parov. Četrti na vrsti so bili gostje iz Rosaria. Skupina Vesel slovenski duh je predstavila plese iz Razkrižja in okolice; še a capella so zapeli! Najmlajši člani Mladike so pokazali plesni prizor v dolgi vrsti, ki je rajala in se sprehajala po odru ob zvoku narodne glasbe. Skupina Maribor iz Carapac-haya se je zavrtela po dolenjskem ljudskem izročilu. Prvič na odru je nato nastopila otroška folklorna skupina iz Slovenske vasi s prizorom v gorenjskih nošah. Enajst otrok je z veseljem napolnilo plesišče. Zaključek prvega dela je s primorskim plesom imela na skrbi še četrta skupina Mladike, ki jo je predstavljalo dvanajst parov. Malo za oddih in navdih ... Odmor je imel v sebi veliko zanimivosti za razne okuse. Lahko smo zbrali nad in pred odrom za skupni pozdrav. Vidno je bilo, koliko različnih noš ima naša Slovenija. Pozna se, da se vse skupine vestno prizadevajo in namenijo veliko pozornosti oblekam in pričeskam. Drugo srečanje folklornih sku- zbrali med slano in sladko hrano (ričet, golaž, polpete, krofi, flancati, torte, ...). Pijača je bila tudi dobro poskrbljena. Drugi so si ogledali razstavo ročnih del in lahko na stojnicah kupili lepe spominčke. Prijetno je bilo videti koliko umetniško nadarjenih članov ima naša slovenska družina. Drugi del programa je pričelo 23 otrok Mladike s prizorom ,,Jaz sem muzikant". Na oder so korajžno prihajali s harmonikami, z violinami, s kitarami in z bobni. Druga skupina Mladike je uprizorila meščanske igre otrok; fantje so se izkazali pri igri s klobuki. Enajsta točka večera je bila za folklorno skupino mladih iz Slovenske vasi, ki so poskočno zaplesali ,,eno po domače" v gorenjskih nošah. Ponovno je stopila na plesišče plesna skupina iz Rosaria, ki se je predstavila z 8 pari. Tokrat so živahno pokazali plese iz zgornje Savinjske doline. Pristavska folklorna skupina nas je preko plesa popeljala v Belo krajino in se z veliko energijo zavrtela. Nato pa smo obiskali Gorenjsko s štirimi pari carapachayskega Maribora. Zadnji dve točki sta bili za Mladiko s živahnimi prekmurskimi plesi in s pastirskim prizorom. V zadnjem so dekleta imela vence, fantje pa šibe; pet junakov je zaplesalo s hoduljami. Noč se je bližala h koncu. Vsi plesalci so se pin je s podporo omogočil Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Napovedovalec se je zahvalil voditeljem skupin, ki so pripomogli k tako lepemu večeru: Helena Cerar in Boris Rot za otroško skupino Slovenske vasi; Bogo Rozina za mlade iz Lanusa; Ani Senovršnik iz skupine Maribor; Leandro Barba za Veseli slovenski duh iz Rosaria; prof. Marcelo Carte za skupino Pristava; in prof. Mirjam Mehle Javoršek za Mladiko. Tomaž Simetinger je stopil pred mikrofon. Povedal je, da ni spoznal samo plesalcev ampak tudi veliko slovensko družino ter, da je pozitivno presenečen nad številom nastopajočih in koliko truda je vloženega v plesih. Želel je tudi, naj se seminar ponovi, da bomo lahko še naprej doživeli take lepe večere. Nato se je voditelj gostujoče skupine iz Rosaria zahvalil za vabilo in izrazil veselje ob tovrstnih srečanjih med tistimi, ki ljubijo slovensko kulturo, ter podaril v svojem in v imenu predsednice društva Triglav iz Rosaria Graciele Kastelic, spominski krožnik. Na odru se je srečanje zaključilo. Ostal je zelo lep in globok vtis o veselju, ki so ga plesalci izražali med plesom - vsi so bili sproščeni in uživali ob glasbi. To je bil eden izmed najlepših občutkov, saj niso samo plesali, ampak gojili slovensko kulturno dediščino. Najmlajši na odru so bili dokaz, da ljudsko izročilo ne bo umrlo med nami. Takšna srečanja in seminar, ki je potekal, imajo pomembno vlogo pri razvijanju folklorne dejavnosti. ,,Radi bi Vam podarili lep večer!", se