novic
HwU f
O CM L-
LETO V. -it. 1
V KOČEVJU, DNE 1. JANUARJA 1960
Cena 15 din
Kmelijshtu pomembno mesto
V Ljubljani je zasedal plenum Okrajnega komiteja Zveze komunistov. Na tem plenumu so člani in sekretarji občinskih komitejev ljubljanskega okraja poslušali referat o Nalogah Zveze komunistov pri uveljavljanju socialistične politike na vasi, ki ga je podal tov. Mikoš Boris. Po obširni razpravi je komite sprejel vrsto sklepov, ki jih bo mogoče uresničiti tudi v občinah bivšega kočevskega okraja.
Osnovna naloga v kmetijstvu danes je, da naše kmetijstvo hitreje moderniziramo in industrializiramo in da v tej modernizaciji dosežemo tak tempo napredka, kakršen je bil doslej znan le v industriji Za tak nagel razvoj pa imamo vrsto resnih možnosti, kar so pokazala tudi zadnja leta, v katerih smo dosegli izredne uspehe v kmetijstvu, ki že sedaj močno vplivajo na celotno gibanje našega gospodarstva. Prav te dni je Kočevsko kmetijsko gozdarsko posestvo dobilo zvezno nagrado 2 milijona dinarjev za dosežne uspehe v pridobivanju in uporabi sena.
Razvoj kmetijstva ima za naše kraje še prav poseben pomen, ker
je pravzaprav ta gospodarska panoga tista, ki predstavlja najresnejšo perspektivno gospodarsko panogo, in to v živinoreji. Ob teh pogojih dobivajo kmetijske zadruge in njihovo proizvodno sodelovanje s kmetovalci posebno pomembno vlogo. Zaradi tega bo treba tudi v naših občinah razmisliti, da združimo one zadruge, ki morda k taki združitvi že težijo ali pa ki so že sedaj gospodarsko premalo močne, da bi mogle prevzemati še večja proizvodna bremena.
Kmetovalcem bi bilo treba temeljito -razložiti kakšno vsebino ima kooperacija in kakšne oblike lahko zavzame na področju živinoreje in pridobivanju krmnih
V nova bcazdo!
Spet smo obrnili novo brazdo do kraja. Oče je držal plug, sin ko-lica, sinček je gonil vole. Na robu njive smo obstali, si obrisali pot in se ozrli po brazdi.
»Ni slaba!« je s prikritim ponosom rekel oče.
»Ne, ni slaba!« je veselo pritrdil sin. Nato pa je počasi dodal: »Ampak lahko bi bila bolj ravna!«
»In tudi bolj globoka!« je pristavil oče.
»In nemara nekoliko daljša!« se je oglasil sinček.
Tako smo presojali. In tako je popolnoma prav, zakaj samo tako je res človeško, samo tako je res ustvarjalno. Naposled pa smo se spet zadovoljno nasmehnili, razširili roke in rekli:
»No, bo pa druga boljša!«
Tako je z nami, orači naše dežele. Spet se nam je izteklo leto, in spet smo preorali novo brazdo do kraja. Obrisali si bomo znoj, si v topli vodi umili roke in si porezali žulje. Počistili bomo domo^ ve, okrasili dvorane, pregmili mize, in na Silvestrovo se bomo zbra-U._ Pozabili bomo trud, muke in težave. Z jasnim pogledom bomo zrli drug drugemu v oči. In ko bo odbila dvanajsta ura, bomo vstali, zvrnili kozarec do dna, si segli v roko in si iz srca zaželeli:
»Za novo brazdo! Za srečno in veselo novo leto!«
Tako bomo stali in si voščili po vsej deželi, zakaj pri nas je vsako novo leto res novo leto: leto novih načrtov, novega dela, novega truda in napora, a tudi nove sreče in veselja, ker vidimo uspehe svoje moči in svoje volje.
Vsako leto je nova brazda na velikem polju naše domovine. In kar odkrito priznajmo, da je ni lahko zorati. Podedovali smo še mnogo ledine, in med vojno je marsikatero njivo zarasel plevel, da jo je bilo treba znova obrniti in preznojiti v rodoviten svet. In pomlad je bila pozna. In vreme je bilo nasprotno: umazano deževje in krivi vetrovi. In čez plotove so se drli na nas:
»Ne tako, trmoglavci! Obrnite se! Spredaj plug, voli zadaj!«
Mi pa smo molčali in orali po svoji pameti, kakor smo prej po svoji pameti obračali puške. Prva brazda je bila seveda najtežja, druga težka, tretja že lažja, četrta — kljub nepričakovanim mukam in težavam — še lažja, ker sta nam že pomagala veselje in ponos nad prvimi tremi zoranimi brazdami. In od takrat orjemo vsako leto laže, zakaj če smo prvo leto začeli z lesenimi plugi, orjemo danes s traktorji.
In orjemo na vseh poljih. Na njivah so globoko brazde črne zemlje, v _ jeklarnah neskončne brazde žarečega jekla, v tovarnah orjejo stroji, v šolah orje mladina v novo znanje, iz kraja v kraj so svetle brazde novih cest...
Ledina se krči, njiva se širi. Brazda gre k brazdi. Jutri bomo začeli novo. Zato pa sc zdaj poveselimo. In ko bo odbila dvanajsta ura, vstanimo, dvignimo čaše in napijmo:
»Za novo brazdo! Za srečno in veselo leto 1960!«
CIRIL KOSMAČ
rastlin. Na vsak način je treba zajamčiti spoštovanje gospodarskih interesov obeh strani v takšnem proizvodnem sodelovanju, ker je to edina pot k tesnejšemu sodelovanju kmetijskih zadrug pa tudi posestev, ki so doslej stala preveč ob strani.
Kako silno -pereče postaja vprašanje povečanja kmetijske proizvodnje, nazorno kažejo vedno slabši in slabši življenjski pogoji v mnogih naših vaseh, -recimo v dolini Kolpe, Čabranke, v Loškem potoku in tako dalje. Rešitev tega problema ni samo v gradnji industrije in raznih delavnic, ki so velikokrat gospodarsko lahko zelo problematične. Rešitev dejansko leži -v naprednejšem in modernejšem kmetovanju. Zadruge in posestva bodo pri tem morala odločneje kot doslej pomagati. Ljudski odbori pa bodo morali zajamčiti, da se bodo vrnila v naraščanje materialne osnove za kmetijsko proizvodnjo vsa ona sredstva, ki se stekajo iz kmetijstva v razne sklade. Zato bo v prihodnjih letih morala veljati posebna skrb ljudskih odborov, da krepijo zadruge na svojem področju in jim pomagajo, da se okrepijo in da se v celoti usposobijo, da uvedejo na svojih površinah in na površinah vključenih v proizvodno sodelovanje, moderno gospodarjenje. Okrajni komite se je zaradi tega zavzel, da bi v bodoče ne sestavljale več načrte za kooperacijo zadružne zveze, ampak zadružni sveti pri zadrugah in to za tiste vrste žit ali krmnih rastlin, ki jih kraj ob svoji kmetijski proizvodni specializaciji najbolj rabi. Kjer so že doslej spoštovali to načelo je bilo tudi v celoti uveljavljeno načelo speštevoatja gospodarske zainteresiran osti obeh pogodbenih strank v kooperaciji. Letos pri sklepanju novih pogodb ni bilo novih ati posebnih težav, ker so kmetje spoznati prednost kooperacije in so se sami prijavili zanjo. Zaradi tega je treba vsebini kooperacije in njenemu daljnosežnemu pomenu dati poseben poudarek in tudi več pozornosti kot doslej.
Zanimiva je bila razprava o novi diferenciaciji, ki se danes vse bolj pojavlja na vasi. Vedno več je namreč primerov, da napredni vstopajo v kooperacijo, seveda takrat, kadar se prepričajo, da bodo v kooperaciji uveljavljene modernejše obdelovalne metode in da bo tako tudi rezultat boljši. Tam pa, kjer je zaostalost posebno velika, se sodelovanju upirajo prav oni kmetje, ki jim je kooperiranje že sedaj potrebno, da bi izboljšali svoj položaj in odprli perspektivo za mlade ljudi na vasi. Tako se danes vas ne deti več na bogate in siromašne, ampak se vedno bolj in bolj deti na one, ki vedno bolj razumejo duh novega časa, ki ga je prinesla v deželo naraščajoča industrializacija, in one, ki teh
sprememb ne razumejo in bodo zaradi tega počasi začeti tudi materialno trpeti, ker bodo imeli manj za življenje. Res je namreč, da je že danes iz vasi v mesta izredno močan odtok delovne sile tudi zaradi tega, ker so delovni pogoji v mestih mnogo boljši kakor na vasi, ker je naša zakonodaja ustvarila že celo vrsto nespornih prednosti, kd jih privatni kmetovalec nima.
Vse organizacije, kmetijske, zadružne in družbeno politične, bodo zaradi tega morale večkrat, temeljitejše in neposrednejše govoriti z našimi kmeti, jim pomagati da povečajo proizvodnjo in da tako pomagajo sebi izboljšati življenjsko raven in obenem prispevati k boljši oskrbi mestnega prebivalstva, da bi to ustvarjalo več in ceneje tudi za kmečko prebivalstvo.
Prazniki novega leta so prežeti z otroškim veseljem ob okrašeni in obloženi novoletni jelki
Vse urediti do 20-letnice začetka upora
Najprej je bilo na plenumu prebranih več poročil, o čem naj bi so imeti majhno plačo je bila tež
Novi odbori Socialistične zveze V
V	nedeljo 29. decembra je bila v jutranjih urah gosta megla in mrzlo, da te je zeblo do kosti. Ze v zgodnjih jutranjih urah sem na-pregel jeklenega konjiča, ki me je ponesel iz enega do drugega kraja Ribniške in Sodraške doline. Na svoji poti sem se srečaval z ljudmi, starejšimi in mlajšimi, ki so prihajali ali odhajali z volišč. Tega dne so imeti v občini Ribnica volitve v vodstva osnovnih organizacij Socialistične zveze.
»Na volitve smo se dobro pripravili,« mi je v razgovru dejal sekretar Občinskega komiteja ZK Ribnica tovariš Janez Picek, »zato računamo na dobro udeležbo,« je še dodal.
Na volišču v Ribnici sem se mudil okrog 9. ure. Bila je taka gneča, da so ljudje skoraj »nositi« eden drugega. Komaj sem se prerinil do članov volilne komisije, ki so mi povedali, da je do takrat volilo že 226 volivcev. Na voliščih so izdajali _ novim članom tudi članske knjižice. Na ribniškem volišču je bilo polno ljudi vse od 7. ure naprej, ko so odprli volišče.
V	Hrovači je stal pred voliščem lep slavolok -z napisom »Vsi na volitve«. Tudi volišče je bilo lepo okrašeno. Do 9.30 ure je volilo 56 državljanov. V tem kraju imajo
vseh volivcev 177," v članstvu SZDL pa so imeti doslej 78 ljudi. Jutranji rezultati so napovedovati, da se bo število članov Socialistične zveze v tem kraju precej dvignilo. Člani volilne komisije so mi povedali, da je med prvimi volil 80-letni Jernej Kožar, upokojenec iz Hrovače in dal s tem vzgled mladim ljudem.
Iz Hrovače me je vodila pot v Nemško vas. V tem kraju imajo . 8 volivcev, članov SZDL pa so 81’ Do P°1 desetih je volilo .iU clanov. Komisiji sem zaželel veliko dela, potem pa sem se oglasil na volišču v
PRIGORICI
Najprej kratek pomenek s člani volilne komisije, kako potekajo volitve. Do 10. ure se je zglasilo na volišču 38 volivcev. Med prvimi je volil vojni invalid Vidic iz Prigorice. Zvedel sem tudi, da imajo skupno 274 volivcev, registriranih članov SZDL pa je bilo 80. Poslovil sem se z željo, da bi se vrste članstva v SZDL čimbolj povečale.
Dolenja vas je imela doslej v članstvu Socialistične zveze komaj 22 odstotkov vseh vpisanih volivcev, katerih je skupno 395. To ni
nič kaj dober sloves. Ko sem v jutranjih urah razgovarjal s člani občinske volilne komisije, so mi povedati, da jih najbolj skrbi, kako bo z volilnimi rezultati v Dolenji vasi. Ko sem se mudil na volišču v Dolenji vasi, so imeti člani volilne komisije polne roke dela. Do 9. ure je volilo od 98 članov SZDL, kolikor so jih imeli dote-daj, 48, 18 pa je bilo novih. Skupno je do 9. ure volilo 66 ljudi. Volišče so imeti lepo okrašeno, kar velja tudi za ostala' volišča.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Razširjeni plenum Občinskega odbora Zveze borcev Kočevje, ki Da bodo grobišča padlih borcev je bil 18. decembra, je opozoril na mnoge stvari iz dela in življenja bolje oskrbovana kot doslej, naj organizacije Zveze borcev. Plenum je sprejel sklep, da naj osnovne bi na organizacije ZB na občnih organizacije ZB začnejo čimprej z občnimi zbori. Z zbori morajo za- zborih zadolžile člana, ki bi skrbel ključiti do 15. januarja 1960.	za grobišča in spomenike. Pa še
en umesten predlog: Na krajevnem Med nekaterimi bivšimi borci, ki odboru ZB naj bi se zbrali člani
in napisali zgodovino NOV svojega razpravljati in sklepati na bližnjih nja, da bi se predčasno upokojiti, kraja, zapiske pa potem poslati občnih zborih organizacij Zveze Uredba o dopolnilni plači za bor- muzeju v Kočevje borcev.	ce, ki so vstopili v NOV	pred 9.	Udeleženci plenuma	so dati še
Organizacije ZB naj bi se v večji septembrom 1943 je omogočila pri- vrsto drugih predlogov iz raznih meri kot doslej zanimale in podpi- zadetim ljudem višje prejemke, to področij dejavnosti Iz žive raz-rale razvoj socialistične preobraz- je, da prejmejo razliko med plačo, -,rave je bilo opaziti da so bivši be na vasi. Uvajanje socialističnih ki jo prejemajo za svoje delo, tako borci in aktivisti zainteresirani za načel v kmetijstvu je ena izmed da bodo znašali njihovi prejemki vse j^j. ^ dogaja pri nas. Po kon-zelo pomembnih nalog. V vrstah do 16.200 din mesečne*. Urejeno ean; -razpravi ki je dala obilo na-kmec,.'' jh proizvajalcev. • kmetov,' je bilo tudi za otroke padlih bor- petkov pred občnimi zbori ZB, so imamo precejšnje .k£U> 61«mv e sv, k' prejelo posebne •» do- sprejeti več sk'.upJV, katere bodo ZB. Ti naj bi biti gonilna sila- pri datke.	ge izpopolnili in dati v razpravo
uresničevanju nalog v našem kme- Na plenumu so ugotoviti, da je organizacijam ZB. Najpomembnej-tijstvu.	bilo zdravljenju bivših borcev po- g; gklepi so:
Bliža se 20. obletnica začetka svečena velika skrb. Taka skrb naj upora proti okupatorjem,	zato	naj	bo tudi v bodoče.	•	Z občnimi zbori	krajevnih
bi do leta 1961 do kraja urediti Razprava na plenumu je poka- organizacij ZB je treba čimprej partizanska grobišča, uredili pre- zala, da so organizacije ZB posve- začeti, končati pa do 15. januarja kop padlih borcev iz gozdov v gro- tile premalo skrbi političnemu de- 1960; bišča itd. To delo naj bi opraviti lu. Zvezo borcev moremo smatrati
že v prihodnjem letu.	najpomembnejšo družbeno	politič-	S	Za Dan borca	prihodnjega
Utrjevati je treba slavne tradi- no organizacijo takoj za Socialistic- teta bo v Starem logu odkrit spočije NOV. Največ poudarka pri no zvezo. Zato pa je potrebno, da menik in urejeno grobišče 74 pad-tem je treba dati vzgoji mladine, je vsak -član ZB tudi aktiven po- lih borcev. Tam naj bi bila ob tej da bo seznanjena z zgodovino NOV. liti-čni delavec. Na žalost pa ima- priložnosti osrednja proslava, mo-Pri tem lahko veliko pomagajo mo še vedno primere, da so neka- S°če celo v okrajnem merilu; bivši borci. Organizacije ZB naj leri člani ZB izven Socialistične
se povežejo s šolskimi vodstvi in zveze.	• Drugo leto je treba prekopati
dogovorijo, da bi prišli bivš parti- Med bivšimi borci imao nekaj in posmrtne ostanke padlih bor-zani. v šolo, -kjer naj bi mladini primerov alkoholikov. Te ljudi mo- cev prenesti na partizanska grobi-pripovedovali spomine iz partizan- ramo vzgajati, da bodo postali ko- šča; skih dni.	ristni člani naše družbe. Alkohol
Imamo še precej članov ZB, biv- uničuje človeka moralno in mate- • Dokončno bo treba drugo leto šib borcev, ki nimajo še ustrezne rialno.	urediti partizanska grobišča;
kvalifikacije. Sedaj ,se jim nudi Proslavam državnih praznikov
vsa možnost, da si pridobe izobraz- bi morali posvetiti večjo pozornost. • Člani naj bi se v večjem šte-bo in z njo tudi pogoje za dosego Zato pa so prve poklicane orga- vilu naročiti na revijo »Borec«; kvalifikacije. V Kočevju deluje nizacije ZB.
šola za odrasle z A in	B	oddel-	Odbori ZB naj bi pregledati pri-	S	Ustanovi naj se	stanovanj-
kom. Po končani šoti se bodo lahko mere izključenih članov iz Zveze ska zadruga, katere člani bodo biv-absolventi vpisali na srednje šole. borcev in tistih, ki imajo pogoje, ši borci. Namen zadruge bi bil, da Ostali, ki nimajo možnosti obisko- a Se niso člani ZB in jih sprejeli bi bivši partizani potom zadruge vati šole v Kočevju, si lahko pri- v organizacijo. Skupno z ZK naj graditi stanovanja, dobijo znanje potom Dopisne osn. bi pregledali primere izključenih Na plenumu so z navdušenjem šole. Imajo pa tudi to možnost, da članov in bivših borcev iz Zveze pozdravili predlog, da se pošlje lahko vsak posameznik študira komunistov, in potem tiste, ki ima- obolelemu tovarišu Francu Lesko-sam, na izpit pa se prijavi na naj- jo pogoje, predlagati za sprejem šku-Luki pozdravno pismo z željo, bližjo osemletko.	v ZK.	da bi bil čimprej zdrav.
Danes je še čas, da si bivši borci pridobe znanje, posebno pa velja to za mlajše člane ZB. Zapomniti si je -treba, da brez potrebne šol-
vati v°S' Ja Mjs?bonanarCka- K®čcvje’ dn* 26. decembra.	šali, da so zbrana precejšnja de-
terem koti delovnem mestu.	Pripravljalni odbor za proslavo narna sredstva za obdaritev šol-
Materialna vprašanja članov ZB ^vetetne jelke pri Občinskem od- skih otrok -po šolah in cicibanov po se ugodno rešujejo. V zadnjem ob- boru SZDL v Kočevju je pripravil otroških vrtcih. Vsi otroci bodo le-do-bju je bilo izdano več zakonov VSe Potrebno za uspešno izvedbo po obdarovani. Obdaritev so s svo-v korist in zaščito bivših partiza- novoletne jelke. Najvažnejšo vlogo jimi prispevki omogočila Kmetij-nov in družin padlih borcev. Po- bo imel seveda dedek Mraz. V spre- sko gozdarsko posestvo Kočevje, večane so bile pokojnine in inva- vodu po mestu in na Rudniku ga Državno posestvo »Snežnik« Ko-lidnine. Prav tako so biti deležni bodo spremljali marsovci, gusarji, čevska Reka, »Ključavničarstvo«, materialne zaščite tudi mimodob- Sneguljčica, snežinke, konjeniki. »Trgopromet«, Rudnik Kočevje, ski invalidi.	za proslavo novoletne jelke smo sli- »Elektro«, »Avto«, ObLO, Kočevski
tisk itd. Lep primer je dal tudi Nikola Tršič, ki je prispeval 10.000 dinarjev.
Tokrat bodo za novoletno jelko obdarovani tudi otroci padlih borcev, ki so brez obeh roditeljev in octroci socialno ogroženih družin.
V času od 27. do 31. decembra bo v kavarni »Zvezda« v Kočevju otroško zabavišče. Kaj več vam o tem ne bomp povedati. Staršem svetujemo, da popeljejo v omenjenih dneh svoje otroke v kavarno »Zvezdo«. Prepričani smo, da nam bodo za naše opozorilo hvaležni.
Vsem otrokom želimo, da bi se v času novoletne jelke dobro imeli in zabavali.
Program dedka Mraza
TiiM,
SftUBt/L
VOLIVCEV
Na vsakem zboru volivcev ali drugih sestankih postavljajo volivci različna vprašanja, ki so važna za njihov kraj ali pa so splošnega pomena. V novo uvedeni rubriki »Tribuna volivcev«, bomo objavljali vprašanja volivcev in odgovore nanje, ki jih bodo dali predstavniki ljudskih odborov in drugi.
Namen rubrike je, da volivci sproti in hitro dobijo odgovore na vsa vprašanja, ki jih težijo. Za to prosimo volivce in druge, da nam taka vprašanja čimprej pošljejo.
__*____
Zakaj se je Občinski ljudski odbor Kočevje odločil združiti gostinske obrate v eno gostinsko podjetje in kaj pričakuje od tega ukrepa?
Občinski ljudski odbor Kočevje se je odločil za združitev gostinskih obratov iz več razlogov. Najvažnejši je ta, da sedanja organizacijska oblika gostinstva ni omogočala niti delavskega niti družbenega upravljanja, ker je bilo povprečno število zaposlenih v enem gostinskem obratu le od dva do pet članov.
Zaradi take razdrobljenosti gostinstvo ni moglo ustvariti nujnih potrebnih lastnih sredstev in obnavljati lastnih prostorov (poslovnih) tako, kot bi bilo zaže-ljeno.
Z združitvijo gostiln v eno podjetje, bo mogoče uvesti delavsko upravljanje. Lastna sredstva se bodo povečala in jih bo mogoče racionalneje uporabljati.
Pričakujemo, da se bo izboljšala tudi kadrovska zasedba v gostinskih obratih.
Drago Benčina, načelnik oddel. za gosp. in komunalne zadeve
Zadružnik M. O. sprašuje zakaj ne izvajajo odlok Občinskega ljudskega odbora Kočevje o ukrepih za racionalno izkoriščanje kmetijskih zemljišč, ki je bil objavljen v »Glasniku«.
Odlok Občinskega ljudskega odbora Kočevje, ki je bil objavljen v »Glasniku« Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, št. 73 z dne 18. septembra 1959 lastniki zemljišč niso pričeli izvajati. Z ozirom na razmere v teh krajih, se je odločil Svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri Občinskem ljudskem odboru v Kočevju, da ta dela, to je melioracije, izvede Kmetijska zadruga Fara na stroške lastnikov. Načrti za izvršitev teh del so že končani in tudi potrjeni od Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. Zadružni svet KZ je tudi sprejel sklep o najetju potrebnega posojila, katerega bodo potem lastniki odplačevali. Ravno te dni so bili odposlani vsem lastnikom posebni dopisi, iz katerih je razviden celoten potek dela in odplačevanja kreditov. Z vsakim posameznim lastnikom pa bo potem sklenjena tudi ustrezna pismena pogodba.
Matija Zobec, referent za kmetijstvo
ObLO Kočevje — * —
Skoro na vseh zborih SZDL občine Kočevje so volivci postavljali vprašanja, kako bo v letu 1960 s popravilom vaških potov in kolikšna sredstva bo ljudski odbor predvidel v te namene?
Popravilo vaških potov predstavlja že vsa leta po vojni poseben problem, ki še do dames ni rešen. Rešeno je vprašanje popravil gozdnih potov, ki se finansirajo iz gozdarstva. Za popravilo vaških potov, ki ne tečejo čez gozd ni predvidenih rednih sredstev, zato je bilo vzdrževanje teh poti doslej odvisno od prizadevanj vaščanov samih, delno pa tudi od dotacij, ki so jih v ta namen dobili krajevni odbori od občine. V preteklem letu so dobili take dotacije naslednji KO:
e. Pripne na uolitue n odbore SZDL
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA ODBORA SZDL TOV. IGNACEM KARNICNIKOM
PROTI OPORTUNIZMU
V Kočevju je v petek razpravljal Plenum Občinskega komiteja ZKS o nalogah članov in organizacij Zveze komunistov, kakor jih je označil II. plenum Centralnega komiteja ZKJ. Plenumu je prisostvoval tov. Jager Jože, član Okrajnega komiteja ZKS Ljubljana. Prisotni pa so bili tudi sekretarji vseh osnovnih organizacij ZKS kočevske občine.
Osilnica Papeži Breg
Stara cerkev Črni potok Kuželj Jesenov vrt
300.000	din
100.000	din
60.000	din 100.000 din
50.000	din
30.000	din 30.000 din
Skupaj 670.000 din Te dotacije so KO dobili pod pogojem, da s temi sredstvi nabavijo samo material in plačajo prevoze, vsa ostala dela pa opravijo s prostovoljnim delom.
Za prihodnje leto je predvideno za komunalno dejavnost več sredstev s tem, da se povišajo tudi dotacije KO za popravila potov. Zaenkrat je izdelan samo okvirni predlog plana, ki je za ca. 30 odstotkov višji od letošnjega. Če bo ta predlog sprejet, je odvisno od skupnih sredstev, s katerimi bo razpolagala občina v proračunu za leto 1960.
Drago Benčina, načelnik oddelka za gosp. in komunalne zadeve
Sejo komiteja je začel tov. Tone	mo še v nekaterih podjetjih. To
Šercer, ki je prebral poročilo o	kaže, da se nekateri odgovorni
nalogah Zveze komunistov v ko-	ljudje v naših podjetjih ne zave-
Na	to vprašanje	sem delno	od-	bevski občini in se dotaknil raznih	dajo, da so pred skupnostjo in
govoril že	z	odgovorom na	prvo	slabosti, ki jih opažamo tudi v	družbo odgovorni ne le za izvrše-
delu komunistov, javnih službah	vanje gospodarskih nalog in spo-
Kako potekajo priprave za volitve?
Prosimo Vas, da nam poveste nega transformatorja v Knežji lipi.	kakor tudi problematiko celotne
o značilnostih zadnjih občnih Vsekakor bo treba najti način, ka-	komune. Vse to daje občnim zbo-
zborov organizacij SZDL.	ko naj bi se rešili nekateri boleči rom zelo pozitivno obeležje.
Ker se je v letošnjem letu mno- problemi glede komunalnih naprav go razpravljalo o kmetijskem vpra- v vaških naseljih, predvsem tam, šanju in o novih odnosih na pod- kjer se lahko pričakuje nadaljni ročju stanovanjskih vprašanj, so napredek v kmetijstvu.
tudi občni zbori osnovnih organi- Na občnih zborih mestnih orga- vprašanje. Pri tem mislim na po- ....	_ _	_
zacij Socialistične zveze potekali v nizacij in v ostalih strnjenih na- tek in vsebino občnih zborov os- 'n podjetjih v kočevski občini. Ko- š tavanj e predpisov, ampak v nič tem vzdušju. Skoraj vsem občnim seljih, so razpravljali predvsem o	novnih organizacij SZDL. Mislim,	mjjte je poslušal	tudi	zelo zani-	manjši meri	tudi za uvajanja pra-
zborom so prisostvovali člani Pred- reformi stanovanjske izgradnje, o	da so letošnji razmeroma dobro	mivo poročilo o	javni	varnosti v	vih odnosov	v naše kolektive. Di-
sedstva občinskega odbora in člani	novih najemninah, o stanovanjskih	uspeli občni zbori najboljša pripra-	tej občini, ki ga je podal član ko-	rektorji in drugi ljudje v podjetju
političnega aktiva, zato smo bili	skupnostih, o urejanju in olepšavi	va za volitve, ki bodo 10. januarja.	Mteja tov. Jože Podržaj. Na pod-	so prav tako strokovni kot druž-
zelo točno seznanjeni o poteku teh mesta itd. Razprava se je dotak-	Lahko bi v določenem smislu celo	la8i obeh poročil	se je	razvila ob-	beni delavci	in mnogi od teh so
zborovanj in njihovi vsebini. Iz po- nila tudi prednosti in uspehov na-	rekli, da se je vse naše letošnje	sežna razprava,	v tej	pa je bila	tudi postali	direktorji in vodilni
ročil, ki so bila podana na zborih, grajevanja po delovnem učinku, kar delo vršilo v znamenju priprav na žigosana vrsta negativnih pojavov uslužbenci v gospodarstvu in jav-je	bilo	razvidno,	da	so	naši	člani	v določenem smislu lahko znatno	volitve. Na	zadnjih dveh plenarnih	iz javnega življenja	v Kočevju.	ni upravi prav zaradi tega, ker so
z	velikim	zanimanjem	spremljali	vpliva na zbiranje sredstev pri ob-	zasedanjih	občinskega odbora SZDL	Ko je obravnaval slabosti v de-	se najprej uveljavili kot družbeni
akcije in prizadevanja naših poli-	činskem ljudskem odboru, s ka-	smo posvetili del razprave tudi	ki komunistov, se je plenum za-	delavci. Komite je sklenil, da bo
tičnih forumov, da se uvede čim	terimi se lahko financirajo razna	vprašanju volitev. Imeli smo tudi	vzel za to, da komunisti ne spo-	budno čuval nad odnosi, ki vla-
večja proizvodnja kmetijskih pri-	komunalna dela. Pri urejanju ze-	posvetovanje s predsedniki osnov-	žtujejo samo pravnih, ampak tudi	dajo v kolektivih in nad tem, ako
delkov oziroma so se sami vklju-	lenih pasov v Cankarjevi in Se-	nih organizacij glede priprav na	moralne norme. Tako je plenum	vodilni ljudje v podjetjih in usta-
čili v to akcijo. Seveda pa imamo	§kovj ulici, so prebivalci vložili	volitve. 29. tega meseca smo imeli	razpravljal o delitvi dveh plač	novah skrbijo za primemo poli-
mi na Kočevskem nekoliko lažje	rrmogo prostovoljnega dela, mladi-	zopet sestanek s predsedniki osnov-	Preko rednih prejemkov v podjet-	tično vzdušje in kakšen je sploh
stališče kar se tiče navajanja kme-	na pa se je predvsem angažirala	nih organizacij in predstavniki vo-	ju Ključavničarstvo, ki 'se je na	odnos naših vodilnih in odgovor-
tov v kooperacijo oziroma v akcijo	s prostovoljnim delom Vajeniškega	Ulnih komisij, da bomo razdelili vo-	t0 odločilo kljub temu, da je ime-	nih tovarišev do problemov skup-
za dviganje ha donosov, ker nam	doma. Veliko zainteresiranost so	lilni material in se pomenili še o	lo z ljudskim odborom pogodbo, da	nosti. Cela vrsta sijajnih primerov
dve veliki državni posestvi dajeta	pokazali prebivalci tudi za dogra-	zaključnih političnih, predvsem pa	ko ,s:cer pavšalirano, da pa ne bo	kaže tudi v Kočevju, da je možno
z izredno dobro organizirano kme-	ditev doma za telesno vzgojo. Cia-	tehničnih pripravah na volitve,	delilo več kakor ene plače. Tudi	združiti v eni osebi strokovno in
tijsko proizvodnjo in z lepimi us-	ni mestnih organizacij SZDL so se	Imam občutek, da so priprave za	delitev sama je počivala na težko	politično skrb za rast kolektiva,
pehi pri vzreji plemenske in ostale obvezali, da bodo s prostovoljnim volitve potekale dokaj skrbno, zato razumljivi lestvici. Vodstvo pod- Komite je analiziral tudi delo živine, neovrgljive dokaze o pred- delom in z drugimi uslugami pri- tudi optimistično gledam na rezul- jetja je očitno hotelo na tak način inšpekcijskih služb ljudskega odnesti moderne kmetijske proizvod- pomogli k hitrejši izgradnji tega tate volitev.	med delavci zmanjšati efekt dela bora in sprejel sklep, da bo pripo-
nje in o koristi sodelovanja za- prepotrebnega objekta. Z nadalje- Ali se bo po Vašem mnenju komisije Občinskega komiteja ZK ročil ljudskemu odboru, da zaostri sebnih kmetovalcev z zadrugami ali vanjem gradnje doma se bo pričelo število članov SZDL povečalo z Slovenije, ki je prišla na pomoč dejavnost teh služb, kakor tudi celo s posestvi.	s prihodnjim letom. Treba je tudi ozirom na uspešen potek občnih osnovni organizaciji v tem podjet- spoštovanje predpisov v celoti v
omeniti, da smo naleteli na razu- zborov?	:iu, da bi delavsko upravljanje do- interesu skupnosti. V zvezi s to
mevanje pri okrajnih in republi-	Ena od	osnovnih nalog v pri-	bilo pravo mesto.	razpravo so člani komiteja ostro
ških organih glede financiranja	pravah na	volitve je tudi akcija	Komite je nadalje	razpravljal	o	obsodili celo vrsto pojavov, ki ka-
doma za telesno vzgojo	' za pridobivanje novih članov. Pri višini premij v kolektivu Rudnika žejo na to, da je postal pri neka-
S stalnim naraščanjem delovnih tem so pokazale posebno skrb os- rjavega premoga v Kočevju, ki so terih članih Zveze komunistov mest v Kočevju, narašča tudi do- novni organizaciji SZDL Rudnik pri nekaterih uslužbencih in pred- oportunizem naravnost vsakdanji tok prebivalstva’in s tem tudi šte- in Podgorski teren, a tudi ostale stavi j a jo samo reden dodatek plači, pojav in se zavzeli za to, da ko-vilo šoloobveznih otrok. Prostori organizacije pri tem dosti ne za- V temeljiti razpravi je komite m’ite v bodoče ostreje kot doslej obeh osemletk v Kočevju so pre- ostajajo. Sedaj je vključeno v analiziral tudi položaj v podjetju zahteva od vseh članov ZK, da v majhni in učenci nekaterih raz- SZDL 76 % volilnih upravičencev. Instalacija, kjer vladajo zelo slabi redu in predano izvršujejo svoje redov imajo pouk izven matičnega Pričakujemo, da se bo ta odstotek odnosi med upravnikom podjetja dolžnosti.
poslopja. Težko je reči, v koliki znatno dvignil, saj je akcija za in osnovno organizacijo ter kolek- Med drugim je sprejel plenum meri in v kakšni konkretni obliki pridobivanje novih članov še ved- tivom. Cela vrsta nepravilnosti tudi sklep, da se ustanovi aktiv naj Socialistična zveza deluje za no v teku in tudi na sam dan vo- kaže, da so v tem delovnem kolek- javnih služb in da se na Kmetij -rešitev tega problema, vendar eno litev bo možno vpisovati nove čla- tivu sprti z nekaterimi načeli de- sko gozdarskem posestvu ustanovi je gotovo, da bo treba zelo aktivno ne.	lavskega upravljanja. Komite je obratovni kbmite ZKS. Komite je
sodelovati pri vseh naporih, ki jih Vaše osebne želje članom SZDL zato sprejel sklep, da predloži obenem razpravljal in sklepal tubo imela naša komuna pri reše-	in ostalim delovnim	ljudem ob	ljudskemu odboru, da položaj v	di o letnih konferencah Zveze kovanju tega perečega problema.	vstopu v novo leto?	tem podjetju dodobra analizira in	munistov in sklenil, da morajo biti
občnih	Iskreno želim, da bi	se članom	zamenja sedanjega upravnika, ako	sklicane do začetka meseca aprila
Ignac Kamičnik
in ostalim delovnim ljudem ob vstopu v novo leto?
Razprave na občnih zborih so se Nekateri diskutanti na občnih	_	_ _
dotaknile tudi nekaterih konkret- zborih so se dotaknili tudi vpraša- in vsem delovnim ljudem izpolnile bo to za uveljavljanje delavskega in da morajo biti javne, nih problemov, ki prizadevajo pre- nja gradnje bolnice v Kočevju vse želje in predlogi o katerih so upravljanja potrebno.	V razpravi je sodeloval tudi
bivalce posameznega kraja. To je in vprašanja zdravstvene službe razpravljali na občnih zborih. Pre- Komite je tudi razpravljal o po- član Okrajnega komiteja tov. Ja-predvsem elektrifikacija naselij, sploh. Čeprav smo sicer v zdrav- pričan sem, da se bo mnogo teh ložaju v podjetju Tekstilana, in ger, ki je poudaril važnost raz-ureditev krajevnih poti in ponekod stvenem pogledu in v delovanju želja izpolnilo članom že prihodnje ugotovil, da vodstvo tega podjetja prave in pomembnost sklepov ter tudi vodovod. Če upoštevamo, da zdravstvene službe zelo napredeva- leto, in to predvsem zaradi tega, vse premalo skrbi za dobre odnose se zavzel, da se naglo in uspešno je bila Kočevska skozi vsa štiri li, se pa iz čisto drugih vidikov ker bodo pri tem prispevali sami v kolektivu in dopušča stvari, ki tudi uresničijo. Tovariš Jager je leta NOB pozorišče stalnih bojev kaže potleba po gradnji "bolnice, svoj delež. Vsem delovnim ljudem jih ni mogoče dovoliti. V tem pod- govoril tudi o sprovajanju neka-z okupatorji, potem lahko zaklju- Ta utemeljitev iz omenjenih vidi- občine Kočevje želim mnogo de- jetju je že dvakrat ostal nekazno- terih sklepov II. plenuma CK ZKJ. čujemo, da je okupacija dala na- kov je sprejeta in projekt za grad- lovnih uspehov in veliko osebnega van napad na družbene in javne
šim krajem svoj pečat. Sto dvajset njo bolnice je odobren.	zadovoljstva v novem letu 1960. delavce. Podoben odnos srečuje-	B. M.
vasi, v katerih so do leta 1941 pre- Predno zaključimo odgovor na to
bivali Kočevski Nemci, je bilo do vprašanje, moram poudariti, da?°lrlww1_	....	«	.	..	_____
SSLfMTHlisra: v Laščah so volili nova vodslva Socialistične zveze
naseltoihVkr^venZatoetelna^el- gah ter^potdinih^eliah’in predlo- Nedavno končani občni zbori or- ga ljudstva razpravljali in obrav- jak so zaključile volitve že ob 9. jenost naprav predvojnem stanju gih Ravno pri izražanju želja se Ionizacij SZDL občine Lašče so navali kmetijska vprašanja s po- uri dopoldne, ostale volilne enote zelo majhna Ravno ta redka na- je v močni meri zrcalilo razume- Mi obiskani zelo množično in tudi sebmm poudarkom na zakon o iz- do 12. ure, razen Velikih Lašč. V selienost in pasivnost krajev je v vanje, ker zahteve članov niso bile razprave so bile zelo uspešne. Us- koriščanju zemljišč, ter o gradivu tej volilni enoti so zaključili pa v določenem smislu nekoliko prepre- pretirane, v mnogih primerih pa pehe je pripisati celotnemu član- o politiki na vasi, poleg tega so se popoldanskih urah. Splošna ude-čevala elektrifikacijo naselij, ker celo skromne. Predvsem so se ob stvu, zlasti pa političnemu aktivu sukale obravnave o solskih pro- ležba za celotno področje doseda-so to velike investicije ki pa mo- vsakem predlogu ali želji člani iz- laške občine in vodstvu osnovnih blemih, zavarovanju kmečkega nje občine Lašče znaša 97,95 od-rajo temeljiti tudi na gospodarskem javili, da so pripravljeni aktivno organizacij SZDL, ki je članstvo prebivalstva, reorganizaciji dose- stoikov, rezultat v 9 organizacijah računu Ravno tako je s krajev- sodelovati pri realizaciji njihovih seznanilo s problemi, ki so bili dan j e občine in združitve te z ob- znaša 10(P/a, v 6 organizac. SZDL nimi cestami in vodovodom. Toda predlogov. To tudi dokazuje da na- predmet obravnave. V vseh 16 os- črno Ljubljana-Rudnik in Ribnico, nekaj nad 90 odstotkov in samo v nikakor pa ne moremo trditi, da so ši člani dobro poznajo problema- novnih organizacijah so na občnih Zaradi obravnavanja konkretnih organizaciji Opalkovo je bil volil-te želje prebivalcev neupravičene tiko tako svojega ožjega območja zborih Socialistične zveze delovne- vprašanj in odkritosti, se je do- ni rezultat izpod 90 odstotkov. Ob čili pretirane Predvsem je treba	SPiUln +n rln ni W1a nonanrinih m?— TTMlilfi nUPrlurililrtiVi nnnrav in xrn-
pozdraviti pobude prebivalcev, ki samoiniciativno iščejo možnosti, da bi si napeljali v vas elektriko, zbirajo material in se obvezujejo s prostovoljnimi akcijami opraviti težaška dela. Tak primer je v Spodnjem logu, kjer se že več let bo-
Volitve v Ribnici
seglo to, da ni bilo nenačrtnih raz-	priliki predvolilnih priprav in vo-
prav in oddaljevanja od vsebine	litev so vključili večje število mla-
programa dela organizacij SZDL.	dine v članstvo SZDL; tako se je
Po uspešno končanih zborih or-	število članstva povečalo za okoli
ganizacij SZDL so bile minulo ne-	8 odstotkov. Ti uspehi, ki so jih
cialistične zveze. Ob 8.45 uri je vo- del j o v vseh 16 osnovnih organi- organizacije te občine dosegle pri lilna	komisija	že	končala	z delom,	zacij ah volitve kandidatov, ki so	svojem delu dajejo jamstvo, da bo-
Najbolje so potekale volitve v Volitve	so	bile	zaključene	s	100 °/o	jih člani predlagali. Za te so se	do te kot vodilne politične sile s
—	- *	■ - J A	— — —	*	___	— l«. — u n* — u:   :: —»	•	4 /\wn /*)	M.. .. i.. i '   „ t „
(Nadalj. s 1. strani)
rijo zato da bi se napeljal tro- Grčaricah. V tem kraju imajo 140 udeležbo, če upoštevamo dva upra- po vseh organizacijah slovesno pri- tem ^ delom nadaljevale v novo fazni tok’ iz 2800 metrov oddal je- volivcev in prav toliko članov So- vičeno odsotna volivca. Vsekakor so pravili. Volišča so okrasili. Volilne združenih občinah Ribnica in Ljub-
prebivald Grčaric na to lahko po- enote Male Lašče, Rašica in Tur- ljana-Rudnik. nosni.
Tudi na ostalih voliščih so volitve lepo potekale. Z nekaj izjemami je znašala volilna udeležba ob 10. uri okrog 50 odstotkov.