je bralo na letakih. In res so ga! Po sedmih letih je folklorna skupina Mladika zelo narasla, številčno in v plesih. Radi nas presenetijo, ko poletijo po raznih slovenskih pokrajinah in izsrkajo iz njih plesna izročila, ki jih potem ponesejo na oder v veselje domačim in drugim. Dobra glasba in prijetno vzdušje zagotavljata povezovanje ljudi. In to se je zgodilo na državni praznik v San Justu. Marta Petelin Štipendije za dodiplomski študij Za tiste, ki sanjajo o študiju v Sloveniji Informacija o razpisu za dodelitev štipendij za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu za dodiplom-ski študij v Sloveniji za študijsko leto 2010/2011, je objavljena v Uradnem listu RS. Razpisna dokumentacija se nahaja na spletni strani Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije: www.sklad-kadri.si. Do štipendije po tem javnem razpisu so upravičeni: kandidati, ki prvič uveljavljajo pravico do štipendije ter štipendisti, ki že imajo dodeljeno pravico in nadaljujejo študij v višjem letniku v študijskem letu 2010/2011. Prijavitelj mora za dodelitev štipendije izpolnjevati naslednje pogoje: biti Slovenec s stalnim prebivališčem zunaj Republike Slovenije (z državljanstvom ali brez njega), ki ne prejema druge štipendije in ne opravlja samostojne registrirane dejavnosti v Sloveniji ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb. Kdor se prijavi mora, ob prvem vpisu na dodiplomski študij, biti mlajši od 26 let in je v študijskem letu 2010/ 2011 vpisan na javno veljavni dodiplomski študij na javno veljavni izobraževalni instituciji v Sloveniji in bo na omenjenem študiju pridobil javno veljavno diplomo. Prijavitelj, ki že prejema štipendijo, mora za nadaljnje prejemanje štipendije izkazati le izpolnjevanje pogojev za nadaljevanje do-diplomskega študija in vpis v višji letnik v študijskem letu 2009/2010. Vloge novih kandidatov se ocenjujejo na podlagi dveh meril, in sicer povprečne ocene (upoštevajo se ocene zadnjega letnika zaključenega izobraževalnega programa) in aktivnega sodelovanja v slovenskih društvih, organizacijah oziroma drugih strukturah zunaj Republike Slovenije. Višina osnovne štipendije za študijsko leto 2010/ 2011 je 150 EUR na mesec oziroma 1.800,00 EUR za celo študijsko leto. K štipendiji se lahko dodelijo različni dodatki. Rok za prijavo na razpis je do vključno 6. septembra 2010. Prijave morajo biti oddane na naslov: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, Republika Slovenija. Dodatne informacije so na voljo osebno ali telefonsko v Javnem skladu + 386 1 434 10 80 v času uradnih ur od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro, ob sredah tudi med 14. in 16. uro pri Maji Deisinger (e-pošta: maja.deisinger@sklad-kadri.si, tel. št. 01/434 58 96 ali 01/434 10 80). Predsednik DZ Pavel Gantar je lokalne volitve razpisal za 10. oktobra. Po štirih letih bodo prebivalke in prebivalci občin znova odločali o občinskih vodstvih: županih in članih občinskih svetov. Sedanjim, ki so bili izvoljeni na volitvah 22. oktobra 2006 oz. v drugem krogu tri tedne zatem, se mandat izteka. Uspeh na lokalnih volitvah kaže tako število županskih mest kot tudi delež dobljenih mandatov v občinskih in mestnih svetih. Pri tem pa ni nepomembno, ali so kandidatom stranke zaupanje izrekli v mestnih občinah in večjih urbanih središčih ali v srednje velikih in manjših občinah. Na zadnjih volitvah je največji delež glasov za svetniška mesta po podatkih statističnega urada dobila SDS (20 odstotkov), med strankami ji je sledila LDS s 16,5-odstotnim deležem, SLS s 14 odstotki in SD z 11,4 odstotka glasov. NSi je za svetniška mesta dobila 6,7 odstotka, SNS pa 1,5-odstotni delež glasov. Liste drugih strank in koalicij strank so