Rezultati volitev			V	ribniški		občini	
Volilna enota	S J ■o	O 5 h!	0 K ■53 1 -2	i	E 2 S 5	E B L	E 2 o = 8-5 S«! >
	-2					-S E	1:1
	J	i			li	ttl	
Žlebič	97	72	79	—	19	81,4	109,7
Slatnik	73	49	57	—	16	78	116,3
Breže	108	35	61	10	47	56,5	174,3
Bukov, in Zadol 98		48	78	2	23	79,6	162,5
Dane	87	28	36	—	51	41,4	128,6
Suš j e	97	30	54	1	43	55,6	180
Nemška vas	158	81	99	13	59	62,7	122,2
Hrovača Dolenji Lazi	177	78	112	10	66	63,3	143,6
in Zapuže Rakitnica,	170	106	131		39	77	123,6
Blate in Kot	242	89	129	1	114	53,3	145
Jurjeviča	171	96	126	—	45	73,8	131,2
Kot pri Rib.	89	49	58	—	31	65,2	118,3
Goriča vas	292	85	141	16	151	48,3	165,9
Sajevec	84	30	30	4	54	35,7	100
Lipovec, Mak.	69	40	45	6	24	65,2	
Gorenja vas	238	162	219	2	19	92	135,2
Otavice	88	47	39	7	60	44,3	
Breg Grčarice, Grč.	114	107	109	1	5	95,6	101,9
Ravne in Jelen							
dol, Jel. žleb	140	140	138	2	2	98,5	98,5
Prigorica	274	80	109	5	165	39,8	136,2
Dolenja vas	395	98	191	8	204	48,4	194,9
Ribnica	969	747	877	13	92	90,5	117,4
Skupaj	4230	2297	2918	100	1352	69	125,6
Najboljši v vaseh Drage
•SvStSS ==ESSE
Wk?nhb-Šn tnUPniL l lmeli v sodraškem in dragarskem v Socialistično zvezo, zato je bil volivcev, da bi lahko zaklju področju. V Loškem potoku niso tudi končni rezultat volitev zelo volitvami. Nisem utegnil čakati j |meli Plitev. Kakor Lo zvedeli, dober. Na novo je pristopilo je tlstlh nekaJ volivcev pmsio volit nig0 zaradi tega imeli volitev, ker ste SZDL 15 prebivalcev
v vr-
"^Žlebič61" Se mi ^ mUdil° naprek da še ni dokončno urejeno h kateri Volitve so končane. Novi odbori
Tudi v Žlebiču so mi dani vo^ “ dSoSSUS	£5?
lilne komisije Povedali da iakajo ,.	odbore SZDL. ljali svoje naloge. Dela ne bo manj-
še samo na nekaj članov SZDL to y oataljh krajjh s0 volitve us- kalo. Minuli občni zbori so poka-še nis“ jS pa votvtve. Na now ^ potekale_ Tudi tokrat so spet zali na vrsto nalog, s katerimi se V Zttll volitvo v odLe So Prednjačile partizanske vasi v bodo spoprijeli novi odbori, cialistične ™	“ £*fSgS'"Se s^oflS	„£^“«7=^«
StoJljSel vodstva občinskih “ u" WiSu^oltoe	v'Sh^k'S
H5EEEEEB sz
0m-Rp-/uHaH ;w nn’J, LmHn stotkov volivcev, enak odstotek so sanih volivcev, še posebno odgo-ze. Rezidtati volitev nam povedo, ob n uri dosegli z volilno ude- vomo delo v prevzgoji ljudi. To pa da je Socialistična zveza izvoje ]	Srednji vasi. Vsekakor so je ena najpomembnejših nalog So-
vala veliko zmago m številčno zelo t;	odrPzLobrega dela do- cialistične Leze.
povečala svoje vrste z novimi član . gedanjih odborov Socialistične zve- Naj zaključimo: Tudi v sodra-htika jeSodaaiSeen zverzaeV NoL ^ in ostalih političnih organizacij aWoWtai13 zveza iz’ izvoljenim odborom osnoynih orga- v	v Sodražici so imeli V	-m
že v prvih dopoldanskih urah ve- ________________—------
liko dela. Do 10. ure so zabeležili	»mtTTfriTirv vodstev
že 76 odstotno volilno udeležbo. Do	ZDRUŽITEV VODSTEV
V pripravah na združitev občine
nizacij SZDL želimo veliko uspehov pri delu.
-m
VOLITVE ODBOROV OSNOV-
^30skupnegeaVš1Llf 357° vpS Lašče z občino Ljubljano-Rudpik N« ORGANIZACIJ SOCIALI- voUvce^Vatt š^e je bilo ^toP-
STIČNE ZVEZE OBČINE KO- ska sklžba je kar dobro funkcio- in to Občinska odbora SZDL in NEDELJO niraia.	Občinska komiteja ZKS občine La-
Na volišču na Vinicah je do 9. šče in Ljubljana-Rudnik.
ZVEZE
CEVJE, BODO V 10. JANUARJA 1960
Ljudski poslanci svojim volivcem ob novem letu 1960
Zaprosili smo ljudske poslance, katere so volili volivci z območja lilci, ki jih zastopate, dosegli bivšega okraja, za nekaj odgovorov oziroma želja ob novem letu. večji napredek in kakšna je Naši želji so ustregli in nam poslali odgovore na vprašanja: Matija
perspektiva teh krajev?
Maležič, ljudski poslanec občine Ribnica; Matevž Hace, ljudski po- Težko^e na kratko0 ^.vedat^vse slanec občine Sodražica in Lašče, Karel Grm, ljudski poslanec Zbora in tudi težko povedati kaj novega, proizvajalcev za občini Kočevje in Ribnica in Janez Lesjak, ljudski Mislim, da so naloge vsem jasne, poslanec Zbora proizvajalcev občine Dobrepolje in drugih občin.
Predvsem pa se moramo zave- 3. Smotrno izkoriščanje kočev- sredstva in poiskati skrite rezerve, dati, da v kmetijstvu nismo tako- skega mlina.	Le na ta način bomo mogli zahte-
rekoč še ničesar storili.	Nič manj važno vprašanje je vati potrebne kredite in pomoč.
dograditev negospodarskih inve- Nujno bomo morali izpopolniti Kake so Vaše osebne želje vo- sticij t. j. dokončna dograditev in naš tarifni sistem. Delavca pro-lllcem ob vstopu v novo leto? ureditev vodovodnega sistema in izvajalca je potrebno strokovno in Ribničani smo znani med dru- Pa rekonstrukcija ceste Kočevje— politično izobraževati, ob čemer Perspektiva je predvsem v lesni in- ghn tudi po tem, da so si nekoč Ljubljana.	lahko pričakujemo dvig storilnosti
Vaše osebne želje?
Tov-««,,	se ,	v„„v,e» „	5? i
lepše zahvaljujemo.	ba bo tudi v tej panogi preštudi- pobral. Želim, da bi si Ribničani v ni. program, se moramo v prvi vr- darski razvoj v komuni.
rati nove programe in LIP še in novem letu občino razrinili, a da sti nasloniti na svoje lastne sile,
še razširjati. Enako velja za osta- jim pri tem ne bi zopet suknjičev koncentrirati razpoložljiva lastna	KAREL GRM
la podjetja. Kovinsko podjetje se pobrali. Vsaj ne vseh!
Lepo pozdravlja Tebe in vse
Izkoristimo Zimski C OS	S pametno kooperacijo s kakim
,	.	močnim podjetjem v Sloveniji lah- bralce »Novic«
Uredništvo »Novic« me je napro- naj bi imeli še vrsto predavanj iz ko hitro razvija in se po številu silo za nekaj besed ob novem letu. področja zdravstva in prosvetne zaposlenih približa LIP-u.
dejavnosti. Kljub temu, da se bo
Razvijati delavsko zavesti
Letošnje leto gre k svojemu kon cu. Bilo je polno in bogato leto na področju našega gospodarstva. Državljani so bili presenečeni, ko so zvedeli, da se je pri nas pridelalo toliko pšenice in koruze, da jo ne bo treba za prihodnje leto uvažati. Ti veliki pridelki pšenice v naši državi so bili posledica smotrne in dobre priprave semena^ strojev, gnojil, ugodno vreme v Vojvodini in kar je zelo važno, dobra priprava zadružnih organizacij, kakor tudi oblasti, ki je z vsemi ukrepi pomagala do tako obilne in bogate letine. Vsa Evropa nam zavida na tako dobri in uspešni letini.
Letos sem potoval v septembru mesecu s skupino poslancev po Vojvodini, Srbiji, Makedoniji, Bosni. Videli smo na lastne oči, kakšni uspehi so letos tako pri pšenici in koruzi, kakor tudi pri živinoreji, posebno v Vojvodini. Pred
MATIJA MALEŽlC
Nasloniti se na lastne sile!
Kako ocenjujete delo Zbora
proizvajalcev ObLO Kočevje? data med občini, ki sta znani po
Ko stopamo v novo leto 1960, Našemu kmečkemu človeku mo-želim vsem prebivalcem, predvsem ramo nuditi priliko, da se v kon-Pa članom delovnih kolektivov, či- kretni obliki, v živi stvarnosti da-tateljem »Novic«, srečno in veselo našnjih povečanih hektarskih do-novo leto v želji, da jim prinese nosov, sam prepriča o nesmiselno-Občini Kočevje in Ribnica spa- še^ večje uspehe v njihovih napo- sti starih oblik kmetovanja. Sma-
tram, da je to prvenstvena naloga
Člani zbora proizvajalcev so svojem izredno nizkem narodnem	Vaše vprašanje, kaj bi po naših kmetijskih zadrug, kot tudi
.............. r.rtams sM'SS-zs&'isp-
tereseanttuLT£V^je^rPreko “ RaneVetekle vojne se v teh	s,e„v Močem ktu doseže ljudmi/ Naši" dosedanji" uspihf v
ZP so bili
ustvarjeniJ neposredni področjih niso še doigo zacelile. V še ved1’" "speh v kmetijstvu in in- kmetijstvu nam dokazujejo, da
Matevž Hace
dnevi je bilo dvodnevno posveto- v ietu i960 izvršila reorganizacija uPoštevai°c občino kot celoto, vanje Glavnega odbora Socialistic- občin v moji volilni enoti, to ne ne zveze Slovenije o kmetijstvu in sme vplivati na to, da bi zadruž-
ništvo kaj zastalo.
Potrebno bi bilo, da bi upravni
odnosi skupnosti napram gospodar- Kočevju je mogla nemoteno obra-skim organizacijam. Komuna in tovati po zmagovitem koncu vojne gospodarska organizacija sta žara- 'e »Tekstilana«, pa še ta z iztro-di tega povezani v nedeljivo ce- šenimi stroji. Vsa druga podjetja, loto	če o industriji sploh lahko govo-
Proizvajalci, člani ZP, so bili rimo, so bila slabo razvita, o raz-globoko zainteresirani, kako se tro-	Kočevskem pa
šijo sredstva, ki so jih sami ustva- y takih pogojih je bilo
rm' ,	. ,	.	.	... krepko prijeti in obnoviti poruše-
Zanimivo pri tem je ugotoviti, no gospodarstvo. Znano namreč da so člani ZP obravnavali pro- j g, da je bila kočevska občina ena bleme iz področja komunalne iz- najzaostalejših v republiki in da gradnje, zdravstva, prosvete itd., slabšega položaja bodisi v gospo-vendar ne lokalistično, temveč darskem ali pa v političnem pogledu ni bilo daleč naokoli.
zadružništvu pri nas. Mnogo je bilo raznovrstnih razprav, nasvetov
in pobud, kako napredovati v na- odbori in zadružni sveti pri kme-šem zadružništvu, ki ima za seboj tijskih zadrugah pred občnim zbo-
že lepo pot.
rom temeljito pregledali svoje delo
Letos je izšel v slovenski skup- jn napravili dober načrt za svojo ččini Zakon o zdravstvenem zava- zadrugo za prihodnje leto. Razum-rovanju kmetov in kmetijskih pro- jjivo je, da se mora seznaniti vse izvajalcev. V Sloveniji so najoolj zadružno članstvo o delu in načr-napredni duhovi pisali in govorili tih zadruge.
v preteklosti o tem, kako in na v Loškem potoku je prepotrebni kakšen način ustanoviti zdravstve- zdravstveni dom pod streho. To bo no zaščito med kmetovalci. Sve- velika zdravstvena in gospodarska toval bi volilcem-zadružnikom, da korist za celo področje Loški potok bi dobro preštudirali ta zakon na in dragairski konec. Desetletja so zadružnih sestankih. Moja iskrena prebivalci tega kraja hrepeneli po želja je, da bi se prebivalci s pod- svojem zdravstvenem domu. Ra-ročja moje volilne enote, t. j. ob- predno bo služil svojemu namenu, čine Lašče in Sodražica, še z večjo Tudi v okolici Sodražice želijo prizadevnostjo oprijeli dela in so- prebivalci, da bi v nekaj letih izdelovali pri gospodarskih vpraša- vršili vse melioracije, ki so v na-njih s kmetijsko zadrugo na vasi. Črtu. Kadar bodo zvršene meliora-Zadruge bodo imele vprihodnjem cije, se bo neprimerno več pride-letu vrsto važnih nalog pri pospeševanju našega kmetijstva in zadružništva. Tako bo potrebno dražice, vidi pač malo tovarn, ven-urejevati pašnike v krajih, kjer so dar je v teh krajih zelo razvita zanemarjene parcele, in v krajih, hišna obrt že stoletja. Mislim, da kjer bodo pogoji in razmere dopu- 3e malo krajev v slovenski deželi, ščale, da se ustanovijo s pomočjo kjer bi napravili toliko pr ek oris t-zadružnikov na prostovoljni pod- ne sube robe, kakor jo ravno na lagi še novi pašniki. Urediti bi bilo področju Lašč in Sodražice. Po ne-treba tudi sadovnjake. Na pod- štetih hišah delajo v jesenski, ročju Lašč je mnogo parcel, kjer zimski in spomladanski dobi do imajo zanemarjene sadovnjake. Po- Pokjoči, da zasluzijo prepotrebna svetiti se bomo morali vzreji ple- sredstva, ki zelo prav pridejo kot menske in rodovniške živine. Ni dodatek malemu kmetijstvu. Po-dovolj, da so samo nekatere vasi trebno pa bi bilo, da bi zadruge vzgledne v tem. Potrebno ie da lme.e vec	strojev za lzdelo-
smo na pravi poti, da smo v kratki dobi nekaj let, dosegli zavidljive uspehe ne samo v Jugoslaviji kot celoti, temveč tudi na Kočevskem.
V gledanju na industrijo v prihodnjem letu smatram za zelo važno nalogo, poleg drugih, da postane naš delavec res pravi industrijski delavec, to se pravi, da bo svoje podjetje vzljubil in bo v korist tega svojega podjetja trošil svoje umske in fizične sposobnosti. Zakaj to postavljam? Predel Dolenjske je pretežno kmetijski, razen kolikor izvzamemo samo Kočevje.
Industrija je slabo razvita, zato tudi ni tako razvita delavska zavest kot tudi ne disciplina pri delu. Številke kažejo veliko neupravičenih izostankov, predvsem takrat, kadar so velika kmetijska opravila. Zato ni čudna trditev, ki
lalo na teh poljih. Nepoučen človek, ki potuje okrog Lašč in So-
Velike uspehe, ki smo jih dosegli v preteklih letih, ne gre podcenjevati. Po zaslugi delovnih ljudi in ob pomoči ljudske oblasti, smo dvignili narodni dohodek in vzporedno z njim življenjski standard.	Janez Lesjak
Na vseh področjih se je lice Kočevja spremenilo. Napredek bi mo- dustriji, bi pripomnil naslednje:	„	_______________
gel biti pa še večji, če bi izpeli v kmetijstvu se mi zdi prven- se jo večkrat sliši po podjetjih,' da pridobiti za delo v občini Kočevje stveno važno seznanjanje našega imajo mnogi zaposlitev v podjetju kvalificirano delovno silo, ki jo še kmeta z našimi proizvodnimi plani kot nekak postranski zaslužek, ker danes občutno primanjkuje.	v kmetijstvu, da mu bo čimpreje je glavna njegova dejavnost d ort, a
Da bi v prihodnje dosegli po- jasno kaj hočemo doseči in na na kmetiji, obrti ali podobno, vprečen narodni dohodek prebival- kakšen način. Kmečki človek je Smatram, da bo čas in budnost ca Jugoslavije, bo potrebno vlo- še v precejšnjem številu konzer- dobrih članov kolektivov take po-žiti mnogo naporov nas samih, ob vativen in nezaupljiv do naših sameznike izločilo in tudi v naši čemer bomo lahko upravičeno pri- ukrepov. Se preveč vidi razne industriji odpravilo negativne po-čakovali tudi pomoč Okraja in strahove in v bojazni za svojo sledice, ki jih v delovne kolektive Republike.	zemljo raje verjame glasovom vnaša kmečko okolje. Pri tem bo
V obstoječih okoliščinah kočev- mračne kmetijske preteklosti, kot odigralo veliko vlogo nagrajevanje skega gospodarstva sodim, da je pa da bi verjel in se tudi na lastne po učinku dela, kar se naj bi iz-Karel Grm	najpotreonejše:	oči prepričal o naših ciljih in do- vedlo čimpreje' povsod in to bo
1. Dokončna izgradnja kočevske seženih rezultatih v kmetijski pro- samo izločilo tisto, kar ne spada Kaj vse je potrebno po Vašem kemične tovarne.	izvodnji in spoznal, da se mu v v kolektiv,
mnenju storiti, da bodo kraji v 2. Rekonstrukcija Tekstilane in kooperacijski obliki odpirajo vrata
komuni dosegli še večji napredek. Rudnika.	v lepše dni kmečkega življenja.	JANEZ LESJAK
Mladino čaka dovoli hvaležnega in korislnega dela
Ves potek občinske konference Ljudske mladine Kočevje, ki je popadena večerna mladinska poli-bila 19. decembra moramo označiti kot velik dogodek v delu mladin- tična šola. Sola se je začela 11. no-
V mladinskih aktivih v mestu naj se poživi vključevanje mla-
ske organizacije. Mladinci iz podjetij, vasi in gimnazije so poročali vembra in bo trajala do 6. aprila dine v kulturno prosvetna društva o delu mladinske organizacije, o dobrih in slabih straneh, in dali vrsto 1960. Na šoli so enkrat tedensko in DPD Svobode. Vaški aktivi naj
’	•	- kulturno predavanja, naslednji teden pa so bi naštudirali in organizirali mla-
konzultacije, potem spet predava- dinske igre ter kulturne večere. Po
predlogov za uspešnejše delo, za politično, gospodarsko in razgledanost mladine. Brez dvoma bodo besede sekretarja Obč. komiteja ZK Borisa Mikoša delegatom na konferenci spodbuda in napo- nja itd. Predavanja so pestra, za- vaseh je treba ustanoviti tilo za delo v bodoče.	nimiva in bogata po vsebini. Šola mladih zadružnikov in jih
_	...	je namenjena mladinskim aktivi- šobiti za delo.
Po poročilu o delu mladine pred I960 so predvidene gradnje igrišč, stom. Obč. komite LMS bo v fe-
aktive
uspo-
S&T	So dekf neizplačil
polnjeni s prvovrstno plemensko živino, ki gre vedno dobro v denar,
sedaj^ ter ostalih poročilih, so se čaka mladino dovolj hvaležnega zunanji politiki v Poljanski dolini, ko bo mladina sodelovala v 'vrsti
ISnJSSt “5L"S5e£ ***. *"*>“ fc posameznih dela.
v Fari in Osilnici pa bodo pre- proslav — 8. marca, ko slavimo
kair prinaša korist kmetijskemu	krajev in poročali, kakšne uspehe
7 ravin‘ 7n n'rri " =r “ ” li težave imajo v svojem mla-
■	uspeha in sreče pri delu v raznih	^	.	s političnimi in družbenimi organi- niziral mladinsko delovno brigado, zborovanjem "brigadirjev/ 207In'27.
v zimskem čas	„?ele5aL1Z..A9	]e por,°." zacijami ter društvi. Na drugi stra- ki bo sodelovala pri gradnji fizkul- aprila bodo organizirali aktivi
kar prinaša Konst Kmei jsramu pa zdravja> zadovoljstva in sreče v	poročah’ kakšne us>*he Za uspešno delo mladinske or- davanja v marcu.	Dan žena. 1, april, Dan mladinskih
KVna dCoberng^. Sporočal bi družinskem življenju, kakor tudi dLkem akt™3'0 V SV°Jem	detov-nih brigad bodo počastili*
volilcem, da bi
organizacijah. Želim,
vplivali na zadružna vodstva na 2elim, 'da bi bralci »Novic« čal’. da so ustanovili klub mladih ni pa naj bi nudile organizacije turnega doma v Kočevju. Na zvez- osemletk iz Kočevja pohod na Pu-ntirall^o2^^!6	volilci> še bolj segali po No- Cs-nS'	.Y5?, po™^’Jim	AA°JZ ob' gled„ P?1«* teh dnevov bodo pro-
nizirali vrsto predavanj iz področja /• ,h živinoreje, sadjereje, prašičereje, ' gozdarstva, travništva. Poleg tega
bo seznanjal mladince o raznih svetovala in spodbujala pri delu. čine 30 mladincev in mladink. slavili tudi 1. maj, 8. maj s sode-problemih, ki se bodo porajali v Sedaj pa nekaj besed o progra- V povezavi s TVD Partizan bo lovanjem na pohodu ob žici okupi-MATEVZ	HACE	podjetju, delegat iz Rudnika pa je	mu dela mladine za bodoče. Ta	Obč. komite LMS organiziral špor-	rane Ljubljane, 4. julij, 22. julij,
poročal	o uspešnih akcijah tam-	obsega štiri najpomembnejše de-	tno tekmovanje mladine v vseh	3. oktober, 10, oktobr in ostale po-
DvInvMvlian:	__	L.J-i;	_l ^ |,	ka]sn]Y	mladine v prostovoljnem	javnosti, in sicer: politično-ideolo-	športnih disciplinah. Najboljši ak-	membne praznike in jih s pestrimi
rripravijeni so pogoji za	Doaoci	Skok	delu. Iz	aktiva v Vajenski Šoli je	ško dejavnost, delovne akcije,	tiv v tekmovanju bo prejel pre-	prireditvami, sami ali v sodelova-
poročal	mladinec o delu vajenske	športno dejavnost in kulturno pro-	hodni pokal. Poleg tega bodo med	nju z ostalimi organizacijami, po-
TOVARIŠ UREDNIK!	ši v večjih ali manjših skokih ozi-	mladine. Sekretariat je	še neiz-	svetno-društveno dejavnost.	V poli-	letom	rama	športna	tekmovanja živili.
Oprosti, da na Tvoja vprašanja	roma padcih. To velja za vsak	j™611 pri delu, zato potrebujejo	tično	ideološki dejavnosti	je	za-	med	posameznimi	aktivi.	_ei
odgovarjam zelo na kratko!	kraj, za vso državo, skupino držav
Kako ocenjujete razvoj gospo-	itd. Normalno je torej, da nasto-	i „ ,5?®'sedl a° se Oglašali	in pred-
darstva v Ribniški dolini v pre-	pajo začasni premori, v katerih se	. ga 1 , mladinec iz KGP	Kočevje,
teklem letu?	pripravljajo pogoji za bodoči skok °	1)1 edlagBl, da bi pri
Vsak razvoj, tudi v gospodar- naprej. (Saj boš oprostil, da za- ,1. .,	,m a<^lb za~
stvu, se je vedno vršil in se še vr- čenjam s tako »teoretičnim« uvo- ,.	.	,80 ,mla~ Delovni kolektiv »Tekstilane« '»Tekstilana« bo v prvem četrt- bi omogočila rekonstrukcija zapo-
dom!)	, ,	p. p ostovoljnem Kočevje je 15. decembra slavil le- letju leta 1960 nabavila štiri tkal- slitev nove delovne sile. Te pa je
Rekonstrukcija »Tekstilane" v petih letih
delu s 300 urami, sodelovali so
pa je
po zmago. Tega dne so izpolnili ske stroje. Nabava strojev je nuj- v občini še dovolj.
V daljši perspektivi je tudi, kar
Mislim, da je bila Ribnica lan- tudi nri vseh nrnsinmh ir	r“?6V- lcs“ LU1C ou L4'u“““	»nuJCv .i^
sko leto v takem premoru. Vrsta bod() imeli z ustanovifui'ie	r	PIan dohodka. Za predčasno na. V letu 1959 so kupili mikalni v uaijai pt-iapc^uvi je uuui, Kar
stvari je bila v pripravah in na- mindih zidmžniknv	, ktlVa izpolnitev plana gre zasluga celot- stroj. S tem so odpravili ozko grlo naj bi bilo omogočeno potom Zdru-
črtih. Te priprave bodo l! 1960 ™ L SdS Vnff ’	36 ncmU kolektivu, ki ni Stedil moči proizvodnje v predilnici. Sedaj jim ženja tekstilne industrije LRS, da
pri delu za uresničitev cilja.
ni potrebno več uvažati prediva, bi v podjetju povečali število tkal-
omoe č'l	.	mladina večji del zaposlena.
bo brez dvoma skok nanrei nova	ai/V	/iVi • ,	,	v nacriu, aa ooao proizvean zud	vec	preuiva,	je omogočena	rum	vec-
zaposlitev za nrihu»r,A	A-srnHocnt	dim. Mladinski	aktivi kmečke mla-	ton prediva, stkali pa 420.000 m2,	ja	proizvodnja. Za	to	tudi	namera-
liudi in s tem nnvn nhnu m dme Si° doslej na skrbi pred- V proizvodnji volnenega prediva so vajo nabaviti tkalske stroje. 5nsnodars^a n:bn£kP	Si v	VSCm kultum° prosvel™ dejavnost,	prekoračili plan za 15 odstotkov,
on-zHarstvu ie bilo	6' V	premalo pa so	se poglobili v po-	plan proizvodnje volnenih tkanin
ceste vAk^A° ktično-ideološko delo. Delo vaške pa so izpolnili okrog 96 odstotkov, daljevanje	J®kk° J”0- V mladine je zaradi nalog, ki jih ima Pojasniti moramo, kako je prišlo
kmetijstvu so dozoreli načrti za kmetijstvo še posebno pomembno, do tega, kakor tudi to, da finančni
povečali bruto proizvodnjo na 2 milijardi 800 milijonov dinarjev prometa, kar bi znašalo približno pet kra.tno večjo proizvodnjo kot je sedaj. Skupno število vseh zaposle-
KOLEKTIV »TEKSTILANE« JE 15. DECEMBRA IZPOLNIL LETNI nih pa bi znašalo okrog 800,
PLAN DOHODKOV
hitrejši razvoj. P««^i na Ugar- Mladinski aktivi bi mo£Thto to	da mS
ju, la naj bi ze le^a /r”'F1®1 Se morajo postati nosilci in propaga- plan ni bil izpolnjen, ni bil nič večji vpliv na moder J vse- torji socialistične preobrazbe kme- manjši. Zaradi povpraševanja trga
"SssjS1.«. »to,
Ko smo se mudili v »Tekstilani«, -	7	.	- smo se zanimali tudi za pespek-
po težjih tkaninah so se morali tivni razvoj podjetja v bodočih le-
Nas je seveda zanimalo, kdaj se bo predvidoma uresničil ta velikopotezni načrt, ki bi imel nedvomno globoke posledice v strukturi bruto proizvoda v komuni. Slišali smo,
mSS&šjšž afwvtSSS
drugo leto graditi. Tako bi lahko več mladincev in mladink iz ob- tila niso vplivali na finančni uči- že potrdil. Elaborat imajo, sedaj pa
Matija Maležič
naštel še vrsto stvari.	čine. To pa bo mogoče le, če bodo nek v podjetju.
Torej: mnogo dela, rezultati se mladinski aktivi pravilno seznani- Za leto 1960 ima podjetje pred bodo pokazali čele v bodoče!	k svoje člane o pomembnosti te
akcije.
Kaj je treba po Vašem mnenju Mladina naj bi sodelovala v prose storiti, da bodo kraji in vo- stovoljnem delu tudi doma. V letu tudi za proizvodni plan.
v bodočih petih do osmih letih. S tem bi se kočevska »Tekstilana«, ki sedaj obratuje še z zastarelimi finančna stroji, uvrstila med največja vol-narska podjetja v Sloveniji.
Naša iskrena želja je, da bi se 1959, ki ga pa nameravajo izvršiti dvignil bruto promet od sedanjih uresničile želje in prizadevanje ko-z manjšo delovno silo. Isto velja 600 milijonov na 1 milijardo 300 lektiva za rekonstrukcijo podjetja.
milijonov din. Razumljivo je, da	-m v
je potrebno zagotoviti sredstva v višini 150 milijonov din. viden isti finančni plan kot v letu Po zaključeni rekonstrukciji bi se
Novoletne želje delovnih ljudi
Le kdo nima želja ob vstopu v novo leto? Gotovo vsi želimo, da bi zdravi in zadovoljni opravljali vsakdanje delo in v miru živeli.
Zelje nekaterih naših bralcev je zapisal naš novinar Karel Ora-žem in na tej strani Vam jih posre Iujemo.
DA BI BIL ZGRAJEN FIZKULTURNI DOM
»Kaj si želite v novem letu,« smo vprašali podpredsednika »Partizana« Kočevje tovariša Adreja Arka. Takole je odgovoril: »Da bi nam občani v prihodnjem letu nudili večjo moralno pomoč pri gradnji novega telesno vzgojnega doma, za katerega so nam nudili in nam bodo še nudili vso finančno pomoč oblastveni forumi.
Želim, da bi bilo objektivnejše gledanje na delo telesne vzgoje v celoti, a ne le presojanje po trenutnih uspehih ene ali druge panoge na tekmovanjih. Cilj telesne vzgoje je vzgoja človeka v zdravega in zavestnega državljana, ne pa trenutno veselje nad morebitnim enkratnim uspehom.«
ZA UVELJAVITEV ŠOLSKE REFORME
Šolski inšpektor Rudolf Vrabič iz Kočevja: »Želim vsem prosvetnim delavcem, da bi čim uspešnejše izvajali šolsko reformo v prihodnjem letu, da bi jo življenjsko uresničevali in dosegli čim lepše uspehe. Prav tako želim vsem šolskim odborom, da bi se še bolj aktivno vključevali v družbeno upravljanje v šoli, učencem pa najlepše uspehe v šoli.«
JANEZ RIGLER PREDSEDNIK ObLO
»Novoletnih želja je veliko in jih ni mogdče povedati v kratkih besedah. če pa izbiramo od vseh želja največjo, je ta, da bi se perspektivni program Občinskega ljudskega odbora glede industrije in dviga standarda delovnega človeka čimprej uresničil, kar upam, da se bo tudi uresničilo ob podpori vseh občanov. Želim, da bi pri uresničevanju perspektivnega programa sodelovalo čim več občanov, obenem pa jim čestitam in želim vse najboljše v novem letu.«
DA BI ČIMVEČ GRADILI
Direktor gradbenega podj. »Zidar« Kočevje ing. Lojze Blenkuš je za novoletne želje povedal tole: »Želim, da bi se v prihodnjem letu čimveč gradilo, predvsem pa v samem Kočevju, pa tudi v ostalih krajih, da bomo s tem reševali stanovanjski problem, »Zidar« pa bi mel zasedene vse svoje kapacitete.
Želim, da bi bili investitorji bolje pripravljeni z vsemi načrti in z denarnimi sredstvi in situacije plačali čimprej;
vesel bi bil, da v prihodnjem letu ne bi prišlo do pomanjkanja kateregakoli gradbenega materiala, tako, da bi lahko v čim hitrejšem tempu gradili oz. dogradili stavbe)
moja osebna želja j g, da bi naš kolektiv ostal še naprej tako enoten kot je bil letos in da bi podjetje v prihodnjem letu še lepše napredovalo.
ŽELIM ...
da bi bila mladina v letu 1960 še bolj aktivna pri delu, tako delavska in kmečka; da bi začeli pri vseh zadrugah z delom aktivi mladih zadružnikov in da bi mladinska organizacija uresničila program dela, ki je bil sprejet na zadnji občinski mladinski konferenci. Mladini kočevske občine želi veselo silvestrovanje in mnogo uspehov pri delu v novem letu sekretar Obč. komiteja LMS Slavko Pavlič
PREDSEDNIK OKRAJNEGA SODIŠČA KOČEVJE
»Vsem bralcem »Novic« in vsem delovnim ljudem na območju tega sodišča želim v novem letu čim več uspehov pri njihovih prizadevanjih za ustvaritev še boljših pogojev za nadaljni razvoj in napredek naše socialistične skupnosti. Pri tem pa bi želel, da bi v delovnem poletu za razvoj materialnih pogojev ne pozabili tudi na razvoj humanih, socialistični etiki odgovarjajočih odnosov med ljudmi in da bi vse spore med seboj reševali na način, ki je primeren visoki stopnji našega družbenega razvoja.«
Marjan Savinšek
VEČ POŠTENOSTI V TRGOVINI
Zelja Jožeta Tomšiča, komercialista pri Poslovni zvezi Kočevje je, da bi prevladovala v trgovanju čimveč j a poštenost, ter da bi se trgovina dosledno razvijala po socialističnih principih. Zeli tudi, da bi bile vse stranke, s katerimi ima trgovske zveze, zadovoljne s poslovanjem in blagom, ki jim ga dobavlja. Vsem poslovnim prijateljem in znancem želi veliko poslovnih uspehov v novem letu.
RAZVOJ DOMAČE OBRTI
Direktor »Domačih izdelkov« iz Velikih Lašč Jože Grebenc:
»Naše podjetje je še razmeroma
mlado in je šele v razvoju. Zato je moja največja želja, da bi se razvijalo po začrtani poti naprej. Obenem pa želim, da bi se razvijala tudi domača obrt, ki daje mnogim malim ljudem kruh. Povedati moram, da je za izdelke domače obrti, ki jih odkupujemo na trgu, veliko povpraševanje tako v naši deželi kakor tudi v inozemstvu. To je moja želja in želja celotnega našega kolektiva.«
ŽELJA ZDRAVNIKA
Dr. Jože Marolt iz Kočevja: »Želim, da bi bilo v prihodnjem letu čim več ljudi zdravih, da bi bilo čim manj nesreč ... Zdravniki bomo imeli kljub temu veliko trdega dela... Posvetili se bomo v večji meri preventivni zdravstveni službi. Še eno željo imam: da bi v letu 1960 uredili pereče stanovanjske probleme na Novomeški cesti št, 5 in 7. in na Bregu št. 27, ki terjajo čimprejšnjo rešitev. Sanitarna služba naj bi bila v vseh primerih še na večji višini kot v preteklem letu.«
IZ LOVSKEGA VRHA
Katarina Špehar živi s svojo družinico v odmaknjenem Lovskem vrhu v lovski koči. V novem letu si želi, da bi prišlo na Lovski vrh čimveč druščine ... Njen mož, lovec, je skoro vsak dan zunaj od jutra do večera. Njena želja je tudi, da bi imel mož dober pogled in trdno roko pri odstrelu divjadi in da bi del tega prišlo tudi v domačem krogu na mizo.
KAJ ŽELI PROFESOR
Dušan Lavrič, profesor na ribniški osemletki, je najprej zaželel stanovskim kolegicam in kolegom, da bi meli v novem letu mnogo uspehov v napornem šolskem delu. Zeli tudi, da bi prišli v novem letu še korak dalje pri uresničevanju ciljev šolske reforme.
ŽELJA KMETA
Na Vinicah pri Sodražici živi mali kmet Franc Prijatelj. Ko smo ga pobarali, kaj želi v novem letu, ja najprej odgovoril, da želi, da bi bil v novem letu zdrav. Napori v partizanih so tudi njemu pustili sledove. Zdravja želi tudi vsem bivšim borcem in aktivstom. Nadalje je zaželel, da bi naše kmetijstvo napredovalo po začrtani poti naprej s hitrejšim tempom, prav tako tudi industrija. Vsem delovnim kmetom želi kar največ uspehov, da bi žito dobro obrodilo in da bi se živina množila, skratka, da bi njihov trud rodil dobre sa-' dove.
TONE ŠERCER, SEKRETAR
»Moja želja je,« je dejal Tone Šercer, sekretar v podjetju »Avto« Kočevje, »da bi čimprej obnovili vozni park. To je moja ena od največjih želja. Pričakujem, da bomo v tem novem letu uspeli zaradi tega, ker imamo popolno soglasje vsega kolektiva in pa tudi dokaj dobro razumevanje oblastnih forumov.
Moja osebna želja je, da bi se še nadalje krepil ustvarjalni polet, da bi naše osebne interese vskladili s skupnimi. Prepričan sem, da so to želje tudi našega kolektiva. V novem letu želim našemu kolektivu in našim sodelavcem mnogo uspehov pri njihovem delu.«
DUŠAN HELMIH
Tovariš Dušan Helmih opravlja odgovorno službo v Komunalni banki v Kočevju. Pa njegove želje za novo leto? »Vsem prebivalcem na področju naših občin in kolektivov želim srečno novo leto in obilo uspehov pri delu. V novem letu priporočam, da bi čimbolj šte-dili in vlagali svoje prihranke v Komunalno banko.«
KAJ SI ŽELI POSLOVODJA
»Kaj si želite v novem letu I960,« sem pobaral poslovodjo »Železnine« v Ribnici Bogomira Ale-gro: »V letu 1960 je moja največja želja, da bi se združila vsa tri trgovska podjetja v eno podjetje ... da se v Ribnici trgovina specializira, to je, da bi v posameznih trgovinah prodajali samo določene artikle. Želim tudi, da bi imeli manj posrednikov v trgovini ... teh je preveč. To pa vpliva na končno prodajno ceno artikla. Blago naj bi tovarne pošiljale direktno v trgovine... V Ljubljani naj bi bila ena sama centrala za posredovanje blaga, ki naj bi imela predvsem posredovalno vlogo. Preveč komplikacij je tudi pri raznih obračunih... Ko sem bil v tujini, v Nemčiji, v trgovski službi, sem videl marsikaj koristnega. Tam si imel vse v enem bloku — prejem in oddajo blaga, kar je delo poenostavilo. Pri nas pa večkrat kom-
pliciramo, čeprav ne bi bilo potrebno ...«
ZA RAZVOJ TURIZMA
Stane Mihelič je predsednik Turistično olepševalnega društva Ribnica in gostinski delavec. Najprej je zaželel vsem članom TOD in prijateljem turizma ter gostinskim delavcem srečno novo leto 1960. »V novem letu bo treba posvetiti večjo pozornost razvoju turizma. Ker pa je turizem v tesni povezavi z gostinstvom, bodo potrebne tudi v gostinstvu boljše usluge, tako v pogledu prehrane in kvalitete pijač. Želim, da bi v prihodnjem letu prišlo čimveč gostinskih delavcev do ustrezne izobrazbe, kar je prvi pogoj za uspešno delo v gostinstvu. Turizem je pri nas šele v povojih, vendar, prvi uspehi so že tu. Naši kraji so zelo lepi in prikladni, da postanejo turistični ...«
POŠTARSKA SLUŽBA JE TEŽKA
Z Andrejem Zajcem, ribniškim poštarjem sva se srečala v pisarni na ObLO Ribnica. Ko je odložil pošto, sem ga vprašal, kakšne so njegove želje za Novo leto. »Najprej, da bi ustvaril kolektiv, katerega član sem tudi sam, čimveč dohodkov ... Delo pismonošev je naporno. Posebno nam pijejo kri stranske cestg, ki so v slabem vremenu skoro neprehodne. Še celo v Ribnici, tako imenovani »Tičji gasi«, je sedaj težko raznašati pošto zaradi prekopov na cesti...
Moja in želja mojih kolegov pis-
novem letu izpolnile vse skrite želje, ki se jim v letu 1959 niso mogle izpolniti. Kolegom in kolegicam v kolektivu podružnice Zavoda za socialno zavarovanje pa je zaželel veliko delovnih uspehov.
KUP DENARJA IN...
Milka Malnar, telefonistka na Pošti v Kočevju ima samo dve želji: Kopico denarja in da bi bili telefonski naročniki bolj potrpežljivi in da ne bi tolikokrat urgi-rali pri telefonskih pogovorih ...
MANJ NESREČ
Direktor podružnice Zavoda za socialno zavarovanje Rudi Mohar želi vsem delovnim ljudem, da bi v novem letu uspešno izpolnjevali naloge. Njegova želja je tudi, da bi se v novem letu 1960 zaščita dela izboljšala, tako da bi bilo po podjetjih čim manj nesreč in invalidov, da bi bili ljudje zdravi, da bi s tem imeli korist sami in skupnost.
DANICA BIŽAL, GOSPODINJA
Da bi dal mož v letu 1960 veliko denarja za gospodinjstvo, da bi bila družina zdrava in zadovoljna s hrano, ki jim jo ona pripravlja ... Njena želja je tudi bila, da bi v mlekarni v Kočevju prodajali več skute, da bi bil kruh, če bi bilo mogoče, boljši... Rada bi šla tudi v službo, vendar se ji želja še ne bo izpolnila, ker so doma majhni otroci...
ANČKA PAKIŽ IZ RIBNICE
Ančka Pakiž je predsednica Sve-
V čem je sreča delovnih ljudi? V bogastvu, slavi...! Ne! Slika nazorno prikazuje srečo mlade matere. In da bi sreča tudi z našega obraza tako žarela, je verjetno novoletna želja vseh nas!
monošev je, da bi si stranke nabavile nabiralnike. S tem bi bilo omogočeno hitrejše in točnejše delo pismonoš.«
ŽELJE, ŽELJE V OPEKARNI
V Opekami sem se srečal s predsednikom sindikalne podružnice v tem podjetju, Stanetom Babičem. Njegove želje za novo leto so bile želje vsega kolektiva Opekarne; prisluhnimo jim:
»Nujno je potrebna rekonstrukcija opekarne. S tem bo odpravljeno trpljenje delovnega človeka v našem podjetju, ki dela sedaj v zelo težkih pogojih. Z rekonstrukcijo bi dosegli boljše delovne uspehe — povečali bi proizvodnjo in proizvajali kvalitetnejše opečne izdelke. Proizvodnja bi tekla skoraj vse leto, s krajšim presledkom v zimskem času. Ribniška opekarna ima zelo pomemben položaj, zaito bi bilo nujno, da pristojni organi odobrijo in izvršijo čimprej po časopisju in radiu objavljene in obljubljene investicije.
Zaradi stalnega pomanjkanja opečnih izdelkov bi bilo prav, da bi mislili tudi na gradnjo še ene opekarne v bližini Ribnice. Na Ugarju v bližini Ribnice je na zalogi dovolj prvovrstne zemlje-ilovice za izdelavo opečnih izdelkov, posebno še za strešno opeko.« Tovariš Babič je na kraju zaželel vsemu kolektivu in ostalim delovnim ljudem Ribnice veliko delovnih uspehov v letu 1960.
DA BI BILO ZDRAVO LETO
Franc Petek, računovodja na podružnici Zavoda za socialno zavarovanje v Ribnici je dejal, da želi v novem letu veliko zdravja vsem prebivalcem, da bi imeli zdravniki čim manj opravka z zdravljenjem. Zaželel je tudi, da bi se ljudem v
ta za socialno varstvo pri ObLO Ribnica. Pa njena želja: Da bi se posvetilo več pozornosti prehrani in skrbi socialno ogroženim ljudem in vzgojno zanemarjenim otrokom. Vprašanje vzgojno zanemarjenih otrok bi se najbolje rešilo v okviru stanovanjske skupnosti in z otroškimi vrtci. Za socialno ogrožene ljudi naj bi predvideli večja denarna sredstva, tako da bi podpore nekako vskladili z minimalnimi pokojninami. Mogoče bi se to uredilo na ta način, da bi povečali podpore v hrani ali obleki...
Vsem Ribničanom, posebno pa socialnim podpirancem, želi srečno novo leto 1960 ...
ZA POGODBENO SODELOVANJE
Tov. Muster je upravnik Kmetijske zadruge Videm-Dobrepolje. V novem letu pa želi: »Vsem zadružnikom želim vse najboljše v novem letu, da bi bili zdravi in da bi živeli v zadovoljstvu in prijateljstvu. Želim tudi, da bi imeli večje zaupanje do Kmetijske zadruge in da bi v prihodnjem letu v večjem številu sodelovali z zadrugo v pogodbenem sodelovanju ...«
DA BI IMELI ZVEZO ...