dobile skupaj 7,9 odstotka, neodvisni kandidati pa 17,5 odstotka glasov. Med zunajparlamentarnimi strankami so volivke in volivci največji delež glasov, 1,3 odstotka, namenili SMS, odstotek je dobila še Aktivna Slovenija, ostale pa manj. Bližajo se volitve Člane občinskih svetov se v Sloveniji voli po večinskem ali proporcionalnem volilnem sistemu. Nazadnje je volitve po večinskem sistemu izvedlo 60 občin, v katerih je živelo 6,1 odstotka volilnih upravičencev. V teh občinah je bila glede na število svetnikov najuspešnejša SLS, ki je po drugi strani v občinah s proporcionalnim volilnim sistemom med strankami na četrtem mestu. V občinah s proporcionalnim volilnim sistemom, vključujoč mestne, je največ svetnikov dobila SDS (597), sledila je LDS (510). Več kot 300 svetnic in svetnikov sta dobili še SD na tretjem mestu (360) in SLS na četrtem (353). V 11 mestnih občinah so bile glede na statistične podatke prve tri najboljše stranke praktično izenačene: SDS s 66 svetnicami in svetniki, SD z enim manj ter LDS s 63 svetnicami in svetniki. V nasprotju s parlamentarnimi so na lokalnih volitvah strankam močan konkurent neodvisni kandidati. Med 210 župani jih je bilo pred štirimi leti največ, 67 neodvisnih kandidatov. Res pa je, da lahko kot neodvisni kandidati nastopijo tudi člani političnih strank. Po podatkih Statističnega urada RS je pred štirimi leti med strankami največ županov, in sicer 49, dobila SLS. SDS je osvojila 27 županskih mest, LDS 17, SD pa 13. Dvomestno število je med strankami osvojila še (takrat parlamentarna) NSi z desetimi župani. Med sedanjimi parlamentarnimi strankami je le še SNS dobila dve županski mesti, medtem ko z list DeSUS ni bil izvoljen noben kandidat, se pa kljub temu stranka lahko denimo pohvali z dvema poslancema, ki sta hkrati župana. S stranko Zares, ki je bila ustanovljena šele leta 2007 in zato na zadnji lokalnih volitvah še ni sodelovala, naj bi bilo po nekaterih, neuradnih ocenah tako ali drugače povezanih pet županov. Res pa je, da se podatki strank ne prekrivajo povsem s statičnimi, tako so v SDS po podatkih stranke dobili 32 županov, v SD pa po lastnih podatkih 16. Do razlik v podatkih lahko prihaja tudi zato, ker stranke med svoje župane prištevajo tudi nekatere, ki so na primer njihovi člani, statistika pa jih beleži kot skupne kandidate več strank oz. predlagateljev. Omenimo še, da se slovenski državljani, ki živimo zunaj meja matične domovine (torej zunaj ozemlja slovenskih občin),teh volitev ne moremo udeležiti. Obnovljeni nebotičnik Terasa ljubljanskega Nebotičnika, ki se ponaša s čudovitim razgledom na Ljubljano in ki je bila več let zaprta, bo ponovno odprta za obiskovalce. Za to gre zahvala avstralskemu podjetniku slovenskega rodu Anthonyju Tomažinu, ki ima v lasti zgornja štiri nadstropja in ki se je lotil prenove te ljubljanske znamenitosti. Prenova je, kot je Tomažin povedal, potekala v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Nebotičnik, ki je bil leta 1933 zgrajen po načrtih arhitekta Vladimirja Šubica, je namreč kot kulturni spomenik državnega pomena zaščiten v celoti, tudi prvotna notranja oprema in gostinska namembnost vseh poslovnih prostorov na vrhu Nebotičnika. Po Tomažinovih besedah je bila prenova izjemno zahteven projekt. Stala bo več kot dva milijona evrov, računi namreč po njegovih besedah ,,še vedno prihajajo". Vendar pa je, kot je dejal, izjemno vesel, da bodo za obiskovalce odprli teraso in nato postopoma še ostale prostore, namenjene gostinski dejavnosti. Uradno odprtje nebotičnika bo namreč 2. septembra. ,,Danes bomo 'na tiho' odprli le teraso, kjer bomo čez poletje stregli sladoled in pecivo", je povedal Tomažin in dodal, da bodo v tem času vzporedno