Tovarišica Mara Bevc iz Koprivnika je bila zelo kratka. In njena največja želja: »Moja največ ja želja in želja prebivalcev Koprivnika je, da bi v prihodnjem letu imeli urejen prevoz iz Koprivnika do Kočevja.«
JOŽE NOVAK
je komandir mestnih gasilcev v Kočevju. Povedal pa je tole: »Želim, da bi ljudje bolj kot doslej upoištevali varnostne predpise. Pripadnikom gasilskih organizacij želim, da bi se v letu 1960 čim bolj
strokovno vsposobili, da bi bili v vsakem primeru požara ali drugih nezgod, takoj pripravljeni uspešno intervenirati.«
DA BI IZPOLNILI
PROIZVODNJI PROGRAM
Direktor podjetja v izgradnji »Dom« Kočevje Tone Čuk želi: »Da bi drugo leto kolektiv »Doma« izpolnil proizvodni plan za leto 1960 da bi se podjetje uspešno razvijalo, tako da bi bilo v prihodnje sposobno še povečati proizvodnjo.« Vsem članom kolektiva čestita k novemu letu in jim želi veliko delovnih uspehov...
UPRAVNIK GU MOZELJ
Ing. Saša Cvetko nam je povedal: »Moja želja je, da bi nam tudi v prihodnjem letu uspelo izvršiti plan oz. da bi dosegli še boljše uspehe kot v letu 1959. Pa še nekaj: da se smisel delavskega upravljanja še bolj uveljavi ter da se spozna s pomenom in namenom delavskega upravljanja čimveč ljudi. Delovnemu kolektivu pa lepo voščilo za novo leto.
SLAVKO BERGER, DIREKTOR
RUDNIKA KOČEVJE
»S sodobnimi metodami organizacije dela zvišati storilnost in s popolnejšim načinom nagrajevanja izboljšati zaslužke delavcev in nameščencev ter s tem v zvezi njih življenjske pogoje. Solati, usposabljati ter vzgajati mlade ljudi v sposobne družbene delavce in upravljalce, v socialistične delavce z vsemi lastnostmi naprednega, kulturnega in poštenega človeka.
Nuditi kočevskim rudarjem in vsem občanom čim hitreje, čim več in čim cenejših stanovanj. In končno: vse to želim v novem letu vsem prebivalcem občine.«
ŽIVIMO V SLABEM STANOVANJU
Za novoletne želje smo pobarali tudi 12-letnega pionirja in učenca 4. razreda osnovne šole v Željnah Jožeta Turka iz Željn. Jože je dejal, da rad hodi v šolo, uči pa se srednje dobro. In njegove želje v novem letu: »Rad bi novo obleko. Druga želja je, da bi ata več zaslužil. Če bo ata več zaslužil, bo tudi mama bolje kuhala. V družini nas je petero in za vse mora služiti ata sam. Moja največ.)a želja pa je, da bi drugo leto dobili boljše stanovanje. Sedanje stanovanje je zelo slabo. Tovarišu učitelju, ki me poučuje, želim, da bi tudi za naprej ostal tako dober in da bi še dolgo ostal na naši šoli. Atu in mami želim, da bi bila zdrava, starejšemu bratu Milanu, ki je pri vojakih (imam ga zelo rad, iker mi je naredil smuči) pa želim, da bi se dobro imel.«
ČUVANJE IN NEGA GOZDOV
Lovro Logar je revirni gozdar za področje Lašč, doma pa je s Turjaka. Povprašali smo ga, kaj si želi v novem letu. Nekaj časa je premišljeval, potem pa je dejal: »Predvsem to, da bodo logarji tudi v novem letu tako vestno vršili svojo službo kot so jo doslej, to je, da bodo čuvali in gojili gozd, ki predstavlja za vso našo skupnost veliko bogastvo ...«
PAVLE OVEN IZ RIBNICE
Se enega revirnega gozdarja smo uvrstili med tiste, ki so povedali svoje novoletne želje. Pavle Oven, revirni gozdar iz Ribnice, je sicer po letih še mlad, vendar že izkušen gozdar. Njegove novoletne želje pa so: »Da bi bila v novem letu dograjena cesta Ribnica — Jelenov žleb, da bi bila na Veliki gori zgrajena lovska koča, ki bi nudila v primeru slabega vremena za-vetje logarjem in drugim ljudem. Želim tudi, da bi imele Kmetijske zadruge stalne delavce, da bi bilo tako zasigurana izvršitev plana v gozdarstvu tako količinsko kot kvalitetno...«
STANE STRAH IZ KOMPOLJ
je znan zadružni in politični delavec v Dobrepolju. Ker je bolj rahlega zdravja, je zaželel najprej to, da bi se pozdravil, da bi tako lahko opravljal delo v svojem poklicu. In druga želja, da bi bilo drugo leto veliko več kmetovalcev, ki bodo pogodbeno sodelovali z zadrugo, ker le v tem je bodočnost napredka dobrepoljskega kmeta, kakor tudi to, da bi kmetovalci nudili zadrugi vso pomoč pri uresničevanju njenih nalog.
MILAN LAVRIČ IZ HRIBA
»Moja želja in želja Potočanov je predvsem ta, da bi se v Loškem potoku razvijala lesna industrija, Druga velika želja je, da bi v letu 1960 nadaljevali z gradnjo vodovoda, ki ga ljudje težko pričakujejo, in tretja želja, da bi bil zdravstveni dom drugo leto dograjen in da bi že začel služiti svojemu namenu.«
DA BI ŠEL V POKOJ
Alojz Arko, šef lesnega skladišča
v Žlebiču, doma pa je iz Brega pri Ribnici si želi, da bi šel drugo leto v zasluženi pokoj. Obenem pa si želi, da bi čimprej začeli z gradnjo novega postajnega poslopja v Žlebiču.
ŽELJA UPRAVNIKA DELAVSKE UNIVERZE
Stane Ocepek, upravnik Delavske univerze Kočevje: »Predvsem si želim, da bi ljudje, ki obiskujejo razna predavanja, seminarje in tečaje, ki jih prireja Delavska univerza, imeli čim več koristi pri izpopolnjevanju svojega obzorja. Tako bodo lahko čim več prispevali pri izvrševanju vsakodnevnih nalog, najsibo v podjetju ati pa doma v krogu svoje družine.
Žetim, da bi nam pri nalogah v čim večji meri pomagati posamezni delovni kolektivi in druge družbene organizacije v komuni. Vsem sodelavcem DU, slušateljem in predavateljem želim kar največ uspehov v letu I960.«
KMETIJSKI TEHNIK ŽELI
Janez Hc, po poklicu kmetijski tehnik, je v službi pri Poslovni zvezi Kočevje. »Želim«, je odgovoril na naše vprašanje, »da bi bila boljša povezava med zadrugo in kmeti in da bi dala akumulacija, ki jo da kmet za pogodbene površine v pogodbenem sodelovanju, večje uspehe in s tem večjo proizvodnjo. To pa bo mogoče ob uporabi agrotehničnih pripomočkov in strokovnih navodil, ki jih dajejo Kmetijske zadruge in Poslovna zveza. Moja želja je tudi, da bi krneča mladina preko aktivov mladih zadružnikov aktivno sodelovala in pomagala KZ pri uresničevanju njenih nalog v razvoju kmetijstva.
VEČ POLITIČNE
RAZGLEDANOSTI
»Kaj želim v letu 1960? Najprej to, da bi bili ljudje v naših vaseh bolj politično razgledani. In drugo, da bi ljudje teh krajev še naprej zastopali enotnost pri sklepih in delu, ki so v korist temu predelu in skupnosti« je povedal Ivan Lavrič, logar iz Loškega potoka.
DELAVNICA V OSILNICI
da bi v Osilnici uredili delavnice, v katerih bi našli kruh in zaposlitev domačini, ki sedaj iščejo zaslužek v raznih krajih naše domovine; da bi v prihodnjem letu zasvetila električna luč v vaseh, ki si še svetijo z leščerbami in da bi bila urejena pot od Papežev do Žurge in pot Osilnica — Bezgarji, nam je dejal Jože Kovač, sekretar SZDL v Osilnici.
ČIM VEČ DOHODKOV V PODJETJU
Poslovna zveza, kjer je v službi .kot računovodja Rudi Zbačnik iz Kočevja, želi v novem letu več dohodkov, da bodo lahko več storili za razvoj našega kmetijstva. Zeli tudi, da bi se kmetijstvo razvijalo po začrtani poti naprej.
IVAN KOLOBOTA, komercialist v »Tekstilom«
»Moja želja v novem letu je, da bi naši izdelki zadovoljili okus potrošnika in da bi bile cene vsem potrošnikom dostopne. Naj omenim, da se bo naš kolektiv trudil za znižanje proizvodnih stroškov in za dvig produktivnosti ter kvalitete tekstilnih izdelkov.«
KRATKO IN JEDRNATO
Janez Merhar, kmetijski tehnik iz Kočevja, je na naše vprašanje kaj si želi v letu 1960 odgovoril kratko in jedrnato: »Želim si, da v novem letu ne bi bilo slabše kot v letu 1959.«
ČIM VEČ INVESTICIJ
»Želim, da bi bilo v novem letu I960 čimveč investicij za gostinstvo, da bi gostinske lokale opremili tako. da bi biti na ravni, ki jo zahteva današnji čas,« nam je dejal direktor hotela Pugled Anton Štimec.
jože bojc, Šofer
Da bi bili v tem pisanem mozaiku novoletnih želja zastopani tudi šoferji, smo povprašali Jožeta Bojca, šoferja iz Kočevja, kaj si želi v novem letu. Lahko bi trdili, da smo vnaprej uganili njegovo željo, ki se je glasila: »Predvsem to, da bi imel čimmanj defektov na avtomobilskih gumah in da bi »prevozil« leto brez karambolov. K tej želji naj pridam še to, da bi prevozil veliko kilometrov, saj od tega zavisi tudi moj zaslužek... Tretja želja je pa ta, da bi v Kočevju organizirali delavnico, kjer bi lahko opravili vsa popravila na
avtomobilih.«
RAZVOJ INDUSTRIJE V DOBREPOLJU
Franc Blatnik, uslužbenec iz Predstrug pri Vidmu je dejal: »Moja želja za novo leto je, da bi se tudi v Dobrepolju razvijala industrija. Nekaj industrije že imamo, ki naj bi se razvijala dalje.«
OBČINSKI
LJUDSKI
ODBOR
RIBNICA
Prebivalce občine “Ribnica in z reorganizacijo občin
priključenih krajev
želijo srečno in uspefiov polno novo leto z željo po fiitri rasti komune
OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
PODRUŽNICA V RIBNICI
želi vsem svojim zavarovancem srečno novo leto 1960
LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE
LIP
RIBNICA
želi vsem delovnim ljudem
srečno in uspehov polno novo leto
1960
Trgovsko proizvodno podjetje
D0N1CI IZDELKI
VELIKE LAŠČE
želi vsem poslovnim prijateljem, dobaviteljem in odjemalcem srečno in uspefiov polno novo leto 1960
Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski komite LMS Občinski odbor ZB NOV Občinski sindikalni svet Občinski odbor RK Občinska gasilska zveza in druge organizacije ter društva
Vsem našim Komitentom in vlagateljem želi srečno in uspehov polno novo leto 1960
P O T)
R U Z N
* Ribnica
A
ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA LJUBLJANA
Dol.
Pekarna in slaščičarna Ribnica
želi vsem odjemalcem srečno novo leto
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
Investitorjem in dobaviteljem želi veliko uspehov v prihodnjem letu
Ui
RADBENIK
RIBNICA
Vsem prebivalcem Dobrepolja želi veliko uspefiov v novem letu
Občinski ljudski odbor
DOBREPOLJE
9)
vi
e
S
0
1	1
>o e
o
•E 'o
•S. o o 8 ©-

O
O
O
s
o
si
>u
v
CZ)
*
Z
h
5 <
* in
3d m a z <
Cenjenim potrošnikom in dobaviteljem želi srečno novo leto
ŽELEZNINA
\7eLIKE LAŠČE
s poslovalnicami: Velike Lašče, Rašica Karlovica, Turjak,
Rob, Gregor, in Ortnek
v nun
TRGOVSKO PODJETJE
inimi
želi svojim odjemalcem srečno novo leto
>.o.ono.onoio.o«CDOioncDiaicDnoic=>icDio.cDioiOic>ic3no.CD.onc=..c3
ononoioioioioiciionoioioioecDioioionoeo
n
0
o
■
o
■
o
o
■
o
o
■
o
■
o
■
o
o
■
o
o
■
o
■
o
■
o
I960
Kolektiv posestva
želi gospodarskim organizacijam, delovnim kolektivom in poslovnim prijateljem
srečno in uspehov polno novo leto
1960
KOČEVSKA REKA
^■o-oiO.o.o.onono.oiOiononoionoioioioto.onco.oncD.oioio.o.cDioio.oicD.oico.oioio^oiono.oicD.o.CD.c
rDnooeoeoionoeoioeoe ononoioionononoionoBO'
KOVAŠTVO Kočevje =
želi srečno novo leto 1960
KMETIJSKA
ZADRUGA
OBveščamo, da sta se proizvodno podjetje „Dom“ Kočevje in oBrat „Stojna“ pri podjetju ,,Avto“ Kočevje z 1. januarjem I960 združila v novo podjetje
Industrija transportnih sredstev in opreme
Vsem poslovnim sodelavcem čestitamo ob novem letu
KOČEVJE
A
L
PREDGRAD
želi vsem članom in prebivalcem Poljanske doline --	srečno novo leto
—	1960
Kostelčanom in še posebej svojim članom želi srečno novo leto
3Lm£ti4&lua.
zadzug-a.
fRunpa Laka
Vsem zadrugam in poslovnim prijateljem želi veliko uspehov v novem letu 1960
POSLOVNA
ZVEZA
ZA GOZDARSTVO IN KMETIJSTVO KOČEVJE
KMETIJSKA
ZADRUGA
STRUGE
želi vsem prebivalcem Strug srečno novo leto
SPLOSNO
KLEPARSTVO
KOČEVJE
želi vsem poslovnim prijateljem in kolektivom srečno in uspešno poslovno leto 1960
Svojim čianom in vsem zadružnim organizacijam želi uspehov polno novo leto 1960
KMETIJSKA
ZADRUGA
KOČEVJE
Vsem naročnikom in dobaviteljem želi srečno novo leto
MIZARSKO PODJETJE
n
KOČEVJE
s poslovalnico v Stari cerkvi
Stanovanjska
uprava
Rudnika
KOČEVJE
želi srečno in uspešno novo leto
1960
RUDNIK
RJAVEGA
PREMOGA
KOČEVJE
želi vsem rudarjem in delovnim kolektivom srečno novo leto z željo, da bi v letu 1960 dosegli še večje uspehe
Poslovnim prijateljem in vsem delovnim kolektivom želi uspešno novo leto
Ključavničarstvo
KOČEVJE
Delovni kolektiv
s svojimi upravami in obrali:
KMETIJSKEGA	želi srečno
GOZDARSKEGA	in uspehov
POSESTVA	polno novo
V	leto
KOCEVJE	1960
KMETIJSKE UPRAVE:
CVIŠLERJI
KOPRIVNIK
LIVOLD
MLAKA
STARI LOG
MLEKARNA
VRTNARIJA
GOZDNE UPRAVE:
KOČEVJE
MOZELJ
STARA CERKEV GRČARICE PODPRESKA VELIKE LASCE
Špedicija kocevje
ŠPEDICIJA RIBNICA LESNA INDUSTRIJA KOČEVJE Ostali obrati:
GRADBENA SKUPINA DELAVNICE BREG AVTOPARK
CENTRALNO SKLADIŠČE
Odjemalcem tekstilnega blaga in vsem delovnim kolektivom želi srečno novo leto
1960
TEKSTILANA
TOVARNA SUKNA KOČEVJE
oeoeoioeoioaoeoeoeoeoioioeoaoaoeoaoio ■ oeoaoeo
Vsem svojim članom želi srečno novo leto 1960
KMETIJSKA
ZADRUGA
HRIB
LOŠKI
POTOK
Svojim gostom in dobaviteljem želi
srečno in veselo
novo leto
GOSTINSKO
PODJETJE
»Rog«
KOČEVJE
KOMUNALNO PODJETJE
..INŠTALACIJA"
KOČEVJE
želi vsem poslovninm
prijateljem
srečno nooo leto
Vsem gostom, obiskovalcem naših obratov:
hotela »Pugled«
kavarne »Zvezda«	kolektiv
in gostilne »Pugled«
želimo veselo In uspehov polno novo leto 1960
►IPUCILIEID;
Vsem prebivalcem občine, gospodarskim in zadružnim organizacijam želijo mnogo sreče in delovnih uspehov pri izgradnji socializma
Občinski ljudski odbor
Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski komite LMS Občinski odbor ZB NOV Občinski sindikalni svet
Kočevje
Občinska gasilska zveza in druge organizacije ter ustanove
Srečno
novo
leto
I960
želijo vsem svojim poslovnim prijateljem naročnikom in gostom
Tapetništvo in sedlarstvo Fotolik
Splošno krojaštvo
Damsko frizerski salon Dijaški internat
Zavod za zaposlovanje invalidov i Trgovsko podjetje Promet Steklarstvo
Računovodski biro Klavnica
Restavracija »Pri kolodvoru« Gostišče »Rudar« Šalka vas Gostišče »Pri kmetu« Gostišče »Pri lovcu«
Gostišče »Pri jami«, Zeljne Gostišče »Pod lipo«, Stara cerkev Gostišče »Pri kolodvoru« St. cerkev Gostišče »Pri Vipavcu«, Mozelj
KOLEKTIV
ZMOTOTEIEM MM
_______KOČEVJE______
želi srečno novo leto 1960
Potrošnikom tobačnih izdelkov in poslovnim prijateljem želi srečno in veselo novo leto
1960
TRGOVSKO PODJETJE
„TOBAK“
KOČEVJE
Srečno in uspehov polno novo leto želi
LEKARNA
KOČEVJE
mre ad
OBRTNO PODJETJE
HiLonn
želi srečno novo leto vsem živinorejcem in potrošnikom mesa
KOČEVJE
Delovnemu ljudstvu naše domovine in še posebno prebivalcem Kočevja želi srečno novo leto
KOMUNALA
KOČ
V J
»Mesnina.<*
želi uspehov polno novo 'leto I960 vsem potrošnikom in dobaviteljem
KOČEVJE
s poslovalnicami:
»Centralno skladišče« »Skladišče pijač«
»Prehrana«
»Preskrba«
»Bog« Koprivnik
»Rudar«
»Sadje-zelenjavs«
»Špecerija«
»Tehnika«
»Tekstil«
»Tkanina«
»Zarja« Stari log »Železnina« »Živila« Mozelj
»Galanterija«
»Hrana«
»Izbira« Stara cerkev »Koloniale« Željne »Kostel« Livold »Knjigama in papirnica« »Manufaktura« »Mlekarna«
»Obutev«
»Oskrba«
»Potrošnik«
T
Trgovsko podjetje na veliko in malo
Irgopromet
želi odjemalcem, dobaviteljem in vsem potrošnikom obilo sreče in zadovoljstva v letu 1960
KOC E V J E
Delovni kolektiv
LEKTRO
Dobavljamo električno energijo ter gradimo visoko in
nizko napetostno omrežje
želi vsem odjemalcem električne energije in delovnim kolektivom srečno in uspehov polno novo leto 1960
KOČEVJE
Dragi bralci!
S to številko začenjamo še peti letnik »Novic«, tednika, ki vsak teden prihaja v skoro vsako hišo na območju bivšega okraja Kočevje. Več sto izvodov pa gre tudi širom naše domovine ln med rojake v tujino.
Ko smo začeli z Izdajanjem, so listu prerokovali različno usodo: nekateri so tudi menili, da mu bo življenje kratko. Toda želje bralcev ln čas je dokazal, da je za naše ljudi bil list potreben, kajti piše za naše Hudi ln vanj pišejo tudi naši ljudje.
Uredništvo lista se je ob sodelovanju nad sto občasnih dopisnikov trudilo, da bi bil list resnični vodnik na poti socialistične graditve ln glasnik teženj delovnih ljudi pri težavah, ki jih srečujejo. Vemo, da še nismo vsega storili, predvsem se dobro zavedamo, da Je list na štirih straneh preskromen. Marsikateri dogodek ostane za to neobjavljen, dopise moramo krajšati in jih objavljati v naslednjih številkah. To povzroča negodovanje pri donisnikih In članki tudi zastarijo. Marsikdo bo vprašal, zakaj ne Izhaja na šestih straneh? Rešitev je tu!
Ko kupujemo katerokoli blago, damo zanj toliko, kolikor je vredno in nikomur ne pride na misel, da bi blago prodajal ceneje v svojo škodo, da bi zanj dobil trikrat manj kot pa n lega stane. Zal je pa to pri prodaji časnikov. Razen nekaterih gospodarskih časopisov, ko stanejo posamezni izvodi 50 in več din, se skoro vsi ostali časopisi prodajajo dvakrat ali celo večkrat ceneje, kot dejansko stanejo. In kako lahko potem Izhajajo? Politične organizacije in Ljudski odbori jim pomagajo z izdatno denarno pomočjo, nabirajo oglase, zvišujejo naročnino. tako da ob koncu leta le »splavajo«.
Kako pa Je z našim listom? Na leto izide 52 številk ln če to delimo s 400 dinarji letne naročnine, ugotovimo, da naročnik plača za vsako številko 7,7 dinarja. Samo papir na stane 8 din za številko! S klišeji (slikami), tiskom, honorarji za članke In poštnino pa stane vsaka številka 25 dinarjev. To narekuje, da je za Izhajanje lista potrebno letno 2 milijona dinarjev. Pomoči ni in to krije delovni kolektiv z dohod kom od drugega tiskarskega dela. Velik del pa prispevajo tudi kolektivi z objavljanjem čestitk in drugih oglasov.
Ugotavljamo, da imajo drugi podobni časniki, kljub denarni pomoči, vsi višjo letno naročnino. Uredniški odbor je sklenil, da iz naštetih razlogov poviša letno naročnino od 400 din na 500 din. Prepričani smo, da sto din, kolikor je višja naročnina, ne bo no sebno breme za naše naročnike. Nam pa se bo le poznalo, saj predstavlja to za nas pol milijona dinarjev.
Ce nam bo le kako Uspelo dobiti še nekaj sredstev, bo vsaka druga številka, zagotovo pa vsa ka četrta izšla na 6 straneh.