tekle priprave na odprtje restavracije. Kot je še povedal, jim je na vrata potrkalo že veliko turistov, ki so želeli videti razgled. ZA DRUŽINSKI UŽITEK Za zimo - topla juha V hladnejšem delu leta je topla juha najboljše sredstvo, s katerim se prem-ražen človek ogreje in si povrne moči. juha iz zelene Sestavine: 2 debeli zeleni, 2 korenčka, pol žlice peteršilja, 2 žlici zeliščnega masla, žlica čebule, 2 žlici moke, 150 g riža in 4 žlice parmezana. Očiščeno, na liste narezano zeleno in korenje pre-pražite na^ maslu, na katerem ste prepražili čebulo in peteršilj. Če je treba, prilijte malo vode. Ko je mehko, potresite z moko in pretlačite ter precedite skozi sito. Zalijte s slanim kropom in zakuhajte riž. Pred serviran-jem zamešajte v juho parmezan. paradižnikova juha Naj vonj po paradižniku napolni vaše stanovanje. Sestavine: 500 cm3 nemastne bistre juhe ali vode, 700 g paradižnika, 1 čebula, 1 strok česna, 1 žlička olja, sol, poper, začimbe (origano, timijan, bazilika), 1 žlica kisle smetane. Paradižnik pod vročo vodo olupite in zmečkajte. Čebulo in česen drobno sesekljajte in popražite na segretem olju, da postekleni. Nato dodajte paradižnik, začinite z začimbami, lahko tudi malo solite, in kuhajte zmes vsaj 20 minut ter ves čas mešajte. Ko je zmes kuhana, jo razredčite z vročo bistro juho ali vodo. Vse skupaj precedite, da je juha čista. V čisto paradižnikovo juho vmešajte kislo smetano in servirajte. porova juha Porova juha je dokaj priljubljena jed, značilnega, zanimivega in blagega okusa. Sestavine: por, 2 krompirja, malo klobase, mast, sladkor, moka, kis ali paradižniki. Na masti prepražite ščepec sladkorja. Ko se speni, dodajte narezan por, ga malo prepražite in dušite do mehkega. Nato ga potresite z žlico moke, prepražite in zalijte s kostno ali zelenjavno juho. V juho lahko zakuhate na kocke narezan krompir. Dodajte narezano klobaso. Po okusu dodajte paradižnik ali okisajte. krompirjeva juha Krompirja je vedno dovolj pri hiši, priprava juh pa ponavadi ne vzame prav veliko časa. Gosta krompirjeva juhica s piščancem vam bo v teh hladnih dneh zagotovo privezala dušico. Sestavine: 6 srednje velikih krompirjev, 2 korenčka, šopek peteršilja, sol, poper, ščepec majarona, 1 žlička vegete, 200 g poljubnega piščančjega mesa, 1,5 l vode. Krompir olupite in narežite na ploščice, piščančje meso narežite na rezance, korenček operite in narežite na kolobarje. Krompir, meso in korenje dajte v lonec, prilijte vodo, začinite in kuhajte približno 40 minut. Ko je juha kuhana, jo potresite s sesekljanim peteršiljem ali drobnjakom. G. JOŽE RAZMIŠLJA Sveto pismo Odprimo to Sveto knjigo, poleg drugih ostalih, ki je pisana za nas, za vse in za posameznika. Bog sam je njen avtor, pisali pa so jo ljudje, vodeni in navdihnjeni po Svetem Duhu. Bog nam po njej govori. Tako spoznamo Njega in vemo, kaj in kako moramo živeti in delati, da pridemo k Njemu. Čim bolj Boga poznamo in vemo, kaj vse je za nas storil, zakaj nam je odpustil in nam dal možnosti, da se zveličamo, tem bolj Ga bomo ljubili in ubogali. On sam nam je povedal katere so naše dolžnosti in kakšno bo naše plačilo pri Njem, če Ga ubogamo. Vse to je povedano in zapisano v Svetem pismu. Vse to je Bog povedal človeku in če ga beremo, najdemo v njem vse, kar potrebujemo za dušo in telo, za čas življenja na tem svetu in za večnost. Ko beremo druge stvari, naj ima tudi branje Svetega pisma svoje mesto in svoj čas. Nikdar nam ne bo žal in čas ne bo nikdar zapravljen in izgubljen, če bomo to božjo besedo z veseljem prebirali. Vsi moramo priti do celotne stvarnosti Kristusove. O Njem moramo vedeti čim več. Če Ga bomo dobro poznali in vedeli o Njegovem učenju, bomo v Njem tudi našli potrebni