Vse bralce in dopisnike pa vabimo, da tudi v novem letu zvesto sodelujejo z listom. Vsem najlepša hvala za pomoč ln srečno novo leto.
Uredništvo in uprava »Novic«
Proslave ob Dnevu naše armade
SESTANEK SEKRETARIATOV ObK ZKS KOČEVJA IN RIBNICE
Za boljše sodelovanje!
•Praznik dneva Jugoslovanske Proslave, združene s podelitvijo je sodelovala na proslavi v tam-ljudake armade — 22. december,	nagrad učencem za najboljše nalo-	kajšnji garniziji. Čestitali so ofi-
so v vseh naših večjih krajih lepo	ge, so bile tudi po vseh ostalih šo-	cirjem in podoficirjem k prazniku,	potreba, da se pri reševanju šte-	strije in	o sodelovanju na tem
proslavili. Posebno lepo so prosla-	lah v občini. Solarjem so vrteli	komandantu pa izročili skromno	vilnih problemov ljudski odbori in	področju,	kjer .imata obe občini
vili praznik naše armade v šolah,	filme s tematiko iz NOV. Pri oce-	darilo za priznanje za njegovo po-	gospodarske ter družbene organi-	največje	možnosti za industrijski
Na večer pred 22. decembrom je	njevanju najboljših nalog v občin-	žrtvovalno delo pri strokovni vzgo-	racije med seboj tesneje povezujejo	razvoj, a	sta že doslej zaradi prebila v Kočevju v Šeškovem domu	skem merilu, je bila ocenjena za	ji rezervnega kadra v občini Ko-	in si medsebojno pomagajo, ker se	majhne medsebojne povezave mar-
slavncstna akademija. Sodelovali	najboljšo naloga učenca osemletke	čevje.	tudi problemi	ne	ustavljajo	na	ob-
so: rudniška godba, harmonikarji	iz Fare, Toneta Račkega. Druga Za uspele	proslave	v počastitev	črnskih mejah,	ampak	segajo	pre-
»Svobode« mesto učenci osemletke	nagrada je šla na osemletko »Mir-	dneva JLA	je treba	dati vse pri-	ko njih.
»Mirka Bračiča«'s skečem »Na ja-	ka Bračiča« Kočevje, tretja pa v	znanje Občinskemu odboru ZDROP
Zadnja leta se vedno bolj čuti razvoja lesno predelovalne indu-
si«, gimnazijski mladinski pevski osnovno šolo v Stari cerkvi.
sikaj zamudili.
Sodelovanje naj se ne bi končalo samo pri reševanju gospodarskih V tem smislu je sodelovanje med problemov in .iskanju skupnih go-
in vsem, ki so sodelovali ali dru- Kočevjem in Ribnico, odnosno med spodarskih interesov, ampak bi
zbor, TVD Partizan s točko proste	22. decembra je šla delegacija	gače pomagali pri proslavah. Da	obema občinama,	bilo zadnja leta	moralo	zajeti	celotno	področje
vaje,’ recitatorji itd. Tajnik Občin-	Obč. odbora ZDROP Kočevje na	so proslave lepo uspele gre zahval-	manjše od	stvarnih potreb. Ob tej	družbenega in	javnega	življenja,
skega odbora Združenja rezervnih	čelu z narodnim herojem Jožetom	n ost tudi številnim udeležencem,	ugotovitvi	sta se	pred dnevi se-	Posebno	posestva bi lahko mnogo
oficirjev in podoficirjev Jože Ma-	Boldanom-Silnim v Ribnico, kjer	Ljudje si takih proslav še želijo,
ver je imel daljši govor o pomenu
Akademija v Šeškovem domu. (Foto: Božič)
stala v Ribnici sekretariata obeh pripomogla v kooperaciji s kme-komitejev Zveze komunistov in tovalci iz ribniške občine, da bi razpravljala o možnosti tesnejšega kooperacija bila čim kvalitetnejša sodelovanja pri vseh skupnih pro- in da bi jo sčasoma ljudje radi blemih, od gospodarskih do poli- sprejeli, ker bi prišli do prepriča-tičinah.	nja, da so tudi njihove koristi za-
Vodovodna skupnost in gradnja varovane in ne le koristi nasprotne ceste od Ljubljane pa preko Rib- strani. 2e obstoječe sodelovanje nice in Kočevja do Broda na Kol- prosvetnih delavcev in skupno repi, je tesno povezano z razvojem Sevanje nekaterih problemov s po-turizma v naših krajih. Voda pa dročja šolstva kaže na to, da je je poleg tega še poseben problem mnogo stvari, ki jih je treba v in-za razvoj gospodarstva in prav teresu dobrega dela skupno ob-tako za razvoj živinoreje. Poseben ravnavati in reševati, problem, ki zanima obe komuni. Srečanje sekretariatov obeh ko-kakor tudi gospodarstvi obeh ob- mitejev moremo samo pozdraviti čin, je vprašanje gospodarjenja z kot enega od korakov k tesnejši gozdovi in lesno maso. Zato je bilo povezavi naših krajev in kot izraz dogovorjeno, da |se bodo sestali potrebe, da se skupno zavzemamo gospodarstveniki s področja go- za gospodarski napredek in splošen zdarstva in lesno predelovalne in- družbeni razvoj, da hi se tudi ti dustrije, ki bodo poleg teh proble- kraji uvrstili med razvite in go-mov govorili tudi o perspektivah spodarsko močne.
Srečne šoferji na naši poli”
praznika. Med drugim je dejal, ko je orisal junaško pot naše vojske od začetkov pa do danes, da ima enotnost ljudstva in armade še poseben pomen v dobi atomske vojne, ko niso možne koncentracije velikih vojaških enot, temveč je treba deželo braniti z majhnimi enotami.
To pa zahteva od prebivalstva vso podporo ... Tudi v bodoče bo treba gojiti sodelovanje med ljudstvom in armado in ga še bolj krepiti in razširiti. Za to govorijo tudi rezultati, ki smo jih dosegli doslej v skupnem delu z borci, podoficirji in oficirji ribniške garnizije. Dejal je tudi, da je armada pomagala pri obnovi porušenega mesta Kočevja ter gospodarskim organizacijam pri njihovem delu. Tako so pripadniki garnizije iz Ribnice letos pomagali pri spravilu sena in ostalih poljskih pridelkov KGP Kočevje, kjer so nakosili in pospravili 1200 ton sena, pomagali so tudi pri spravilu žit na površini 150 ha. Prav tako so pomagali pri košnji sena in spravilu podjetju »Snežnik« v Kočevski Reki...
V nedeljo 20. decembra so imeli	Do šoferjev sem	vedno gojil po-	vanja sem spoznal, da so to žilavi	»Slavko Smrekar, šofer iz Ko-	ljam, sem zadovoljen s svojim po-
v kinu »Jadran« proslavo v poča-	sebno prijateljstvo.	Všeč so mi ti	ljudje, vajeni naporov, da so iz-	čevja, poročen in oče hčerke, je	klicem.«
stitev dneva JLA otroci kočevskih	fantje, ki so vedno, kot mi je de-	najdljivi in dobri. Pa	dajmo be-	pri »Avtu« že od	leta 1948.	Vozi	V pogovoru s šoferji sem	tudi
šol. Ob 8. uri so se zbrali šolarji	jai nekoč nek šofer, z eno nogo v	sedo njim samim.	tovornjak znamke	»Tam«,	in	sicer	zvedel, da so plačani od prevoženih
osemletke »Mirita Bračiča«, ob 10.	grobu, z drugo pa	v zaporu. Mo-	Franc Miklič, šofer, je pripove-	sam. Jugoslavijo je prevozil počez	ton km. Na višino prejemka vpliva
uri pa šolarji osemletke »Jožeta	go5e je ^ primerjava nekoliko hu-	doval:	in podolž. Najbolj mu je ostal v	tudi delovna doba in točke. Če je
Seška«. Na obeh proslavah je naj-	da, vendar pa se včasih, žal, le pri-	»Pri podjetju »Avto«	sem zapos-	spominu dogodek,	ko so ga	takore-	šofer bolj prizadeven pri delu	dobi
prej orisal delo naše armade in	mgr- tudi to. Da se malo bolje	len kot šofer tovornega	avtomobila	koč sredi Zagreba	okradli.	več točk in zato tudi večje	pre-
pomen praznika učitelj in rezervni	Sp0znam z življenjem šoferjev, sem	»Fiat« s prikolico že nad leto	dni.	»Bilo je že ob eni ponoči, ko sem	jemke. Kadar so na vožnji, jim pri-
oficir Jure Poje, potem pa je ing.	ge nap0tii v podjetje »Avto«,	v	Mene in mojega sotovariša	vodi	se iz Siska, kjer sem natovoril bla-	padajo tudi dnevnice. Šoferji imajo
Milenko Honzak razdelil knjižne	strojnj park ki imajo prostore	v	pot z tovornjakom po vseh	ce-	go, odpeljal proti Zagrebu. V Zagreb	naziv visokokvalificiranega delav-
nagrade avtorjem najboljših nalog,	bližjni Kemične tovarne. Šoferji	so	stah Jugoslavije, pa tudi v	Av-	sem prišel okrog druge ure ponoči,	ca. Kadar delajo v delavnicah,
ki so jih pisali šolarji pred dnevom	yripovedovali o svojem delu, ki	je	strijo in Zahodno Nemčijo.«	V kolodvorski restavraciji sem se	imajo urno plačo. Povedali so mi,
JLA o naši armadi. Iz vsake šole	kot lahko> 0 raznth ne- »Kako pa gre ob prehodu čez okrepčal. Med tem časom, ko sem da primerno zaslužijo...
je prejelo po pet učencev knjižne	...	cestah nrečutih	no-	državne meje?«	večerjal, je prišla k	moji mizi sku-	Sedaj pa se preselimo za krajši
čeh	o	spanju	v avtomobilskih	ka- »Naši cariniki nas dolgo vrtijo,	pina mladih ljudi.	Bili so štirje,	čas k predsedniku delavskega sveta
binah	itd	Iz	njihovega pripovedo-	z avstrijskimi in nemškimi čari-	Ko sem šel ven, so	bili kmalu za	podjetja »Avto« in obratovodji
niki hitro opravimo. Ko vozimo po	menoj, me obstopili	in ukazali, da	mehanične delavnice Rajku Hvali,
tujih deželah, imamo oči odprte,	moram dati vsakemu tisočak. Če	Zastavil sem mu nekaj vprašanj.
Tam vidiš marsikaj zanimivega,	tega ne bom storil, mi bodo po-	Prvo vprašanje je bilo: »Kako se
Koder sem vozil po tujih mestih in	brali ves denar. Kaj sem hotel dru-	uveljavlja delavsko samoupravlja-
sem imel priliko spoznati industri- gega kot dati vsakemu po »jurja«. nje?«
__ v	^	„« toVmnvalci jo, sem videl, da je le-ta precej Potem sem šel nazaj v restavracijo, »Delavsko samoupravljanje je
Vse delo TVD partizana Kočev-	. bi]i predvajani šport- razvita. Kljub vsemu blišču, ki sem kjer sem naletel na dva miličnika, dobilo pravo obliko in vlogo v
Kliub tLurdato°goh za telovadbo riffl GtaSffi v^Za- ga videl v tujini, ne bi maral ni- Povedal sem jima, kaj se je zgo- zadnjih dveh, treh letih, člani DS Kljub te u, P°b J ■	, grebu in Planica za kar ie vladalo koli zamenjati tuji krov za do- dilo. Kakih 50 m vstran so stali se zavedajo vloge in pomembnosti,
tetevadnice z^ azne prSve in	feUko navd«. Društvena	mačega. Ceste imajo dobre. Hrana	pod cestno razsvetljavo omenjeni	ki jo imajo do kolektiva v delav-
vebkokrat redna telovadba odpa- uprava je sklenila, da se bodo vr- je zelo draga in kolikor sem imel štirje zlikavci. Ko sem ju prosil za skem svetu «	.
nlktvn vložilo vse v to šile redno take tekme in družabni priliko spoznati, so tudi življenj- intervencijo, naj primeta tatove, »O čem ste v zadnjem času naj-de, je na^™° "O®1" vse v to, sue reu o	pričeli bodo ski stroški, tako v Avstriji in Za- sta odgovorila, da cesta ni njun več razpravljali na sejah DS?«
^ mo^osti za v!?bo to splcSen	pSS, z posebno vadbo na orodju,	hodni Nemčiji, precej visoki.«	»rajon«. Odšel sem na pot s pre-	»Največ o gradnji remontnih de-
telesto razvoj Vztrajna to požr-	za kar bodala inštruktorja Okraj-	»Koliko dni v mesecu ste pov-	ostalima dvema tisočakoma v že-	lavnic in obnovi strojnega parka,
tvwalna Načelnica Nada Smola to	na zveza za telesno vzgojo iz Ljub-	prečno na poti?«	pu,<	Tovorni avtomobili so že precej iz-
a* jShi ter vodnik liane	Okrog 25 dni povprečno na me- pripovedoval je, da prevozi trošeni. Povprečno je doslej vsako
?^Okoran z ostalimi vodniki	,,	,» ..	.. .....	see. Kje spim? Največ v kabini av- dnevno tudi od 700 do 800km. Do- vozilo prevozilo že 800.000 km, kar
™3 z redno to vsestransko vadbo	^cz“Ua“ nafJ’ol.jf,lh s.°	tomobUa. S poklicem to zaslužkom stikrat je pri volanu tudi od 10 do je enkrat več kot je predvidena
•	i—^i----Pionirke do 10 let. 1. Tajčman sem zadovoljen. Želje? Da bi do- 12 ur na dan. Manjše okvare na življenjska doba avtomobila. Zato
Cvetka, 2. Zidanek Muka, . uk boljše avtomobile, ker so ti, avtomobilu sam popravi, pri več- je nujno, da obnovimo vozila. V Metka.	ki so v vožnji, precej iztrošeni, če jih okvarah pa pride na pomoč letu 1960 nameravamo nabaviti več
nagrade. Predvajali so tudi film s varnostin na cesran,	-
tematiko to NOV z naslovom čeh, o spanju v avtomobilskih ka-
»Major Bauk«.
Na pravi potil
uspeli, da smo imeli v kratkem dve društveni prireditvi, na kate-
ure- Pionirke nad 10 let: 1. Kajfež Mar- sem poročen? Sem. Imam tudi ene- potujoča servisna delavnica to Ko- tovornih vozil. Pred kratkim
tudi OStaiO o DC ms IVO. Idiutu pie	---- V nit* A/Totkn S	_____________________, ,_______ r J	____________________ S čet tmmrnintrrvv 7tlar
pričali, da so otroci v dobrih rokah, društvo pa na pravi poti koristne in vsestranske telesne vzgoje v duhu to napotilih I. Kongresa te-
janca, 2. Košir Metka, 3. Orel ga otroka. Stanovanje imam v Ll- čevja. Vožnje so najbolj nevarne nabavili šest tovornjakov znamke
Mimica.
Pionirji: 1. Marič Stefan, 2-3 Luzar Rajko to Torkar Franc.
JAMSTVA ZA KREDITE
Na skupni seji obeh zborv ObLO
voldu.« Zaželel sem mu srečno vož-	v zimskem času, ko je cesta pole-	FAP z nosilnostjo osem in pol ton.
njo na pot, takoj nato pa sem	denela to takrat kadar pride me-	Zvedel sem tudi, da šteje DS 17
segel v roke Stefanu Baldižaru, ki	gia, gosta, da bi jo lahko »rezal«,	članov, kateremu tovariš Hvala
je doma iz Murske Sobote.	Povedal je tudi, da Ima zelo slabo predseduje že tretje leto. Tarifna
Tovariš Baldižar je močne po- stanovanje v Kočevju. Soba in ku- politika je dobro urejena. Po obra-
ssKrrcssrsfiEs —r	sat
repuoiiKe m m	Clam. 1 Urh Ivan, Z. rrooemar >piat< fi prikolico že dve leti. Star Vozi od 7 do 8 tisoč kilometrov, član kolektiva prizadet. Potem mi
Domini K.	je 37 let za volanom pa je že 16	Povedal je tudi, da mora biti šo-	je še pripovedoval o namenih s ser-
Vsi zmagovalci bodo prejeli dru- let. Je poročen, z ženo in sinom,	fer zelo pazljiv pri prevzemu in od-	visno delavnico, ki je sedaj v sklo-
lesne kulture v Beogradu. To nam Mladinke: 1. Bregant Tatjana 2. je potrdila vzorno uspela telovad- Pucelj Heda, 3. Ožura Milena, na akademija v počastitev praznika Mladinci: 1. Šobar Peter.
na orodju.
Ze sama udeležba 89 tekmoval-
SSS rSSs si£E53E”E B™™"	ErFs—te
,	... ...~. __.... ___ tekmovanja je po uspehu prav do- bolj poredkoma.	ji gredo na njegov račun.
K^vie so odobrili skup- niški zbor so sestavljali stari te- ber to se bo dalo iz tega sestaviti »s poklicem, ki ga opravljam Niko Dragičevič, po rodu Srb, mehanične delavnice in bo poslo-posesrvu ^evje sM nodietiu lovadci to tako se je zopet združilo enotne vrste za bodoča tekmovanja sem zadovoljen, čeprav je včasih doma pa je te okolice Črnomlja, vala kot poseben obrat v sklopu
naa »» jo „ h j j ........... •	- v Partizanskem mnogoboju in se težko. Najhujša je zaspanost. Rad je zaposlen pri »Avtu« kot šofer podjetja. Delavnica bo opravljala
tako uvrstiti med ostala uspešna bi zaspal pa ne smem. Sicer pa se že šest let '	usluge tudi drugim interesentom —
s,romStovenilc' 'k0 srLIS&oTS’jsfrssvfissfiS:
»Dom« v izgradnji 5 ’ milijonov, v telovadnici staro in mlado v »Tekstilani« pa v višini 12 mili- skupni želji, doprinesti društvu svoj Jonov dinarjev.	delež.

KOLEKTIV PODJETJA
»AV T O«
SPLOŠNO AVTOPREVOZNIŠTVO
KOČEVJE
želi vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem
in dobaviteljem srečno uspehov polno novo leto 1960
wmmmmm
da prevozim mesečno od 5 do 6 Nemčiji sem bil najdlje do Mona- gremo tudi na teren in avto tisoč kilometrov. Zanima vas, kje Novega. Cestno prometni predpisi kar tam Popravimo.« so najboljše ceste? Najboljše so v so tam še bolj strogi kot pri nas. »Ali imate kakšne posebne pro-Sloveniji, slabe so v Bosni to Črni Derate j še nisem imel nevšečnosti bleme pri vašem delu?« gori, najslabše pa v Makedoniji.« zaradi kršitve cestno prometnih »Največji problem je ta, ker smo »Ste doživeli kak večji karambol predpisov v tujini.«	»dvisni pri nabavi električnega mana cesti?«	»Ko vozite po tujih deželah mo- teriala od uvoza, deviznih sredstev
»Tudi to je bilo. Bilo je v juniju rate imeti tudi tuj denar. Kako pa primanjkuje. Zato sl pomagamo 1959 leta v Okočanih pri Novi Gra- imate to urejeno?«	z lastnim materialom in iznajdlji-
diški. V našo prikolico se je za- »t0 je tako urejeno: Do sto kilo- vostl° ' r
letel tovarni avtomobil »Škoda«, metrov vožnje po Avstriji dobimo Moj obisk na »Avtu« se je prav-Pri tej nesreči se je smrtno poško- od podjetja 83 šilingov, za vožnjo zaprav začel pri Slavku Hočevarju, doval sovozač pri šoferju »Škode«. skozi Avstrijo pa dobimo 166 ši- šefu prometa. Ves promet se odvija Meni se ni nič zgodilo, moj so- Rngov. V primeru, da prevozimo preko njegovih rok. povedal je, da vozač Zika pa je bil lažje poško- avstrijsko deželo s polnim tovorom, imajo 45 tovornjakov in 28 priko-dovan. Nesrečo je povzročil hrvaški dobi šofer 249 (šilingov. S tern lic, ki dajo skupno 630 ton. imajo šofer, ker je bil premalo previden denarjem moramo varčno ravnati, tudi. osem avtobusov. Ker so avto-pri vožnji.«	kjer je hrana draga. Kadar vozimo busi precej iztrošeni, nameravajo
»Ali tudi vi spite v kabini avto- v Zahodno Nemčijo, dobimo marke, drugo leto nabaviti štiri nove avtomobila’«	Tako sem na primer prejel za vož- buse. Avtobusnih prog imajo osem.
»Seveda. S sovozačem se menju- njo od avstrijske rneje do Mona- Naj povem še to, da je tovariš Ho-jeva pri volanu. Ko jaz vozim, gre kovega_2i m_ark. Ce povem, da čevar pri^Avtu« ^let.^.^
on počivat to obratno, imel sem stane skromno kosilo do 5 mark Naj zaključim. Vsem ™
s srs ztreha j? bT	&issrJss as ep
grada. Avtomobilska cesta ima do- prideš -koz« Naj še povem da lektiva pa oblic> delovni uspehov.
brerirEmi,kerjehitrar vendar zelo gemjmrttojngj.to napredka v podjetju. r
Obvestila
delavskih univerz in klubov
DU RIBNICA
V	sredo, dne 6. januarja 1960,
bo ob 15. uri predavala v osnovni šoli v Ribnici Vesna Lavrič.
Tema predavanja je: Kaj pomeni danes vzgajati«. Vabimo starše in vse, ki se zanimajo za vzgojo mladega rodu.
Večerna šola za odrasle bo kmalu pričela s poukom. V tej šoli lahko dopolnijo osnovno šolsko izobrazbo vsi oni, ki jo iz raznih vzrokov niso dosegli. Po-uk bo v dveh skupinah, in sicer za 5 in 6. razred skupaj, ter za 7 in 8. razred. Pohitite s prijavami!
V	teku so priprave za gospodinjski tečaj. V ta namen nam nudi pomoč Tajništvo za prosveto OLO v kuhinjskih potrebščinah v vrednosti 30.000 din.