nasvet, da bomo pravilno nastopali. Sveto pismo, ki je božja beseda, je vedno mlada, je današnja, aktualna in za to nikdar zastarela. Res je, da se njen prvi del imenuje Stara zaveza, ker je bila za tiste čas priprava božjega ljudstva na novo zavezo, na prihod Odrešenika in v Njem zaveza ljubezni, ki jo je Bog sklenil z ljudmi. Ni pa zato zastarela, ker ima vsa Nova zaveza prejšnjo za podlago. Med mnogimi stvarmi, ki jih je Bog storil za človeka, je tudi Sveto pismo, v katerem se nam je sam razodel. Sedaj Ga poznamo in vemo za dolžnosti, ki jih do Njega imamo. Ljubezen se samo z ljubeznijo plačuje. On nas ljubi. Bodimo tudi mi enaki do Njega. Sveto pismo nam bo vedno povedalo, kako naj to storimo. Privlačna Postojnska jama Postojnsko jamo si je do sredine julija ogledalo 214.000 obiskovalcev, število pa je nekoliko manjše od lanskega. Lani so v tem času beleži izredno dober obisk slovenskih gostov zaradi ogleda okostja dinozavra, so povedali v družbi Turizem Kras, ki upravlja z jamo. Kot je povedala strokovna sodelavka v Turizmu Kras, Sabina Paternost, si je v enakem obdobju leta 2009 največjo slovensko znamenitost ogledalo 232.000 obiskovalcev, od tega 180.000 tujih in 52.000 domačih. ,,Padec števila domačih obiskovalcev pripisujemo manjši atraktivnosti novega akvarija za človeške ribice v letošnjem letu kot dinozavra v letu 2009," je še povedala Paternostova. Med letošnjimi obiskovalci Postojnske jame tudi letos prevladujejo tujci, saj si je jamo ogledalo kar 183.000 ali 85 odstotkov tujih in 31.000 domačih gostov. Med obiskovalci je bilo največ Italijanov, kar 21 odstotkov, sledijo jim domači gostje s 15 odstotki in Nemci z 11 odstotki. Postojnsko jamo so si ogledali tudi številni obiskovalci iz Japonske, Poljske, Velike Britanije, Francije, Izraela in drugih držav. V Postojnski jami vsako leto običajno zabeležijo obiskovalce iz okoli 160 držav sveta. ,,Na tujih trgih beležimo rast števila obiskovalcev, kar pričakujemo tudi v prihodnje," je še dejala Paternostova. V družbi tudi v prihodnjih letih napovedujejo številna vlaganja v posodobitve kot tudi organizacijo različnih prireditev na ploščadi pred vhodom v jamo. Kot je na nedavni novinarski konferenci povedal novi lastnik družbe Turizem Kras, Marjan Bata-gelj, razmišlja predvsem o posodobitvi vlakca, s katerim se popelje vsak obiskovalec jame. Želi si namreč, da bi ga lahko tako posodobili, da bi bil manj hrupen od sedanjega. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI kje so ostale obljube? Predsedniki strank v vladi so osrednjo pozornost namenili vprašanju morebitne zamrznitve pokojnin v prihodnjih dveh letih ter predlogu pokojninske reforme. Novi način usklajevanja, t. i. švicarska formula, kot jo predvideva predlog reforme, ni več aktualen, je povedal predsednik DeSUS Karl Erjavec. V DeSUS so tudi proti temu, da bi proračun za prihodnji dve leti predvidel popolno zamrznitev pokojnin. Pristali bi na to, da bi se usklajevale le polovično. Osnutek pokojninskega zakona bo pripravljen do konca julija, pripombe bodo možne do konca avgusta in če ne bo konstruktivnih predlogov, bo vlada besedilo pripravila za obravnavo v DZ. — Spomnimo se, kako sta DeSUS in Erjavec lovila glasove s tisoč evri pokojnine in jih precej ujela na limanice. Tistih evrov pa upokojenci še dolgo ne bodo videli ... ladja v vodi, a ne še v slovenskih Na slovesnosti v ladjedelnici v Sankt Peterburgu so splovili ladjo Triglav. S to 35-milijonsko investicijo je Rusija poplačala del klirinškega dolga, Slovenija pa je dobila ladjo, ki je opremljena za več namenov. - Rusija bo svoj klirinški dolg do Slovenije, ki znaša dobrih 129 milijonov ameriških dolarjev, poleg v blagu poravnala tudi v denarju. Rusija