Opozarjamo vse interesente, da se še vedno lahko vpišejo v knjigovodski tečaj.
Vse informacije dobite v pisarni Delavske univerze v Ribnici št. 58, to je v pritličju postaje LM.
KLUB DOMA RUDARJEV
V	torek 29. decembra: ob 18. uri
predavanje. Tema: »Peto leto al-
Ž*'vYredoSO. decembra: ob 16. uri celovečerni film; ob 18. uri mladinske televizijske oddaje.
V	četrtek 31. dec.: ob 20. uri
klubski zabavni večer in silvestrovanje v klubu.
Naročnikom bralcem in dopisnikom želi srečno in uspehov polno novo leto 1960

kOl l lSki TISK
TEDNIK »NOVICE«, KOČEVSKA ZALOŽBA TISKARNA, KNJIGOVEZNICA
Nogometaši se bodo združili
decembra je bila v Kočevju terega vodi predsednik ObLO Ja-nod"predsedstvom predsednika Sve- nez Rigler, člani so: ta za telesno vzgojo Rudija Mo- Boris Mikoš, Alojz Žagar, Rafa-
harja seja, na kateri so obširno razpravljali o sedanjem stanju v kočevskem nogometu. Na seji so bili tudi predstavniki NK Rudarja
el Lovrih, Janko Zupan, Franc Ko-relc, Jože Maver, Nace Andolšek, Pavle Komac in Vinko Zajec. Iniciativni odbor bo pripravil vse
in Partizana. Soglasni so bili, da je potrebno, da bo še pred 15. januar-dosedanje delo dveh nogometnih jem sklican ustanovni občni zbor klubov cepilo napredek nogometa novega društva^ ter finančna sredstva in povzročalo	*
neprijetne in škodljive razprave.
Zato so sklenili, da se bodo združili v eno društvo, ki bo imelo veliko več pogojev za boljše uspehe, na drugi strani pa bodo odpadla sedanja trenja med nogometaši.
Izvolili so iniciativni odbor, ka-
p'		i	b	•f	n	s	” 6	? -	f		q		10	u	41		is
	K	Sl					BT	•		H	i	E	Si			E	
-p	is	B	'9		to	E	u			u	E	u			E	V/	
J s		u	B	if		it	C			it	s*				_		
Si			ii		»i		77	ti	sr					Ti				
S1				MO		♦/							it				
b	«				vV				qE			tf				it	
«»o							n<			L	H				ii j	E	
~fo	ff		it				i1		r	Ll	Si					st	mmmmr*
7f~					E	ff	ft S	‘f |*»	r	u			t>				iV
ir~				E	a				r			tf		it			
ti				to			n			w~~					is		
ir~			Tš				n Z	f rs	f?		E			ti	E	/T	
		v~				ti	liTlr	s		E	i **		št		st	E	
Ji					j		u					r		=		___	
MLADINSKI PLES
30. decembra bo v Seškovem do- Vodoravno: 1. in 89. Novoletna mu v Kočevju mladinski ples, ki želja uredništva in uprave, 14. da-bodo odpadla' do- ga organizira pripravljalni odbor rn0, poklon, 15. stara oblika vez-
mladinskega aktiva le in gimnazije.
GIBANJE PREBIVALSTVA
DOLENJA VAS
Rodila je: Oražem Angela, gospodinja iz Prigorice 72 — deklico Bernardo.
Umrla je Palčič Katarina, preužitkarica iz Lipovca 17, stara 79 let.
KOSTEL
Umrla je Ožanič Ana, kmeto-valka iz Grivca 4, stara 80 let.
RIBNICA
Rodila je Prijatelj Pavlina, gospodinja iz Dolenjih Lazov 31 — deklico Marinko.
Umrli sta: Lesar Ana,_ roj. Oz-vald, preužitkarica iz Brež 31, stara 73 let in Mrače Uršula, zasebnica iz Otavic 25* stara 76 let.
KOČEVJE
Poročila sta se: Vozlič Anton iz Reber pri Škofljici 5, star 30 let in Sladič Ana, iz Kočevja, Rudnik 12 stara 28 let. poroko sta sklenila v Grosuplju.
ameriški barvni vista vision film »Kovinska zvezda«, 10. januarja francoski barvni film »Nana«. PONIKVE: 7. januarja ameriški film »Begunci«.
PREDGRAD:	30. decembra in 1.
januarja ameriški barvni film »Preko mnogih rek«, 2. in 3. januarja ameriški film »Jajce in jaz«, 9. in 10. januarja ameriški barvni film »Rdeče podvezice«. VELIKE LAŠČE: 2. in 3, januarja francoski film »Primer dr. Lau-renta«, 9. in 10. januarja amer. barvni film »Nocoj bomo peli«.
ČESTITKE
Svojim staršem, bratom in sestram iz Ajblja želi srečno novo leto Žagar Jože iz Canade.
__ * __
Družinama Križevi in Plevanovi v Nemčiji čestitajo k novemu letu družina Troha iz Dolge vasi in brat Drago.
_ * ___
Bratu Zbašniku Tonetu, ki živi v Franciji, želijo srečno novo leto
Vajenske šo- nika, 16. števnik, 17. pesniška oblika veznika, 19. zgoden, 21. zlodeji, hudiči, 23. velika nestrupena kača, ki živi v Južni Ameriki in na Madagaskarju, 24. okrajšan podredni veznik, 25. krvoločna zver. 27. svojilni zaimek, 29. trden, odporen, 31. moško ime, 32. snop slame, 34. legendama oseba, ki se je za novoletno jelko veselijo predvsem otroci, 38. tovorna žival, 39. vrsta maščobe, 41. tiho govorjenje, 42. žensko ime, 43. pisatelj klasične literature, 45. kurirji, 46. začetnici ameriškega predsednika, 47. milo (v stalnem reklu), 48. vstaja, punti, 50. znamka težkih tovornih avtomobilov, 52. ime prve slovenske filmske igralke, 53. država v Severni Ameriki, 55. virus, bacil, 57. slovensko mesto, 63. hunski poglavar, 65. masa, ki jo izbruha Jožetu Žagarju in družini Kro- ognjenik, 66. moško ime, 68. nek-hrar v Canadi želijo srečno in ve- danji prebivalec na naših tleh, 69.
Slavko z družino, sestra Micka. Čestitki se pridružuje tudi Vlado.
Hčerki Dragici, možu Gezetu in mali Vesnici želimo obilo sreče in zadovoljstva v novem letu ter jih prisrčno pozdravljamo. Starši iz Kočevja.
__ * __
rodnega heroja, (Seškov dom), 30. industrijska rastlina, 31. žuželka, 33. zimsko športno središče v Sloveniji, 35. junaška pesnitev, 36. začetnici priimka imena podpredsednika IS FLRJ, 37. začetnici imena in priimka ameriškega humorističnega pisatelja, 38. onemogočati, zavirati, 40. bodičasta kot osad, 42. žensko ime, 44. letovišče pri Opatiji, 45. svetovno znano kopališče v Belgiji, 47 a pozvan, povabljen, 48. postopek, 49. slika iz preprostega življenja, 51. ne stara, 54. muslimansko moško ime, 56. vrsta vrbe, 57. bajeslovje, mitologija, 58. orodje (srbohrv.), 59. začetnici priimka in imena hrvaškega kiparja realističnih portretov,
60. dva različna samoglasnika, 61. začetnici priimka in imena nedavno umrlega športnega graditelja, 62. del kopnega, obdano z morjem, 64. prebivalec arabskega polotoka, 66. spanje, 67. zver iz družine mačk, 70. kemični element. 72. začinjen, 75. kratica za krajevni ljudski odbor, 77. druga, enaindvajseta in osemindvajseta črka pod 1. in 89. vodoravno, 78. žensko ime, 79. začimba, 81. oseba iz opere »Ero z Onega sveta«, 83. kratica naše politične organizacije, 84. oznaka za neznanca, 88. simbol za berzilij, 88. vzklik bolečine.
Križanko je sestavil Vinko KošmrU
selo novo leto starši, tašča, sestre in brat.
__ * ___
Dobri in skrbni mami Tereziji Križman iz S alke vasi želijo še mnogo zdravih let ter srečno novo leto hvaležni otroci Zinka, Nace, Vojko, Franc, Stane, Ciril, snahe in šest vnukov.
OBVESTILO
Prebivalce Ribnice in okoliških
okrajšano žensko ime, 70. grška črka (Elizabeta), 71. očrt, oris, 73. počiva, spi, po otroško, 74. tuja kratica za približno, 75. gora v Julijskih Alpah, 76. glas pri tre-skanju, 80. poželenja, 82. začetek abecede. 83. hudobija, 85. vrsta zemlje, 87. naplačilo.
Navpično:	1. vrsta smučarske
tehnike, 2. samoglasnik in soglasnik, 3. milina, ljubkost, 4. etika, morala, 5. kratica za nogometni
RAZPIS
Rudnik Kočevje razpisuje delovni mesti:
1.	KNJIGOVODJE za delavsko uslužb. restavracijo
2.	KNJIGOVODJE osebnih dohodkov
Nastop službe takoj oziroma po dogovoru. Osebni dohodki po tarifnem pravilniku podjetja. — Kandidati naj pošljejo vloge na vodstvo podjetja do 5. januarja 1960.
Umrli so: Rudež Jože, osebni up o- ses^rj Ivanka in Štefka ter Nadica kojenec iz Kočevja, Podgorska ul. Dugarl| Majda in Stojan. Enako 44, star 74 let, Arko Frančiška roj. tudi j0že, vsi iz Kočevja. Grbec, preužitkarica iz Klinje vasi	__ * ___
Janež Marti, možu Tonetu in stricu, želijo veselo novo leto družine Zamida, Kogoj in Francka Malnar, vsi iz Kočevja.
__ * __
Dobremu in skrbnemu možu in atku Francetu Starcu iz Žimaric, ki se nahaja začasno v Stuttgartu (Nemčija) pošiljava prisrčne pozdrave in novoletno voščilo: Želiva ti srečo, uspehe najboljše, da zdrav se nam vrneš in Židane volje! Zena Marija in hčerka Stefi.
17, stara 83 let in Klarič Marija roj. Poje, gospodinja iz Dolge vasi 43, stara 37 let.
LOŠKI POTOK
Rodili sta: Turk Frančiška, gospodinja iz Retij 108 — dečka Janeza. V Ljubljani je rodila Turk Jožefa, gospodinja iz Retij 4 dečka Ladislava.
Umrla je Rus Antonija roj. Au-stel, gospodinja iz Hriba 55, stara 68 let.
KINO
JADRAN, Kočevje: od 25. do 27.	—* —
decembra ameriški barvni cine- Ljubemu Janezu 'Andoljšku iz mascopski film »Zeleni plamen«, T ic želijo ob dvojnem praz-3°. in 31. decembra ameriški J ]u vse najboljše žena Angel-barvrai film »Puščava živi«, od J	Ludvik ter Anton
1. do 3. januarja francoski barv- ca’ °^r’ ni cinemascopsid film »Poslednji z družino.	# _
raj«, 3. januarja matineja ame-	.	.
riškega barvnega filma »Džubili«. Ljubi ženi in mamici Sterni Via-SVOBODA, Rudnik: 2. in 3. janu- šič iz Cvišlerjev želita za dvojno ar j a sovjetski film »Križarka praznovanje vse najboljše mož To-Varjag«, 9. in 10. januarja češki ne in sin Tonček, film »Na končni postaji«.	— * —
KOČEVSKA REKA: 31. decembra . .	.	...	,,	. — ,
ameriški film »Dolina nasilja«. Štefki in sinčku Stefku m Dolge OSILNICA- 1 januarja češki film vasi ž^i0 za Praznlk Vs6 laP°’ »Krakatit«	mama, ata, Lojze, Viktor in dru-
RIBNICA: 2. in 3. januarja itali- žina Erent. janski film »Slamnati mož«, 9.	— * —
in 10. januarja italijanski cine-mascopski film »Možje in volkovi«.
DOBREPOLJE: 2. in 3. januarja angleški barvni film »Zvezda In-
krajev obveščamo, da bo od 1. ja- klub, 6. izvir, 7. osebni zaimek, 8. nuarja 1960 dalje poslovala naša gozdni park, 9. naš zabavni ted-podružnica v Ribnici po temle raz- nik, 10. vrsta plina (modema razporedu: ob delavnikih (razen ob svetljava), 11. žensko ime, 12. ponedeljkih) od 7. do 12. ure in od egipčanski sončni bog, 13. sladka 13. do 16. ure popoldne, ob nede- jed iz kakaovega prahu, 18. pro-ljah pa od 8. do 12. ure, popoldne pagandno sredstvo, 20. predlog, 21. pa od 14. do 18. ure.	znanost, 22. ribje jajce, 23. brez
Cenjenim strankam se še nada- (srbohrv.), 24. glavno mesto so-Ije priporočamo.	se dne države, 26. pripomoček pri
»Fotolik« Kočevje veslanju (dvojina), 28. priimek na-
Nagradna križanka 1960
Objavljamo Novoletno nagradno križanko, za katero je razpisanih 20 lepih nagrad. Med reševalce, ki nam bodo poslali pravilne rešitve križanke do 6. jan. 1960, bomo na podlagi žrebanja, ki bo istega dne ob 10. uri v prostorih uredništva, razdelili naslednje nagrade:
1.	nagrada 3000 din
2.	nagrada 2500 din
3.	nagrada 2000 din
4.	nagrada 1500 din
5.	nagrada 1000 din
6.	nagrada 900 din
7.	nagrada 800 din
8.	nagrada 700 din
9.	nagrada 600 din
10. nagrada 500 din od 11. do 20. pa so lepe knjižne nagrade.
Rešitve pošljite na naslov: Uredništvo »Novic«, Kočevje, Ljubljanska c. 14 a, p. p. 39. Na spodnji levi del ovitka napišite: Nagradna križanka. Premalo frankiranih pisem ne bomo sprejemali, nerazločno pisanih ali popravljenih rešitev Pa ne upoštevali. Križanke v zaprti kuverti lahko oddaste na upravo našega lista do 6. januarja do 10. ure. Izid žrebanja bomo objavili v prihodnji številki, ki izide 9. januarja 1960.
OBVESTILO
Zaradi praznovanja praznika ,»NOVO LETO« obveščamo vse potrošnike, da bodo trgovine poslovale:
V ČETRTEK, DNE 31. DECEMBRA 1959 bodo trgovine odprte neprekinjeno od 8. do 17. ure.
1., 2. in 3. JANUARJA 1960 bodo trgovine zaprte, razen mlekarne, ki bo odprta 2. in 3. januarja od 6. do 10. ure dopoldne.
Zaradi inventure pa bodo dne 4. januarja zaprte vse trgovine, razen trgovine »Preskrba«, ki bo na ta dan odprta kot običajno. Trgovine z neprehranbenim blagom pa bodo zaprte do 5. oziroma 9. januarja.
Nadalje obveščamo vse koristnike potrošniških posojil, da od 1. do 20. januarja 1960 novih potrošniških posojil ne bomo odobravali.
Prošnje za nova posojila pa bomo sprejemali tudi v tem času. Ravno tako bomo sprejemali predplačila oziroma plačila rednih obrokov.
TRGOPROMET, KOČEVJE
Zahvale
dije«, 6. januarja ameriški film »Begunci«, 9. in KX januarja
Volf Rudolf in Cimerman Ciril, ki služita vojački rok v Kosovski Mitroviči, V. p. 4931/4, želita srečno trenutkih in in veselo novo leto roditeljem, zadnji poti. znancem ter fantom in dekletom.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti
ARKO FRANČIŠKE
iz Klinje vasi
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali ob težkih jo spremili na njeni
Izdaja in tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Matija Cetinski. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14 *, telefon uredništva in uprave 3-89. Naročnina je 580 din, polletna 250 din. in jo je treba plačati V naprej. Za inozemstvo 1000 din oz. 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-713 pri Komu-1-265
nalni banki Ljubljana, podružnica za Kočevje
Žalujoči: hčerke Frančiška, Karolina in Malči iz Amerike ter Mesojedec Jožefa, Valentin in Tone iz Klinje vasi.
ZAHVALA
Viktorju Šmalcu, ki služi vojaški rok v Šibeniku, želimo za 20 rojstni dan vse najboljše, mama, ata, sestri Francka in Stanka.
___ * -
.....	Ob bridki izgubi predrage žene,
Hčerki Micki in možu Matiju, ki hčerke in sestre živita v Franciji želimo, srečno MARIJE KLARIČ roj. POJE in veselo novo leto ter ju pis o se iK^j.eno zahvaljujemo vsem, ki pozdravljamo. Starši iz Koc J so jo spremili na zadnji poti, or-— * —	ganizacijam občine Kočevje in
Dragemu bratu in sinu Jožetu Dolge vasi: ZK, ZB, SZDL za po-Muhviču, ki živi v Franciji, prav darjene vence in rudniški godbi iz tako tudi stricu Stefanu in nje- Kočevja. Posebno zahvalo dolgu-govi družini, želijo srečno in us- lem0 dr Cilenšku, dr. perku, se-peha polno novo leto mama, brat s trama Maver Berti in Šercer Slav-
ki, ter ostalim sorodnikom in znancem za njihovo pomoč.
Žalujoči mož Lojze, starši, sestra Fanika, teta in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega moža, cčeta in brata
JOŽETA RUDEŽA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo dr. Prevcu, dr. Maroltu in dr. Cilenšku za njihov trud med boleznijo.
Neutolažljiva žena Jožefa, sinova z družinama in hčere z družinami.
ZAHVALA
Najlepše se zahvaljujem za vrnitev izgubljenega denarja Matiju Rogube iz Lopate. Kalčič Milka, Podplanina pri Gabru.
KOMUNALNA BANKA LJUBLJANA
PODRUŽNICA Kočevje
želi vsem svojim komintentom in ostalim državljanom srečno in uspehov polno novo leto 1960
Delavci, nameščenci, dijaki in Učenci! Vlagajte svoje prihranke pri Komunalni banki, ker stem koristite tebi in skupnosti!
KLIČE
V zadnji številki smo omenili, da bomo ta prostor določili za novo rubriko. S številko, ki jo imate v rokah, začenjamo novo leto in nova bo tudi rubrika na tej strani.
Naslov: HALO! 3-89 kliče!
Vsak, ki nam je sedaj postavljal in pošiljal vprašanja za rubriko »Novice posredujejo«, je nestrpno pričakoval odgovora. Toda odgovor ni vedno mogoče takoj dobiti ker tudi urednik rubrike ni vseved. Na vprašanja, ki nam jih boste v bodoče pošiljali, bomo skušali dobiti telefonske odgovore od tistih ustanov in posameznikov, ki bi po našem mnenju lahko odgovorili in imajo telefon. Odgovor bo tak, kakršnega nam bo klicani dal.
Želimo, da nam bralci pošiljajo razna zanimiva vprašanja, ki zahtevajo kratek odgovor in za katera mislijo, da v naši okolici lahko kdo odgovori nanje. Vprašanja pošljite na naslov: Uredništvo »Novic«, Kočevje, p. p. 39 ali pa po telefonu na številko 3-89.
Halo, tu 389! Je tam 244, uprava Mlaka?
Je.
Gospodinje v Kočevju se pritožujejo, da zadnji čas vedno manjka mleka in še tisto, ki je naprodaj, se skisa. Nek Vaš delavec je skupini gospodinj rekel, da mleka zato manjka, ker imate na Mlaki veliko telet,. Gospodinje sprašujejo:	kdo ima
prednost?!
2-44 odgovarja: nepričakovano smo dobili veliko telet. Vsako tele, dokler se ne privadi, potrebuje dnevno po 6 litrov polnomastnega mleka. Po enem tednu dobijo teleta posneto mleko. Glede ostalega se obrnite na tovariša Kampiča, telefon 215.
■z >J
mnz NA5/H<a*mt
m krajev
m

0 delu pionirjev v Vas-Fara
Šeškov teren - med najbolšimi
Na občnem zboru Socialistične Zanimali so se tudi za komu-zveze Šdškovega-Kolodvorskega te- nalno dejavnost. Iz poročila je bilo rena in Trate, se je zbralo nad sto razvidno, da je v bližini Kemične članov. Zboru je prisostvoval tudi tovarne predvideno kopališče oz. republiški poslanec Karl Grm. Po bazen. Določen je tudi investicijski poročilu predsednika odbora SZDL program, vse ostalo pa je še v postaneta Poljanška o delu odbora vojih. V načrtu je tud; sodobna
Jubilejno leto 40-letnice ZKJ in SKOJ je pri kraju, pri kraju je tudi tekmovanje pionirjev v tem letu. Pionirji v Vas-Fara so spomladi napravili obširen tekmovalni načrt. Sodelovali so v občinskem in okrajnem tekmovanju. Delo je zajelo vse pionirje ter celo starejše. Zastavljeni program so v celoti uresničili, v marsičem pa 'še presegli. Delo je potekalo v raznih krožkih in v pionirski šolski zadrugi. Naj navedemo nekaj večjih akcij pionirjev:
5. marca t. 1. so ustanovili pionirsko šolsko zadrugo, izvolili upravni odbor in sprejeli jprogram dela. Vse leto sta delovala sadjarski in poljedelski krožek. Pridelke so prodali pionirski koloniji in internatu v Fari, del pridelka pa so predelali in ga dali šolski mlečni kuhinji.
Člani šolske zadruge so pomagali KZ pri okopavanju na polju in pri spravilu sena.
DVE IZ RAJNDOLA
Ce potnika zanese v Rajndol bo gotovo opazil hišo številka 4 (še Vsi ostali krožki so tudi pridno nezazidana stavba) in videl, kako
delali. Med letom so študirali zgodovino ZKJ in SKOJ, se seznanjali z življenjem tov. Tita in naše hrabre JLA. Zbirali so zgodovinski material iz NOV ter na šoli odprli muzej NOB. Ob Dnevu žena so pionirji obiskali partizanske matere, ob 4. juliju pa zaslužne partizanske borce. Ob dnevu JLA so častitali garniziji v Delnice in fantom, ki služijo vojaški rok.
Na koncu tekmovanja so lahko pionirji ponosni na dosežene uspehe in na vse opravljeno delo v tem letu.
V. M.
propada. Nova vrata, okna in drugo je v neredu. Poleg tega pa uničujejo te stvari vaški otroci na razne načine. Po vsem tem kaže, da ni za omenjeno stavbo nihče odgovoren, kar pa ne more biti res. Lastniki stavbe naj bi se v bodoče bolj zanimali in zaščitili stavbo.
Pa še drug primer neodgovornosti za družbeno lastnino. V Rajn-dolu pred skladiščem že nekaj mesecev vedrijo pod milim <nebom deli vozov in drugo, last KGP. Ali ni škoda, da se stvari uničujejo, namesto, da bi jih spravili pod streho.
v preteklem letu, je Drago Benčina seznanil člane o posebnostih novih zakonov na področju stanovanjske politike.
V Seško-Kolodvorskem terenu imajo od 630 volivcev skupno 550 članov SZDL. To organizacijo štejemo med najboljše v mestu. Pri ureditvi Cankarjeve in Seškove ulice so prispevali člani 2034 prostovoljnih delovnih ur.
O čem so govorili v razpravi? Zanimali so se za razne zadeve. Ljudi zanima, kako bo za naprej s posojili za gradnjo stanovanjskih hiš. Brez dvoma, tako je bilo tol-
pralnica v stari mlekarni, kakor tudi kopalnica. Sredstva za gradnjo so obljubljena.
Govorili so tudi o regulaciji Rin-že, da bi bila v poletnih mesecih bolj uporabna za kopanje. Predvidena dela za ureditev Rinže naj bi pospešili. Ugotovili so tudi, da bo potrebno v Kočevju z gradnjo novih šol, ker so sedanje prenapolnjene. pristojni organi, tako je bilo povedano na zboru, naj bi usmerili razpoložljiva sredstva v prvi vršiti v te namene.
Na zboru so razpravljali tudi o drugih tekočih vprašanjih s ka-
mačeno na zboru, bodo imele pred- terimi se ljudje srečujejo. Potem so
nost pri dodeljevanju posojil za gradnjo stanovanj stanovanjske zadruge.
Vojaki odgovarjajo na pozdravna pisma
veliki praznik — Dan JLA, za- katere se toplo in prisrčno zahva-
predlagali iz vrst članov najboljše za kandidate za nov odbor, ki ga bodo izvolili na tajnih volitvah 10. januarja.
S PODGORSKEGA TERENA
Udeležba na zboru je bila zadovoljiva. Iz poročila o delu starega odbora je bilo razvidno! da je odbor dobro delal. Na sejah so ob-
Za praznik Jugoslovanske ljud-	šteršič Janez, Podpečan Albert,
ske armade — 22. december, so	Kosec Mirko, Mlakar, Peterlin,
pionirji nekaterih naših šol pisali	Lavrič, Deržek, Svagelj, Vodušek,	ljujemo. Zelo smo zadovoljni nad	ravnavali vrsto problemov, tako o
,t	u 3Clla	pisma pripadnikom JLA. Iz pisemc,	Makater, Leban, Mlekuž, Z amida,	vašimi uspehi, ki ste jih dosegli,	komunalnih vprašanjih, vključeva-
9	maia so vsi	pionirji	sodelovali	ki so jih napisale drobne roke pio-	Jelko, Pirc, Kastelic, Zlatka Bran-	Tudi za naprej vam želimo veliko	n ju novih članov itd. Kakor je bi-
"	nartizanskem	pohodu	preko	nirčkov, veje ljubezen do pripad-	ko, Helrnih, Muhič, Kužnik, Zni-	uspehov. Tudi mi vojaki se trudi-	lo opaziti, so organizacijska vpra-
p	-	- -	-........ --------—•—,J~ '—■* daršič, Pavlič in Likar.	mo, da bi čimveč doprinesli naši Sanja dokaj uspešno reševali, pre-
Vojak Zvonko pa pionirjem od- socialistični domovini. Pripravljeni malo pa so storili na področju pogovarja potom našega lista takole: smo, da v vsakem prmeru brani- litično-ideološkega dela. V živahni
mo našo domovino v primeru na- razpravi so se pogovorili o raznih
Dragi pionirji!
»Hvala vam, ker ste se spomnili na mene in mi čestitali ob dnevu
Halo, tu 389! Je tam 215.
Ja.
Tovariša Kampiča prosim! (Cez dve minuti)
Ga ni doma!
__*___
Halo, tu 389 Kočevje! Je tam 36 Ribnica?
Je.
Zanima nas, kje in kako boste Ribničani silvestrovali in kaj so v ta namen pripravile orga-nizacije?
36 Ribnica odgovarja: Partizan bo pripravil zabavni spored v prostorih Doma Partizana. Tu bo Novo leto pričakalo veliko naših ljudi. Nekateri bodo doma, drugi v gostilnah, nekatere pa bo vzdramilo novoletno jutro v postelji. Za šolarje smo organizirali dva posebna vlaka, ki bosta nad 700 otrok popeljala na ogled prireditev dedka Mraza v Ljubljani. Se posebej pa bo šola pripravila program, in sicer igrico Rdeča kapica.
__*___
Halo, tu 389! Je tam Trgopro-met?
Da!
Bo letos kaj popusta v vaših trgovinah za Novo leto?
276 odgovarja: Ne! Popust bo samo za otroke ob prireditvah dedka Mraza.
__*___
Halo, tu 389! Je tam 02.
Da!
Je res, da so se v Kočevju pojavili ponarejeni bankovci po 500 dinarjev?
V Kočevju še he!
na
Stružnice na Prežo, kjer so Itali jani zverinsko pobili 16 domačinov. Spotoma so obiskali Državno posestvo »Snežnik« in si tam ogledali hleve, živino in poljedelske stroje. Imeli so tudi še več drugih daljših ali krajših izletov. Med drugim so obiskali znamenito Taborsko steno nad Žurgami, si ogledali bolnice na Stružnici, povzpeli so se na Kuželič, si ogledali ko-steljski grad ter tam praznovali Zelenega Jurija.
Na šoli so delovali dramatski, recitatorski, pevski, zgodovinski, zemljepisni, prirodoslovni, gasilski in šahovski krožek.
Dramatski krožek je naštudiral igrico »Jezusovi apostoli« in z njo nastopil v Tednu mladosti; skupno z recitatorskim in pevskim zborom. pa je pripravil osrednjo akademijo v čast 40-letnice ZKJ in SKOJ ter proslave ob drugih državnih praznikih. V spomin kasnejšim rodovom so pred šolo posadili spominsko lipo.
nikov oboroženih sil. Preberite kaj so napisali učenci in učenke III. b razreda osnovne šole »Jožeta Seška«, Kočevje.
Bliža
Tovariš Zvonko!
se 22. december, praznik
JLA. K prazniku Vam iskreno če- JLA — našemu prazniku, stitamo, čeprav Vas osebno ne po- Zanima vas orožje naše Armade znamo.	in naše življenje. O tem bi vam
Obiskujemo 3. razred osnovne lahko dolgo pripovedoval. Ofooro-šole v Kočevju. Zelo nas zanima, ženi smo dobro. Imamo puške, br-posebno dečke, kakšno orožje imate, zostrelke, mitraljeze, tanke, topove kako izkoristite svoj prosti čas — vseh dimenzij, skratka, imamo vse
pada na njo.
Pošiljamo vam lepe pozdrave z željo, da bi se pridno učili v novem letu 1960. To vam želijo vojaki padalci, ki služijo vojaški rok v Ba-tajnici, V. p. 9905.
komunalno-krajevnih vprašanjih ter nalogah in delu SZDL v bodoče. Izbrali so tudi kandidate za nov odbor, izmed katerih bodo na bližnjih volitvah izvolili nov odbor SZDL.
zanima nas kakšno je življenje v Armadi. Prosili bi Vas, če nam na naše pismo odgovorite. Želimo Vam, da bi ta praznik naše Armade kar najlepše praznovali. Mi bomo imeli proslavo v kinu »Jadran«. Gledali bomo tudi film o naši Armadi.
Prav lepo Vas pozdravljamo učenci III. b razreda. Vam in vašim tovarišem želimo mnogo uspehov. Pričakujemo Vaš odgovor.
Slede podpisi: Benčina Dragica, Mejak Alenka, Kogoj Majda, Su-
kar je potrebno čuvarjem naše domovine. Kaj več o tem ne bi pripovedoval, ker moramo pripadniki JLA čuvati vojno tajno.
Vojaško življenje je, dragi pionirji, precej naporno, vendar se človek hitro privadi nanj. Služiti v JLA si štejemo vsi njeni pripadniki v čast in ponos.
Razvedrila imamo dovolj. Ob prostem času igramo nogomet, odbojko, šah, biljard, namizni tenis
Klariče vi Micki v spomin
Spomin mi hiti v leto 1936, ko me je takratni klerikalni režim poslal učiteljeva! v Borovec. In ko smo se začeli takrat zbirati Slovenci za borbo proti vedno večji hitlerjevski ekspanziji v tem koncu naše slovenske zemlje, me je pot zanesla tudi v znano napredno hišo Slovenca Pojeta v takratnem Sp. Vecenbahu, današnjem Mokrem potoku. Takrat sem spoznal tudi
in druge športne igre. Tudi knjige pokojno Micko, ki ji je bilo 15 let. radi prebiramo.	Ko sem takrat ustanovil v okviru
s kakšno njeno točko, saj je pisala pridno priložnostne skeče, jih tudi režirala in še sama igraia, vodila pa je še zborček. Mnogo pa je tudi pomagala v ostali dejavnosti sektorja, v mladinski organizaciji in OF. Ko so bile leta 1944 volitve, je postala naša Micka prva predsednica kraj. ljud. odbora v Vecem-bahu in prav vestno vodila to delo, poleg tega pa je še našla čas za ostalo dejavnost in kurirske posle. Marsikakšne težave so jo te-
Zveza borcev v Osilnici
ljujem za čestitke. Prav lepo vas pozdravljam in vam želim obilo Krajevna organizacija Zveze sti v najlepšem predelu Kolpske veselja ob novoletnem praznovanju, borcev v Osilnici šteje 97 članov, doline. Prošnjo prebivalcev orne-	Vojak Zvonko iz Karlovca
seksta«.“£s™rhomvM,rSoTs ,«-
posvetili tovariiem, ki so. potrebni voJnt_vJito_prtepevyaitoa.il«; SSm'S'S*™ VL. SeSa
Še enkrat se vam lepo zahva- podružnice CMD pevski zbor, je v žile, toda ni oklevala in pogumno
zdravljenja v toplicah. Letos sta šla na tako zdravljenje dva člana. Skrbijo tudi za otroke padlih borcev. Štipendije prejema osem otrok. Šolski uspehi teh otrok so dobri.
Organizacija zajema 15 vasi. Odbor ima vsak mesec seje, na katerih se pogovorijo o raznih problemih. Zveza borcev v Osilnici dela v povezavi z ostalimi organizacijami na tem področju. Nudi tudi vso pomoč tamkajšnji Kmetijski zadrugi pri uresničevanju njenih nalog pr: uvajanju sodobnih metod v kmetijstvu.
Letos so imeli v načrtu odkriti v Bosliivi loki spominsko p’oščo padlim borcem. Ker pa podjetje v Ljubljani, kjer so jo naročili, plošče ni naredilo pravočasno, bodo ploščo odkrili in imeli proslavo v prihodnjem letu.
V vaseh Rib jek, Lažec in Grintovec želijo, da bi prihodnje leto tudi v njihovih vaseh zasvetila električna luč. Te vasice so ob ce-
VSI NA PREDAVANJA! Vabimo vse prebivalce Ribnice in Kočevja, da se masovno udeležijo vseh zanimivih predavanj, ki jih pripravlja Delavska univerza.
ve za osvoboditev domovine. Prosijo, naj bi ta prošnja našla razumevanje na ljudskem odboru.
š. A.
njega takoj vstopila tudi ona, ki je ves čas delovanja bila njena marljiva in dobra pevka. Toda, ni bila le pevka. Udejstvovati se je začela v raznih panogah takratnega našega političnega in kultumo-pro-svetnega življenja v tem delu Kočevske ter se kot zavedna Slovenka
jih je izvršila. Zato je bila tudi sprejeta v Partijo, saj je to tudi zaslužila v polni meri. Svoboda je bila tudi za njo velika nagrada in ko se je poročila z oficirjem Lojzetom Klaričem, s katerim ju je vezala tako predvojna kot medvojna dejavnost, sta na Primor-
šole »Jožeta Šeška« Kočevje. Ta- vključila ob napadu na našo dr- skem nadaljevala z delom pri naši kole pišejo:
»Prejeli smo vaše čestitke za naš
žavo z vso predanostjo naši stvari skupno s svojo družinico. Kmalu je bila sprejeta v SKOJ in vodila je mladinsko organizacijo ter vzgajala svoje vrstnike in vrstnice v zavedne mladince in mladinke, ki vsak dan bolj in bolj vstopali
obnovi in tudi naša Micka je bila v svojem kraju med prvimi ženami. Toda težko delo odgovornosti med vojno, so ji zrahlall zdravje in po težki bolezni je končala svoje bogato življenje in delo. Dala je sama sebe domovini, naši
Zadnje jesensko sonce je privabilo na pomenek pred hišo stare Ma-logarje iz Loškega potoka. Pridružili so se jim tudi vnuki in vnukinje. Fotograf Božič iz Kočevja je izkoristil lepo priliko in jih »pritisnil«. Žal pa prvega od leve strani fotografije, Alojza Bambiča, ni več med živimi. V času, ko smo pripravljali fotografijo za tisk je umrl
v novo življenje — v borbo proti stvari. Draga naša Micka! Hvala okupatorju. Njihova hiša je bila Ti za požrtvovalno delo in Slava! vedno prijeten dom naših partiza-	Marjan Tratar-Učo
nov in naša Micka je naredila----------------------------------
marsikak korak in kazala pot na-	PRAZNOVALI SO
Šim borcem. Ni se strašila tudi Kakor vsako leto, so tudi letos nalog, ko je morala v Moravo, kjer dobrepoljski pionirji lepo proslavili so bili Italijani ali v Nove Lazi, praznik Republike. Predstavniki kjer je komaj ušla sovražnikovim pionirke organizacije so čestitali kroglam. Seveda je okupator kmalu Kmetijski zadrugi, »Apnenici«, zvedel za njeno delo in marala je zdravstveni postaji, Občinskemu vsa družinica v Kočevsko Reko — ljudskemu odboru, Ljudski milici za »žico«, očeta pa so odgnali v jn drugim. Želeli so jim veliko internacijo. Pa tudi to je minilo, uspehov pri nadaljnjem delu. Pri Ko je napočila nova svoboda po vseh so bili lepo sprejeti in bili italijanski okupaciji, je naša Micka obdarovani. Za darila se lepo zah-ponovno zaživela v vse večji sili valjujejo.
in borbenosti. Sodelovala je pri de- 28, novembra dopoldne so imeli lu mladinske organizacije in se še proslavo. Na odru so stali mali ci-posebej vrgla na organizacijsko de- cibani, ki so bili sprejeti v pionir-lo v kultumoprosvetni dejavnosti sko organizacijo. Malčki so se dr-takratnega sektorja Kočevska Re- žali svečano. Po svečani zaobljubi ka. V samem kraju je bila vodi- so jjm člani pionirskega štaba za-teljica tega dela in ni bilo mitinga, vezali pionirske rutke in jim na-da ne bi nastopila njena mladina deli titovke na glavo. Bilo je lepo.
Srečanje
Vasi pod Medvedjakom so daleč od večjih prometnih in idustrijskih središč. Ljudje se večinoma preživljajo z delom v gozdu ali s tistim, kar pridelajo na zemlji, ki ni najbolj rodovitna. Toda stare oblike življenja se vedno bolj umikajo novim. Mladina odhaja v šole, le starejši se še držijo zemlje. V narodnoosvobodilnem boju so našli partizani v teh krajih skrivna in varna zatočišča.
Nad vasmi pod Medvedjakom je vladal mir, zlovešč mir. Bilo je v letih pred drugo svetovno vojno. Bil je to tisti mir, ki pritiska na ljudi in se zdi, da bi ga lahko z roko otipal, mir, po katerem se včasih stoži mestnemu človeku, navajenemu hrupa, smradu tovarniškega dima in sivih zidov. Ljudje v teh vasicah so mirno opravljali svoje delo, ni jih motil hrup zunaj in komaj je kdaj pa kdaj dospela
do njih kaka novica iz sveta. Zima je bila mimo in narava se je začela prebujati v vsej svoji lepoti. Bukev še ni ozelenela, le tu in tam je iz zemlje poganjal teloh in prvi naznanjal preobrat in novo življenje v naravi, pomladanski veter je zavel preko gozdov, jih vzdramil, da so zašumeli in zaječali, ter tako izvabljali v ljudeh hrepeneje. željo za nečim daljnim, tako daljnim, kot je bil veter, ki je prihajal do njih. Mnoge je ta želja res odpeljala v Šimi svet, kjer so si iskali boljše življenje. Odhajali so v Francijo, Ameriko in kdo ve kam še. Tako je bilo skoraj vsako pomlad, saj res, skoraj vsako pomlad...
Nenadoma je v to mimo življenje treščilo kot iz jasnega. Vojna! Kaj vse je ljudem pomenila ta beseda. Ubijanje, glad, izgnanstvo. V vasi pod Medvedjakom so dospeli
prvi sovražni vojaki. Ljudje so jih opazovali z začudenjem in bojaznijo, kajti njihov prihod je pomenil spremembe v vsakdanjem življenju, pomenil boj za življenje, pomenil bunkerje, žične, ovire .. • Kmalu po prihodu sovražnih vojakov so si ljudje začeli skrivnostno šepetati med seboj. Marsikdo je videl kje daleč na gmajni čudno oblečene ljudi s puškami, ki se še niso upali svobodno prikazati blizu vasi. Tudi domačini so izginjali in za večino od rijh se ni točno vedelo, kje so. Ljudje so si šepetali, da so odšli v partizane, to je v novo vojsko, ki se bo borila proti tem vojakom, ki so bili po vaseh. In res! Kmalu so se začeli sovražni vojaki utrjevati, gradili so si močne bunkerje in povpraševali so za domačini, ki so nenadoma izginjali. Vedno pogosteje so bile tudi novice, da se je pri tej ali oni hiši pojavil partizan in da je dobil hrano za tovariše, ki so bili v gozdu. Teh je bilo vedno več. Kmalu so se spuščali v ostre boje s sovražnikom. Tem bojem so sledili požigi vasi, izgoni ljudi v internacijo,
odkoder se mnogi niso vrnili. A domačini so še vedno izginjali v gozdove. Mnogi so bili ubiti, toda to ljudi ni ustavilo, da se ne bi še dalje vključevali v borbo. Nekje je moral biti konec tudi temu trpljenju, moral...
In zopet je prišla pomlad kot toliko drugih, vendar drugačna, drugače lepa. Sovražni vojaki so izginili, vasi so se začele spreminjati, iz ruševin je raslo novo življenje. Ljudje so zopet mirno zaživeli. Mladi rajši odhajajo v mesta in šole, v industrijo, kajti v njej vidijo bodočnost.
A v kraje, kjer so se borili, še vedno radi prihajajo stari borci. Bil sem doma na počitnicah in sem se ravno pripravljal, da grem kosit. Tisti dan je bil vroč in dopoldan je kar lilo od mene. Opoldan sem doma počival. Zunaj sem slišal, da se mati z nekom pogovarja. Nato me je poklicala. Sel sem ven in zagledal krepkega moža, nasmejanega in s sončnimi očali v rokah.
»Poglej, pred sabo imaš' prvega partizana, ki sem ga jaz videla v
naših krajih,« mi ga je predstavila mati.
Krepko mi je stisnil roko.
»To je tovariš Zorko, saj sem ti že večkrat pravila o n.iem.«
»Glej no, kako je zrasel. Takrat, ko sem bil tu pri vas, si bil še čisto majhen. Oh, da, takrat...,« se je nasmehnil in zopet nenadoma zresnil. »Sedaj se smejem, ko se vsega spominjam in vam pripovedujem, kako je bilo nam v gozdu. Toda — skoraj bi se rajši razjokal. Takrat nam ni bilo do smeha, ne, za smeh nismo imeli časa. In kako kaj živite sedaj?«
Pogovor se je razvil sam od
'»Kako živimo? Pač, tako, že gre. Saj veste dobro, kakšno je življenje v teh krajih. Ni lahko, pa tudi najtežje ne. Gre na boljše. Dobili smo elektriko, avtobus vozi do nas, mogoče bo prodrla celo televizija. Same stvari, ki jih prej nismo imeli. Kar nas je starejših, se še vedno držimo zemlje, mladina pa rajši odhaja v šole. Le naj gre, saj drugega ji dandanes ne kaže kot da se uči.«
»Veste, zelo rad se vračam v te kraje. Tu sem preživel leta vojne in tu so mesta, ki me za vedno vežejo nase. Na primer Taborska jama in še mnogo drugih. Saj je boljše, da ne govorimo o tem. Boljše bo tako, ker me vedno spreleti mraz, ko se spomnim na vse to.«
»Ali boste za dalj časa ostali pri nas?«
»Niti ne. Nameravam namreč obiskati vse kraje v bližnji in daljni okolici. Najprej bom šel v Taborsko jamo in od tam še v ostale kraje.«
Se in še smo govorili in obujali drobce iz življenja med vojno. Končno se je tudi tov. Zorko poslovil. Zaupal nam je na koncu, da je sedaj v službi JLA in da ima čin podpolkovnika. Prepričan sem bil, da ga bom še kdaj videl.
Odpravil sem se na delo. Vročina je bila najhujša, saj smo bili sredi poletja in v prvih popoldanskih urah. Kmalu bo tu jesen in treba bo nazaj v šolo. Zatem bo prišla zima in pomlad... še mnogo pomladi.
Ivan Urh