naj bi 52,57 milijona dolarjev vrnila v blagu, 76,62 milijona dolarjev pa v denarju. banka komaj prestala izpit Nova Ljubljanska banka (NLB) se je med 84 bankami, ki so ob petkovi objavi evropskih stresnih testov preskus kapitalske odpornosti prestale, po količniku temeljnega kapitala znašla povsem na repu. Družbo ji delajo nekatere nemške, španske, grške, irske in italijanske banke. Na stresnih testih je padlo sedem evropskih bank (ena nemška, ena grška in pet španskih). Po rezultatih stresnega testa naj bi se zaradi domnevnega zunanjega šoka recesije z dvojnim dnom količnik temeljnega kapitala NLB znižal s 7,5 odstotka ob koncu 2009 na 7,4 odstotka v letu 2011 (mejo je predstavljalo 6 odstotkov). Da se izvleče iz tega položaja, NLB potrebuje več sto, morda tudi več od 400 milijonov evrov, kolikor predlaga vodstvo banke, morda pol milijarde evrov in več, da bo lahko odigrala funkcijo regionalnega bančnega igralca. Ostale slovenske banke so premajhne, da bi jih upoštevali v evropskem merilu. PO SVETU haaško sodišče o kosovu Minuli četrtek je bil velik za Kosovo, a težak za Srbijo. Meddržavno sodišče v Haagu je namreč podalo svetovalno mnenje, da razglasitev neodvisnosti Kosova ni kršila mednarodnega prava. Mnogi mediji pišejo, da se je s tem simbolno in dejansko končal razpad jugoslovanske federacije, zaradi katerega je umrlo desettisoče ljudi, skoraj trije milijoni pa so bili prisiljeni zapustiti domove. Razglasitev neodvisnosti Kosova od Srbije ni kršila splošnega mednarodnega prava. ,,Sodišče je ugotovilo, da z razglasitvijo neodvisnosti Kosova 17. februarja 2008 niso bili kršeni splošno mednarodno pravo, resolucija Varnostnega sveta številka 1244 in ustava. Zato s to razglasitvijo niso bile kršene določbe mednarodnega prava," piše v mnenju sodišča, ki ga je v Haagu več kot dve uri bral njegov predsednik Hisaši Ovada. Vodja kosovske diplomacije Skender Hyseni je dejal: ,,Pričakujem, da bo Srbija ravnala tako, kot mora vsaka zahodno balkanska država, in se bo pogovarjala z nami o vprašanjih pomembnih za nas vse". A srbski predsednik Boris Tadič odgovarja: ,,Srbija ne bo nikoli priznala enostranske razglasitve neodvisnosti Kosova, saj meni, da enostranska etnično spodbujena odcepitev ni v skladu z načeli Združenih narodov". Od svojega stališča ne odstopa niti Moskva, ki prav tako že od začetka ne priznava odcepitve Prištine. Neodvisnost Kosova je doslej priznalo 69 držav, med njimi 22 članic Unije. Druge, v EU so to Grčija, Ciper, Slovaška, Romunija in Španija, Kosovo še vedno obravnavajo kot del Srbije. Te je Washington po včerajšnji razglasitvi pozval naj se poenotijo z odločitvijo sodišča. vročinski val Moskovčani so se v ponedeljek zjutraj zbudili v gostem oblaku smoga Ta je nastal zaradi gozdnih požarov in gorenja šote v okolici ruske prestolnice. Požare, ki so izbruhnili zaradi najhujšega vročinskega vala v zadnjih desetletjih, gasijo letala, ki so v zadnjih 24 urah zlila že 550 ton vode. Gasilci se borijo s 60-imi požari. Moskvo in večji del Rusije na območju med Baltskim morjem in Tihim oceanom je prizadel najhujši vročinski val v zadnjih desetletjih. knjižnice Za dosego določenega cilja so potrebna sredstva. Njih izbira in uporaba sta zelo pomembni. Največkrat odločilni za uspeh. Če tisti, ki hoče doseči določen cilj, uporablja nepravna sredstva, ali izbere prava, pa jih ne zna uporabljati, je uspeh več kot dvomljiv. Slovenskemu narodu ni šlo samo za napredek, ampak tudi za obstoj. V obeh smereh se je moral boriti in za dosego obeh ciljev je iskal sredstva in poti. Našel jih je in uspel. Slovenska emigracija po drugi svetovni vojni ima tudi določene naloge in cilje. Zanjo ni zadosti, da si ekonomsko uredi življenje in uživa svobodo. Še vse druge naloge ji narekuje dejstvo, da je nositeljica idej,^za katere se je v revoluciji borila. ... Če se vprašamo, ali se je naša emigracija doslej zadostno zavedala pomembnosti in važnosti knjižnic pri svojem delu, moramo odgovoriti negativno. ... Zapisali smo te misli tudi zato, da bi vsi tisti, ki delajo načrte za slovenske domove in šole, dvorane in odre, ne pozabili, naj bi v nobenem načrtu ne manjkal prostor, kjer bo domovala knjižnica. Poleg osrednje knjižnice, ki je za sedaj najbolj nujna, bodo potrebne tudi krajevne knjižnice v organiziranih večjih naseljih. Ko bomo imeli knjižnice, pa nas čaka druga naloga: Vzbuditi in vzdrževati zanimanje zanje. M.S. slovenci v argentini san justo Odbor „Našega Doma" je v nedeljo, 17. julija ob obletnici otvoritve kegljišča priredil nagradno tekmovanje kegljačev. ... Janežič je izgubil prvo mesto, katerega je zasedel Jože Grabnar (ml.), ki je tudi prvenstvo obdržal do konca in dobil za nagrado lepo moško zapestno uro. Drugo mesto in kot nagrado lep ,,Birome" je dobil Anton Novak. Tretjo nagrado, steklenico slivovke, pa je dobil Janez Janežič! Ker je bila to edina deljiva nagrada, so mu prijatelji priskočili na pomoč in izpraznili steklenico. ... Pododbor za gradnjo novih prostorov je istočasno pripravil v športni sobi razstavo skic novih prostorov. Maketo, skice in načrte je izdelal Tone Oblak. Mnenje obiskovalcev razstave je, da je načrt zelo dobro zamišljen, ker je poleg izredno praktične razdelitve posameznih prostorov, ohranjena tudi lepota zgradbe, posebno v notranjosti. Nova stavba je zamišljena kot moderna zgradba, z lokalom, šolskimi prostori, barom, kopalnicami in kegljiščem v pritličju, v prvem nadstropju pa bo dvorana, oder, garderoba, majhen bar, in po potrebi tudi šolski prostori. Svobodna Slovenija, 28. julija 1960 - št. 30 RESUMEN DE ESTA EDICION objava zaupnih dokumentov Na svetovnem spletu se je v nedeljo pojavilo več kot 90 tisoč zaupnih vojaških dokumentov. Ti razkrivajo naraščajoč upor talibanov proti mednarodnim silam v Afganistanu, zaveznikom pa naj bi se slabih devet let po začetku vojaških operacij v tej državi slabo pisalo. Dokumenti razkrivajo vsakodnevno nasilje in trpljenje v vojni, kar bo zagotovo vplivalo na spremembo mnenja o tem, kaj se dogaja v Afganistanu, tudi tistih ljudi, ki imajo politični in diplomatski vpliv. Med objavljenimi dokumenti so tudi opisi operacij, ki jih je izvajala posebna enota, odgovorna za boj proti pomembnim upornikom in talibanskim voditeljem. Nekatere njihove operacije pa so zahtevale nenamerne žrtve med afganistanskimi civilisti. eu: državljanska pobuda Evropski državljani bomo lahko v prihodnosti dejavneje sodelovali pri oblikovanju evropskih politik. To nam bo omogočila evropska državljanska pobuda, ki jo uvaja Lizbonska pogodba. Odbori Evropskega parlamenta naj bi o osnutku poročila, ki ureja to področje, glasovali jeseni, saj želi zdajšnje belgijsko predsedstvo zakonodajni okvir oblikovati še med svojim mandatom, torej pred koncem leta. homenaje conjunto El sabado 24 de julio, el arzobispo de Ljubljana y presidente de la Conferencia episcopal eslovena, Anton Stres junto al primer ministro esloveno, Borut Pahor conmemoraron a las v^ctimas de la posguerra en Huda jama (Laško) y a las v^ctimas del nazismo en Stari Pisker (Celje). Si bien, el homenaje se esperaba para el proximo mes cuando esta instituido el D^a europeo de conmemoracion de todas las v^ctimas del totalitarismo, el arzobispo Stres y el premier Pahor sorprendieron con la visita. Este ultimo dijo que a la historia no se la puede cambiar, pero de ella debemos aprender para no volver a cometer los mismos actos. Recordemos que en la mina Barbara, en Huda jama, se encontraron restos de 430 personas y segun estimaciones el numero ascender^a a 2500. En Stara Pisker en Celje, los nazis entre los anos 1941 y 1942 ejecutaron a 374 rehenes. (Pag. 1) tesis sobre los eslovenos La Oficina para los eslovenos por el mundo publico un concurso para las licenciaturas, maestr^as y tesis doctorales, presentadas entre noviembre de 2009 a octubre de 2010, sobre el tema: los eslovenos en el extranjero. La finalidad de este concurso es fomentar la investigacion de los estudiantes en el campo de la tematica de las colectividades eslovenas alrededor del mundo y su importancia en la preservacion de la identidad nacional, fuera de los l^mites geograficos de Eslovenia. Los trabajos, defendidos satisfactoriamente en cualquier universidad en el lapso anteriormente menci-onado, deberan ser presentados en la Oficina guberna-mental hasta el 1° de diciembre del corriente ano. Luego de ser considerados por una comision de especialistas, los mejores tres del mundo y tres para residentes en pa^ses lim^trofes, seran premiados. Los resultados se conoceran para mayo del ano entrante. (Pag. 2) folclore esloveno El 9 de julio pasado se realizo el segundo encuentro de grupos folcloricos en el centro esloveno de San Justo. De la edicion participaron: el grupo Maribor de Cara-pachay, los grupos infantil y juvenil de Lanus, el grupo folklorico de Pristava, el grupo "Vesel slovenski duh" de Rosario y Mladika, en sus cuatro segmentos. Hubo una exposicion de manualidades y artesan^as realizadas por personas de la colectividad. Alguna de ellas, estaban a la venta en los puestos. No falto la comida t^pica en versiones salada y dulce. (Pag. 3) becas de estudio en eslovenia Se abrio la convocatoria de becas para los eslovenos en el extranjero, para los estudios de pregrado en Eslovenia en el ciclo academico 2010/201 1. Los formu-larios se encuentran en la pagina Web del Fondo publico de becas www.sklad-kadri.si. A estas becas, podran acceder tanto los candidatos que por primera vez ejerzan su derecho a la beca, como los becados que ya la tienen asignada y continuan con los estudios en un ano superior durante el per^odo 2010/201 1. El interesa-do debe ser de origen esloveno, con residencia fija fuera de Eslovenia (poseer o no ciudadan^a, no lo excluye del derecho); no tener beneficios con otra beca y no desempenar una actividad registrada en Eslovenia ni formar parte del registro de desempleados. El solicitante, en su primera peticion, debe ser menor de 26 anos y estar matriculado de una institucion publica de ensenan-za, reconocida en Eslovenia. Quienes ya gozan de la beca, deben cumplir los requisitos para su continuidad y presentar la inscripcion a un ano superior de estudio. En las solicitudes de los nuevos candidatos se considera las notas del ultimo ano y la participacion en los centros eslovenos, en su pa^s de residencia. El plazo para presentar la solicitud vence el 6 de septiembre de 2010. Esta debe ser remitida a: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, Republika Slovenija. All^ mismo brindan mas informacion a los interesados al telefono + 386 1434 1080 (de lunes a viernes de 9 a 12 hs., hora eslovena), por e-mail info@sklad-kadri.si o en la Web ya mencio-nada. (Pag. 3) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn in Marko Vombergar. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino $240, pri pošiljanju po pošti: sivi papir $320, beli papir $425; Bariloche $285; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države.Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 — C1289ABJ Buenos Aires - Argentina / Tel.: (5411) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar O