i GLASILO mm KOLEKTIVA mM PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ mimrn OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Leto XII. april 1971 Številka« Glasilo ureja uredniški odbor« Jože Zupan, Lori Jakliš, Marjan Herak, Slavko Teran, Metod. AhašiS, Miro Mandelj, Franci Šarabon in Roman Planinc. Glavni in odgovorni urednik« Stojan SAJE. Izhaja vsak mesec v nakladi 1500 izvodov. Tisk Tiskarne Delavske univerza "Tomo Brejc" v Kranju. IMAJ mm DEIOVUIH LJUDI 106 UVODNIK : pomladjo prihaja njen rv.jlepai in najbolj veličasten mesec, l.o je mesec 1.1 A J. i'o,<;;oče nam tak občutek vzbuja prebujajoč.", se narava ki navil".,'ja. srca z mladostjo,'a , otovo je ta mesec mo.no novosan z ledendo o prazniku dela - 1.maju - in prav žabo je še bolj svečan. 1’raznlk delovni.] ljudi praznujemo že dol(■:< leta in danes je simbol radosti ter ponosa nad dose .enimi uspehi. Vedno pa le ni. bilo tako in prva praznovanja so bila bolj žalostna. Delavski razred po vsem svetu si je moral priboriti svoje pravice in tudi pot napredka naše; a proletariata so ovirale mnoge in težke zapreke. Toda začrtana in neuklonljiva ideja je tudi te premagala. i’rav je, da se ob takih priložnostih vedno spominjamo nekdanjosti, saj so v nji skriva globoka in bridka resnica; praznovanje pa naj no bo le u .Ivanje plodov preteklosti, misliti moramo tudi na. prihodnost! Naša misel naj ostane vedno jasna in predvsem, enotna, ker drugače prelahko zgubimo tisto, kar jo bilo priborjeno! Vsem članom kolektiva, vojakom, upokojencem in ostalim bralcem čestitamo za prvi maj in jim želimo prijetno praznovanje - samoupravni or; ani podjetja, uprava, coli tiene in dru '.bene or;antnacije, ter uredniški odbor Tekstilca! PROIZVODNJA v marcu I« Osnovni material a) Predilnica: ?ri oskrbi z bombažem je bilo precej težav z "rumeno" mešanico, ker je nekaj vrst bombaža poteklo in jih Se bilo treba zamenjati, da se bodo zaradi tega v surovih tkaninah Pojavile barvne nianse, čeprav je bila rumena mešanica zamenjana in odslej tudi druga" če označena. b) tkalnica: Zaloga Preje za predelavo je bila oelo prevet, lika in zaradi tega ni bilo težav v proizvodnji. Ker je bila rumena mešanica zamenjana, se je s tem asortiment povečal, kar je Se bolj zaostrilo vprašanje pomanjkanja skladišč, čnih prostorov za Prejo. V navijalnici zaradi nizke ji Hm in pomanjkanja previjalk obstoja ozko proizvodno grlo,ki pa se jè zaostrovalo še z visokim odstotkom deformiranih navitkov, katerih Previjanje je počasneje od regularnih navitkov. Razen teh pomanjkljivosti je problematično še krotovičenje in umazana preja iz BD-predilnikov ter "cikast" izgled Nm 34 Junlona, 0 teh po-mankljivostih je tkalnica sproti obveščala vodstvo predilnice. c) oplemenitilnica: Obstoječa zaloga domačih tkanin za dodelavo je, čeprav se je močno znižala, če vedno omogočala normalno obratovanje razpoložljivih zmogljivosti. Razen tega pa je bilo na razpolago tudi dovolj tujih tkanin za dodelavo, colo več, kot smo predvidevali (TKZ Zagreb in"2osana" Domžale);. d) konfekcija: Oskrba z tkaninami je bila dobra in ni povzro čela nobenih zastojev. Zaloge tkanin so delo nekoliko narasle, ker smo računali na boljše uspehe doseganja plana, kot pa je bilo doseženo, vendar to ni povzročalo problemov, ker so se prostori za skladiščenje potrebnih tkanin razširili. Izboljšala se je tudi oskrba z uvoženimi vezenimi _trakovi. Težave so bile le s pomanjkanjem gumbov, ker dobavitelj ne spoštuje dobavnih rokov. Zato je bilo na stroju za prišivanje gumbov nekaj zastojev, kar je vplivalo na pretok partij in končno tudi na izvrševanje plana. II. Proizvodnja feb. marec è) predilnica: - izvrš;.plana: v ef.kg 104,78$ 107,96$ v baz.kg 93.80$ 97,44$ - izkor.strojev 80,4 $ 82,5$ - produk.:baz g/vrh(prst) 17»38 17,96 baz g/pr.m.(BD) 53.04 55,93 HGK ure 21,69 20,95 b) tkalnica: v r 2 - izvrs;.plana: v m 111,61$ 108,56$ v votkih 104,44$ 110,o9$ - izkor.str. : na pog. statv. ur« 94.9$ 94,5$ na ef.statv.ure 98,-$ 97,2$ - produktivnost: enot/ del. uro 38,91 38.63 c)oplemenitilnica: - izvrš[.plana v m2 148.11$ 122,73$ d) konfekcija: - izvrš. plana: v m2 91,99$ 75,65$ v enotah 98,62$ 79,22$ - izkor. strojev 84,3$ 84,5$ - produktivnost: ur/100 enot 96,41 108,75 V predilnici plan baznih kilogramov ni bil dosežen, ker je del zmogljivosti izločen, novi stroji HD - 200 pa še niso montirani. V efektivnih kilogramih pa je bil plan vseeno presežen, ker je bila stvarna povprečna Nm v marcu precej nižja, kot je v'planu za leto 1971« Izboljšalo se je tudi izkoriščanje strojev in produktivnost po vseh pokazateljih ( g/vrh oz. prediino mesto HD in HCK urah). V sukalnici je bilo v marcu izdelanih skupno 4.180 kg različnih sukancev ter Previto na križne navitke 5.748 kg NM 20 osnove(za tkalnico) in 17.641 kg Nra 2.5 ( za Prodajo). V tkalnici je Ml plan tako v m2 kot tud i v votkih Presežen ker se vedno teče v treh Izmenah en oddelek (43 strojev) več, kot je bilo predvideno v letnem planu. Izkoriščanje strojev in Produktivnost se je v Primerjavi z mesecem februarjem malenkostno poslabšalo, vendar je še vedno višje od lanskoletnega. V oplemenitilnici je bil plan Presežen za 22,73$ vendar manj kot v februarju, ker je bilo v marcu manj reeksportnih tkanin, ki so v oplemenitilnici samo registrirana. V konfekciji Proizvodni plan ni bil dosežen, ker doslej niso bili ustvarjeni vsi potrebni pogoji za 100$ doseganje, niti nismo našli kakšnega ustreznega kooperanta, s čimer pa smo računali ob sprejemanju letnega plana. Razen tega je na doseganje občustno vplival porast nedovršene Proizvodnje, ki je posledica že omenjenih zasto* jev na stroju za Prišivanje gumbov, delno pa tudi porasta izostankov, saj je bilo 2$ odsotnosti zaradi letnih dopustov, čeprav dopustov v konfekciji izjemoma zaradi pomanjkanja njenih Proizvodov v planu nismo upoštevali. Vse to je vplivalo tudi na produktivnost, ki je v primerjavi z mesecem februarjem za 20,5 $ nižja. III. Delovna sila - izostanki feb. marec - Predilnica 14,5$ 13,9$ - tkalnica 9,4$ 9,6$ - oplemenitilnica 10,5$ 15,3$ - konfekcija 11,2$ 12,1$ Občuten porast izostankov je le v oplemenitilnici (letni dopust, bolezenski izostanki in neopravičeni izostanki), medtem, ko v ostalih obratih ni večjih odstopanj. V predilnici primanjkuje predvsem moške delovne sile.V tkalnici se je skupno število zaposlenih spet znižalo na 470, kar še vedno upada. Primanjkuje predvsem moških(razen vozačev) ter natikalk in čistilk, to je delavk, ki se razporejena na delovna mesta, na katerih je še vedno največja fluktuacija. V zadnjem času so številni izstopi delavk z Jesenic, ki se bodo baje zaposlile v železarni. V opi «n,»ini t.lini oi nastaja ponovno problem zlatiti mo tike delovne sile. 7.a prHimoett tve >*»zav, ki. iz tega izhajajo, je bilo v im-o o pr deljenih 577 nadur. V konfekciji število zaposlenih šo ne zadošča za izpolnjevanje planskih nalog. R zon tega se je v marcu devet delavk šele priučevalo, povprečno 8,7 pa jih je delalo s skrajšanim 4-urnim delavnikom. Pereče je vprašanje mehanika, ki spričo povečanja števila strojev in obratovanja v dveh izmenah ni sam več kos vsem kvarom. Haradi tega niso redki primeri, da posamezni stroji čakajo na popravilo, zlasti v popoldanski izmeni. IV. Vzdrževanje strojev a) predilnica: - menjava tesnil, namestitve novih valjčkov, Predelava na kroglične ležaje ter druga manjša popravila na baterijih; - zamenjava zobčenikov na dveh nakladalni* kih; - večja popravila (previjanje in nastavitve) na 11 mikalnikih; - večja popravila 2 krilnih strojev; - večja popravila 10 Prat. strojev; - izločitev prst. stroja štev. 22; - Prestavitev 2 prat. strojev (štev.15 in 60); - zamenjava dotrajanih jermen na BD 200; - remont MUlerjevega dvojilnega stroja b) tkalnica: - izločen križno previjalni stroj "KOVINAR" ; - Prestavljen en križno previjalni stroj "SCHLAFHORST" M-3 in en stroj "SCHLAEHORST" BK n; - v telai je remont ULITEK statev in popravilo bil KOVO/273. Zaradi pomanjkanja vzdrževalcev ta dela še vedno ne teko tako kot bi bilo potrebno. c) oplemenitilnica: Med mesecem so bila opravljena različna vzdrževalna &a na: - belilnem agregatu, - obeh razpenjalnih sušilnikih, - strižno čistilnem stroju, - obeh kalandrih in - na marilnih strojih v ad justirnici. Obrat ima še vedno težave z novim kalandrom, kondenzirko in navijalno napravo na križno čis*: tilnem stroju. Tozadevne reklamacije še vedno niso Urejene. Taževa povzroča stalno pomanjkanje rezervnih delov. Ker nimamo čistilcev Pred elektroventilom, so je npr. poraba kuhalnih in belilnih pomožnih sredstev povečala za cca 20$, pa tudi belina .tkanin ni povsem enakomerna. Nepopravljene okvare tlaka ob razpenjalnih sušilnikih povzročajo okvara na dokih in razpenjalnih verigah, pretrge tkanin in sploh težje delo. d) konfekcija; Poleg rednih vzdrževalnih del v obratu je bilo opravljeno večje popravilo vazilnega avtomata "MASCO", ki je terjalo desetdnevni zastoj in popravilo hidravlike pri stiskalnici, na kateri je bilo zaradi tega dva dni zastoja. Že v problematiki izvrševanja plana je bilo poudarjeno, da en sam mehanik-vzdrževalec ne zadošča več za sprotno odpravljanje vseh okvar, ker se dogaja, da zaradi Preobremenitve posameznega popravila terjajo več zastojev, kot bi bilo sicer potrebno. Zato bo nujno na tem delovnem mestu število oseb povečati. Anica Janc Delo organov upravljanja ^„Delavski svet, je na 13. redni seji, dne .4.1971, sprejel naslednje pomembne sklepe: 1. Potrdil je poročila kolektivnih izvršilnih organov (odborov), obenem pa je sprejel naslednje sklepe: - Potrditev letnih planov dopustov se prenese iz pristojnosti odbora za kadre v pristojnost odbora za gospodarske zadeve; - Neizvršena dela na področju varstva pri delu, ki so navedena v poročilu odbora za varstvo pri delu, se morajo čimprej izvršiti ; - Do prihodnje seje naj se pripravijo predlogi za spremembo statuta v zvezi s pristojnostmi posameznih odborov; - V odbor za rekreacijo in družbeno prehrano se kooptirata tov. Jelka Zagorc in tov. Janez Furlan namesto dosedanjih dveh članov, ki jima je prenehalo delovno razmerje. ,2. Na predlog odbora za organizacijo dela in delitev OD je DS potrdil naslednje spremembe pravilnika o delitvi dohodka, OD in skladov: - člen 30 - spremeni se višina dnevnic in sicer: . za'diplominženirska in njim ustrezna DM (DIDM) ter za inženirska in njim ustrezna DM (IDM) - od 80 na 100 din. . za tehnična in njim ustrezna DM (TDM), za poklicna DM (PDM), za priuöitvena DM (pDM) in za nekvalificirana DM (nDM) - od 70 na 90 din. . za vajence - od 55 na 75 din. Sklep velja od 1.4.1971 dalje. - ölen 72: Odškodnina za uporabo osebnega avtomobila se poviša od 0,70 na 0,80 din za prevoženi kilometer. Velja od 1.4. 1971 dalje. - Črta se 16. člen pravilnika, obenem pa preneha veljati pravilnik popravka analitske ocene zaradi odstopanj od zahtevane izobrazbe. - Členu 42. pravilnika se črtajo besede "zaradi potreb podjetja" in se ta člen na novo glasi:"Če je član delovne skupnosti zaradi nesposobnosti ali na lastno željo razporejen na drugo, njegovi strokovni usposobljenosti ustrezno delovno mesto, ki je nižje ovrednoteno od njegovega prejšnjega delovnega mesta, prejme takoj z nastopom 100 $-ni OD novega delovnega mesta". - Prvi stavek 43. člena se dopolni in se na novo glasi: "Določila iz prejšnjega člena (= 42. člena) ne veljajo za tiste, ki so zaradi starostne izčrpanosti, ukinitve delovnega mesta ali zmanjšanja obsega dela 5 let pred upokojitvijo razporejeni na nižjevrednoteno delovno mesto" - Doda se nov, 45a člen, z naslednjo vsebino: "Če je član delovne skupnosti razporejen na nižjevrednoteno delovno mesto zaradi potreb podjetja, t.j. kadar se ukine delovno mesto ali če se zmanj- le za območje tržiške občine, vključno vasi: Podljubelj, leše, Paloviče, Potarje, Grahovše, Dolina in Jelendol. Za območje izven tržiške občine pa se višina kredita, določena v 31. členu, zniža za 15 (Opomba: 31. člen določa, da ima član kolektiva pravico dobiti posojilo do 1/2 vrednosti trosobnega stanovanja, če sta dva člana družine zaposlena v BPT, če je sam, pa le do 1/3 vrednosti). ša število oseb na delovnem mestu, ima pravico obdržati 6 mesecev OD prejšnjega delovnega mesta, ki je izračunan na podlagi povprečnega osebnega dohodka, ki ga je prejel v zadnjih treh mesecih pred razporeditvijo (čl. 43). V tem obdobju je kadrovska služba dolžna poskrbeti za eventualno prekvalifikacijo na drugo delovno mesto, kjer razlika v OD ni bistvena, če so za to podane možnosti. V nasprotnem primeru pa mu po 6 mesecih pripada 100 $-ni OD delovnega mesta, na katero je razporejen. 0 vsaki taki razporeditvi je treba obvestiti analitika za razvijanje sistema delitve OD, ki poda točen način obračunavanja OD. V izjemnih primerih se lahko '6-mesečni rok podaljša še za 3 mesece". 3. V oentru za izobraževanje se ustanovi novo delovno mesto "inštruktor za stroko" (2 osebi);, v nabavnem oddelku se ustanovi delovno mesto "komercialist in analitik v nabavnem oddelku (1 oseba); v skladišču gotovih izdelkov pa se ustanovi delovno mesto "skladiščnik konfekcijskih izdelkov (1 oseba). 4. Razveljavi se 2. odstavek 42. člena pravilnika o delovnih razmerjih, ki določa, da se mora prost dan, ki pade v čas koriščenja l-etnega dopusta, všteti v letni dopust. Namesto tega se določijo trije prosti dnevi manj na leto, torej enako kot v preteklih letih. 5. Voznikom motornih vozil se od 1.4.1971 dalje izplačuje pavšalni dodatek kot nadomestilo za nadurno delo in sicer: FIAT 5 t btto 0,0343 din/t km FAP 7 t btto 0,0245 din/t km TAM 4,5 t btto 0,0381 din/t km TAM 5 t btto 0,0343 din/t km Spremljevalcu šoferja tovornjaka se za vožnje s prikolico izplača 0,0252 din btto za t km. Za vožnje s prikolicami se šoferjem znižajo gornji zneski za 15 %. Z ozirom na gornje spremembe se popravi 19. člen pravilnika o delitvi dohodka. 6. Za posojila, ki bodo izplačana v letu I97I za gradnjo, za nakup stanovanj in za adaptacije, se določijo naslednji odplačilni pogoji: Znesek posojila Rok vračanja Obrest.m. do 5.000 din 7 let 2 f 5.000 do 10.000 12 let 2 10.000 do 15.000 16 let 2 /0 nad 15.000 din 20 let 2 1o Spremeni se 42. člen pravilnika 0 delitvi stanovanj in kreditov in se na novo glasi: "Dolgoročna posojila za odkup stanovanj, za individualno gradnjo in za adaptacije se odobrijo po 31. členu tega pravilnika 8. Za kredite za individualno gradnjo, za nakup stanovanj in za adaptacije se dodatno odobri še znesek 15.000 din, tako da znašajo sredstva za te namene v letu 1971 skupno 565.OOO din. 9. Na predlog glavnega direktorja se imenujejo v štab za narodno obrambo naslednji: Marjan Šarabon, Ivan Valjavec, Rudi Hrovatič, Rudi Ahačič, Vili Perko st. in Janez Furlan;-za namestnike članov štaba pa; Danilo Roblek, Stanko Sova in Blaž Ropret. Člani in namestniki članov štaba za NO se imenujejo za 2 leti. 10. Delavcem, ki jim preneha delovno razmerje zaradi samovoljnega izstopa iz podjetja ali sporazumno, se pri zadnjem izplačilu odtrga dodatek za stalnost za toliko časa, kolikor imajo po statutu odpovednega roka. Isto velja za tiste, ki ostanejo v podjetju do poteka odpovednega roka. (24. člen pravilnika o delitvi OD). 11. Odbor za kadre (20. in 21. redna seja dne 22.3. in 29.3.1971) 1. V delovno razmerje se sprejme 6 novih delavcev, od tega 5 v tkalnico in eden v transportno grupo. 2. Razporeditve: - Jože Kavčič se razporedi z delovnega mesta "čistilec tovarniškega območja" na delovno mesto "gasilec"; - Dragica Virtnik - podvijalka v predilnici, se razporedi na delovno mesto "šivilja v konfekciji"; - Pripravnica Metka Plajbes se razporedi na delovno mesto "administrator v kadrovsko družbenem sektorju"; -Pripravnica Marija Ahačič se razporedi na delovno mesto "evidentičar izdelkov" v komercialnem sektorju. 3. Sprejme se odpovedi delovnega razmerja 10 delavcev, od tega: petih iz predilnice, enega iz V. DE in štirih delavcev iz VI. delovne enote. 4. Odbor je ugotovil, da je v času od 28.2. do 23.3.I97I samovoljno prekinilo delovno razmerje 7 delavcev (2 iz predilnice in 5 iz tkalnice). 5. Na podlagi internega razglasa z- prosto delovno met.to "veznika ir ur«jemalka osnove" (p osebi) se na to delovno mesto razporedita Cilka Kavčič in Marija Tišler. LL-L». Odbor za izobraževanje (11. redna seja dne 9.3.1971) 1. V skladu s planom izobraževanja se organizira seminar za približno 50 priučevalcev na delovnih mesti. Izvedbo seminarja prevzame Zavod za tehnično izobraževanje iz Ljubljane, ob sodelovanju centra za izobraževanje ter ob podpori obratnih vodstev. 2. Jožici Urbančnik, Študentki Pedagoške akademije, ae odobri študijski kredit, v kolikor izpolnjuje pogoje iz 69. Siena pravilnika o izobraževanju. 3. Frideriku Eignerju, vodji izmene v opleme-nitilnici, se odobri podaljšanje študijskega dopusta za 14 dni. Imenovani je izredni študent na Višji tehnični šoli - kemijski oddelek. Dopust sme porabiti v soglasju z vodstvom oplemenitilnice. 4. Karlu Bečanu, vodji izmene v predilnici, fie za dokončanje študija na višji šoli za organizacijo dela odobri 14 dni dodatnega studijskega dopusta, ki ga sme izkoristiti v soglasju z vodstvom predilnice. 5. V zvezi s sklepom odbora za organizacijo dela in delitev OD naj se razveljavi pravilnik popravkov analitske ocenitve zaradi odstopanj od zahtevane izobrazbe, je odbor zavzel naslednje stališče: Zaradi večinoma majhnih odbitkov pri odstopanju od zahtevane izobrazbe (5 do 60 točk) naš pravilnik o delitvi OD že tako bistveno ne pospešuje tendence po izobraževanju; če pa se razveljavi, potem sploh ne bo več nobene vzpodbude, da bi si člani kolektiva pridobili ustrezno izobrazbo, ki se zahteva za delovna mesta, na katerih delajo. Že ob analitski ocenitvi je bil odbor mnenja, da so zahteve glede prakse pretirane, odnosno, da z dolgoletno prakso v večini primerov ni mogoče nadomestiti ene ali celo dveh stopenj izobrazbe. Zato odbor predlaga, naj se pri popravku analitske ocene loči nagrajevanje strokovne izobrazbe in prakse. Pri nagrajevanju izobrazbe naj bi kot stimulativni faktor služil sistem odbitkov za pomanjkljivo izobrazbo, vendar brez možnosti odkupovanja izobrazbe s prakso. Prakso pa bi lahko nagrajevali kot se nagrajuje stalnost. Odklone o sposobnostih in prispevkih posameznikov pa bi bilo še vedno mogoče reševati z osebno oceno. Pri popravku analitske ocene naj bi se poleg tera upoštevala tudi funkcionalna znanja, zahtevana v sistemizaciji delovnihm^Ert^. g ^ l/l » Y y(adr 0 V mesecu marcu so bili v naše podjetje spre jeti naslednji sodelavci in sodelavke: - v tkalnico : Olga Lovenjak Jovanka Lovič Emira Mešič Šefika Selimovič Anica Moleh Marija Borštnar - v oplemenitilnico: Nataša Švab - v ko,nfekcijo: Marija Koren Lidija Markič - v vzdrž. obrate: Davorin Križnar Alojz Borštnar - v upravo : Martin Jazbec Ljuba Šušteršič Vilko Vesenjak Iz JLA so se vrnili : - v predilnico: Niko Rejc Filip Bence - v tkalnico : Franc Ferlič - v vzdrž. obrate: Janez Mikolič Franc Rupar - v upravo: Milan Šega Iz podjetja pa so v marcu odšli: - samovoljno: Ludvik Kadivnik Vladimir Golmajer Sakib Lovič Drago Radič Jože Pernuš Srečko Meznarič Pavel Semič Štefanija Pondelek Ivana Mihelič Kati Glavič Franc Gaberc Franc Tišler - pravilna odpoved s strani delavca: Jožica Meglič Branko Knific Antonija Bohinjec Desa Markič - invalid, upokojeni: Jožefa Šivic Janez Čarman Rozalija Kralj - v pokoj: Francka Popit Angela Kralj Ivan Zupan - v JLA so odšli: Viljem Šajnič Anton Pretnar ^ ^ —----— , —I Kem Varujmo se nezgod ! Obratne nezgode, ki so se pripetile v mesecu marcu v našem podjetju: ZORKA JEREB, zaposlena v okrepčevalnici kot kuharica, si je pri rezanju suhega mesa poškodovala palec leve roke. Vzrok: naglica pri delu. ANGELA KREVS, zaposlena v okrepčevalnici kot kuharica, si je pri pretakanju vrele vode poparila desno nogo. Vzrok: naglica pri delu. JANEZ DEŽMAN, delavec v gradbeni grupi, si je pri prekladanju betonskih plošč zlomil levo roko. Vzrok: betonsko železo, ki je v plošči, se mu je zataknilo za rokav delovne bluze. (težko je ugotoviti pravi vzrok). ŠTEFAN STRITIH, zaposlen v tkalnici v oddelku škrobilnice, si je pri prekladanju valjev poškodoval desno nogo v gležnju. Vzrok: nevaren način dela in prenatrpano delovišče. ŽIVKO ALEKSIČ, zaposlen v tkalnici, oddelek navi Jalnice, si je pri transportiranju z vozičkom poškodoval palec desne noge. Vzrok: nevaren način dela. Aitd ’ Stomca Kaj dela mladina ? Mladinski aktiv našega podjetja je zopet začel z aktivnostjo, kakršna bi morala biti preko cele mandatne dobe. Z novimi člani v tovarniškem komiteju so se začele izvajati vse predvidene akcije, ki naj bi vzpodbudile tudi vse ostale mladince v podjetju k sodelovanju in tako k čim uspešnejšemu delovanju organizacije ZM. . V prvi vrsti je treba omeniti seminar za mladince in mladinke na Ljubelju, Žal, pri tem ne moremo reči, da so mladi pokazali zanima-'; nje posebno za udeležbo. Od prijavljenih mladincev in mladink se nekaj teh sploh ni udeležilo seminarja in razumljivo je, da bodo stroške nosili sami, saj so vsi prijavljeni podpisali, da v primeru neudeležbe sami krijejo stroške. Nekateri udeleženci seminarja pa so vzeli vso stvar tudi precej neresno in očitno prišli na seminar zgolj za zasebno zabavo. Skratka, s strani udeležencev je bolj malo pohvalnega. Zaradi odsotnosti predsednika in ker se niso mogli odzvati vabilu vodilni delavci v podjetju, saj smo vabili glavnega direktorja, sekretarja ZK in predsednika sindikata pa diskusija o problemih delovanja ni zaživela. Programsko je seminar v celoti uspel, saj so bile teme dobro pripravljene in tudi predavatelji so svoje razprave dosledno in dobro posredovali . Seminarja so se udeležili tudi najvišji predstavniki družbeno političnih organizacij ter Skupščine občine Tržič, ki so s svojo udeležbo veliko prispevali k boljšemu poteku seminarja. Na vprašanja s področja skupščinskega življenja je odgovarjal predsednik Sob Tržič, tovariš Marjan Bizjak, na vprašanja s področja dela in povezovanja partijske organizacije z ZM, je odgovarjal sekretar občinskega komiteja ZKS, tov. Kristjan Perko, na vprašanja s področja sindikata, pa tovariš Ivko Bergant. Kot predstavnik republiške konference ZMS je seminarju prisostvoval tov. Franc Gazvoda, ki je predaval o temi : "Mladi v samoupravnih organih". V razgovoru o delu občinske konference ZM v mesecu mladosti in pripravi na konferenco so bili izneseni različni predlogi in sprejeti so bili tudi nekateri sklepi, med katerimi je tudi razgovor z vodstvi aktivov. Ta razgovor je bil v petek, 9, aprila, v Mladinskem klubu. Takoj na začetku naj povda-rim, da je bila naša udeležba na tem razgovoru izredno dobra, kar kaže, da so sedanji lani komiteja vzeli svoje članstvo v TK zelo resno in se zavedajo, da le tak način vodi k uspehu dela celotne organizacije. Ker so zaključki razgovora zanimivi tudi za naše mladince, bom nekatere navede].. Na dnevnem redu je bila točka: priznanje mladim družbeno političnim delavcem in večina je bila mnenja, da se to priznanje podeli predsedniku aktiva "Peko", tov. Jožetu Klofutarju; nadalje smo se pogovarjali o razpisu za delegacijo k tovarišu Titu, za katero je vsak aktiv poslal svoj predlog, posebna komisija pa bo odločila kdo od predlaganih je najbolj primeren, seveda pa to še ne bo dokončen sklep, saj bo šel ta predlog v pretres na občinsko konferenco ZM Kranj, ki bo dokončno odločila. 18. aprila bo v Ljubljani srečanje mladih samoupravi jalcev in zato smo se pogovorili tudi o udeležbi na srečanju. Pričakovali smo, da se ga bo iz našega kolektiva udeležilo pet mladincev, toda kot kaže, bodo lahko šli le trije. Te tri smo tudi že določili: Marjan Herak - sekretar aktiva ter Lado Bitežnik in Metka Grašič - člana tovarniškega komiteja ZM BPT; če pa bo možnost, bodo šli na srečanje še nekateri člani našega TK. V okviru praznovanja meseca mladosti bodo razna športna tekmovanja, za katera smo že določili organizatorje in datume posameznih tekmovanj. Tako bo organiziral aktiv: Peko - 23. aprila, mali nogomet in 5. maja, košarko ; BPT - 6. maja, streljanje ter 14. in 15. maja, namizni tenis; ZLIT - 4, maja, šah in 26. aprila, kegljanje; Sebenje - 12. maja, rokomet. Vsa tekmovanja se bodo točkovala in najuspešnejši aktiv v vseh športnih panogah bo prejel posebno nagrado. Upam, da se letos ne bo ponovila slika iz lanskega leta in nam bo U3pelo za vse športne panoge sestaviti ekipo, ki nas bo dostojno in seveda, zanesljivo zastopala na tekmovanjih. Sodelovati bo moral celoten komite, da bomo lahko dobili res kvalitetne ekipe za posamezne panoge. Razglasitev rezultatov ter podelitev nagrad najboljšim posameznikom in aktivom bo na svečani akademiji v počastitev dneva mladosti, 25. maja, v Cankarjevem domu. Kot vidimo, je pred nami zelo pestro obdobje, vendar je v našem programu, poleg teh, še nekaj akcij, med katerimi naj omenim srečanje mladinskih vodstev v koncu aprila, ogled predilnice Litija v mesecu maju in seveda, redna letna konferenca aktiva, na katero se bomo morali temeljito pripraviti. 2. aprila je bil v sejni dvorani upravnega poslopja sestanek vseh štipendistov. Na njem smo se pogovorili o vsem, kar zadeva štipen- diranje in kasnejšo zaposlitev v podjetju, vključno s pripravniško dobo. Sestanka se je udeležilo zadovoljivo število naših štipendistov, prisotnih pa je bilo tudi pet članov TK. Najprej smo predelali in prediskutirali naš pravilnik o štipendiranju, na katerega štipendisti niso imeli bistvenih pripomb, pokazalo pa se je, da mnogi niso bili seznanjeni s pravilnikom, oziroma z določili pravilnika. Za mnoge je bilo to nekaj novega. Tudi glede zaposlitve in pripravniške dobe ni bilo bistvenih pripomb, edina pripomba je bila na račun pisanja dnevnika med pripravniško dobo, saj je prevladovalo mnenje, da bi se čas za pisanje dnevnikov (kar je v bistvu samo prepisovanje) lahko bolj koristno izrabil na delovnem mestu. Naše štipendiste je zanimalo tudi to, če je na razpolago dovolj delovnih mest zanje in kakšna je perspektiva mladega strokovnega kadra v podjetju. Izražena je bila želja, da se vzpostavi tesnejše sodelovanje med štipendisti in podjetjem, posebno z organizacijo ZM. Iz razgovora lahko zaključimo, da je tako sodelovanje, oziroma sestajanje, zelo koristno - tako za štipendiste kot tudi za našo organizacijo, saj na tak način lahko seznanimo bodoče člane našega kolektiva že sedaj z dogajanji v podjetju in delovanjem mladinske organizacije. Jmu Furlan Tečaj za Po zaključenih pripravah in po sklepu upravnega odbora našega industrijskega gasilskega društva, je bil organiziran tečaj za izprašane gasilce. Prvi del tečaja je že zaključen. Predmetnik je predpisala Gasilska zveza Slovenije in vsebuje naslednje predmete: - organizacijski predpisi o gasilstvu 4 civilna zaščita in tehnična služba 6 prva pomoč 4 elektrotehnika 4 gradbeništvo in vodogradnje 4 teorija gorenja in gašenja 6 preventiva gasilske službe 8 ur gasilska tehnika 10 ur gasilska taktika 12 ur praktične vaje (bodo v aprilu) 24 ur ure ur ure ure ure ur S predavanji smo začeli v četrtek, dne 18. februarja ob 16, uri in se dogovorili, da bo tečaj potekal bolj strnjeno - 4 krat tedensko - zlasti teoretični predmeti. Poleg članov gasilskega društva in obveznikov civilne zaščite, so zelo redno obiskovali predavanja tudi vratarji. Večino učne snovi na tečaju so predavali naši člani našega gasilskega društva - častniki, prvo pomoč dr. Andrej Robič in medicinska sestra Štefka Grašičeva, taktiko pa je predaval poveljnik poklicne gasilske enote Zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo v Kranju, tovariš Jože Kastelic, Upravni odbor je na svoji seji določil_____ ilu Zr~ vori j-o j-, Ornano.. Vos„, .;hl,./, ! J razmnožili v ob,. . d? J° 1,111 ^0 VBn.h.lo v ' Plaan° U(;m, :w." Teorat toni del , . li v ne dui. io " DO tec"-in1ki •••‘•J-iuči.. ure. 0bö1 nàie’ ' OD* marca‘ 0lì do 11 ♦ vaia zn },?»L'D0SÌ O ZVeZn ie lmen°- Sa Vilii., ì!t,, d k? lzp,tne komisije t ovari-vika :^ca S;Cr;fa- z* 8lane P* Izpltom is uri or, + 1 tevoa ln Staneta Omana. podjetja' tov- . j ^'T°VG1 ßlavni direktor < ■ ar 1.3 Janko Lončar in v prijetno nrinT°D Ue°tovil- da s° slušatelji dolo maPloPrlj0ni- kovdariti velja, da ni Lino Slo ID Z obiek°vanjem tečaja, ker red-bilo mr* zraenah ni dovoljevalo, oziroma ni ie mn ?°Se dobiti zam0njave. Prav zato se učiti.al Vaakdo doma resno Pripravljati in niPooS0k0ml3lja °Mlnske «aeilske zveze brado hn poa*me™ih tečajnikov vse dotlej, ne val^Jfr S« ^ dal’ *> so praktič- „aailnimi loÖeno Je 24 ur urjenja z vsemi gaslXniml napravami. vLwI^D! ga '1e pretel na začetku tečaja ak sluSatelj, bomo s praktičnimi vajami za~ y . ^ P°nedeljek dne 19. aprila ob 16. uri. ' Vaje bo vodil Stane Oman. Tradicija je že, da organiziramo ob zaključku izpitov malo okrepčila - topli obrok v okrepčevalnici. Med malico je predsednik izpitne komisije objavil naslednje rezultate! I s tovarišem LADOM škega komiteja ZM BPT pravljalcev Gorenjske BITEŽNIKOM, članom tovarni o zboru mladih samou- "K izpitom se je priglasilo 25 tečajnikov, od teh 21 moških in 4 ženske. Izredno smo zadovoljni z znanjem, ki je rezultat osebnega prizadevanja vsakega posameznika, predavateljev gasilskega društva in drugih, ker tolikšnega števila odličnih ocen nismo pričakova- li. Povdariti velja, da je povprečna ocena teoretičnega dela izpitov več kot prav dobra Le redki so tečaji, na katerih bi mogli primerjati, ali doseči še boljši uspeh. Prav vse gasilce - tečajnike, moram posebno pohvaliti in vsakemu posebej iskreno čestitati, čeprav danes še ne moremo objaviti uspehe posameznikov. Upam, da boste tudi na praktičnih vajah redno prisotni in da tudi končni uspehi ne bodo izostali!" Zadovoljstva polni obrazi so strmeli v predsednika izpitne komi3ije in v trenutku pozabili na prestane napore pri učenju in utrjevanju gasilskega znanja. Prijetno kramljanja pri mizah bi 3e trajalo, toda čas za kosilo nas je že priganjal na pot proti domu. 'I (Sj ■1 I.V. UDELEŽIL SI SE TEGA ZBORA KOT PREDSTAVNIK NAŠEGA AKTIVA IN PROSIL BI TE, DA POVEŠ NEKAJ 0 TEM SREČANJU. ;jKot je znano, je bil zbor 20. marca na Jese-«nicah, v prostorih Skupščine občine - organi-jzirala pa ga je občinska konferenca ZMS Jesenice. Vabljeni ao bili predstavniki aktivov vseh gorenjskih občin. Na zboru smo razpravljali o dolgoročnem raz-;voju Slovenije in gorenjske regije ter o razvoju gospodarskih panog, ki so značilne za posamezne občina v regiji. Osnova za razpravo na zboru Je bil referat predsednika občinske konference ZMS Jesenice, prof. Krča, ki je spregovoril o stališčih mladih do gospodarskega razvoja Slovenije in regije, razvoju samoupravnih asociacij in samoupravnih družbenih odnosov, kadrovski politiki in socialnem razvoju. RAD BI, DA PODROBNEJE SEZNANIŠ BRALCE TEKSTILCA Z OSNOVNIMI TEZAMI RAZPRAVE PROF. KRČA. V svojem izvajanju je najprej orisal srednjeročni načrt 1966 - 1970, nato pa zajel plan razvoja v bodoče. Pri tem je povdaril, da bo osnovi gospodarskega razvoja še vedno rast industrije, zlasti predelovalne, primerno divorziti cimine z naslonitvijo na nosilce ,o- DIALOG spodarske rasti, vendar z večjo dinamiko stopnjevanja razvijanja optimalnih zmogljivosti, vsestranskega povezovanja ter usmeritve' na zunanja tržišča. Kot drugo je navedel pospešeni razvoj kompleksa terciarnih dejavnosti, zlasti trgovine, transporta, servisnih dejavnosti in še zlasti polnega izrabljanja primerjalnih prednosti za razvoj domačega in tujega turizma. Trgovina ne bo samostojni faktor gospodarskega širjenja, temveč tudi dejavnik povezovanja naše relativno drobne industrijske in agrarne strukture ter njene modernizacije. Z zavestnim usmerjanjem lahko doseže terciarna dejavnost, glede na naše razmere, večji delež v socialno gospodarski sestavi, celo hitreje kot v razvitih industrijskih deželah. V obdobju dolgoročnega razvoja bomo morali izpolniti vrzeli v ekonomski bazi, zlasti kar zadeva energetiko in cestno prometno omrežje. Tako bomo lahko povezali enotni jugoslovanski tržno-gospodarski prostor. Na tej podlagi in v tem interesu se bomo lahko intenzivneje vključili tudi v mednarodne gospodarske tokove, sredi katerih ima Slovenija glede na svoj geografski položaj, velike možnosti. Uresničevanje teh možnosti zahteva tudi tesnejše gospodarsko sodelovanje z drugimi gospodarskimi bazeni, ki obkrožajo našo deželo. Financiranje dolgoročnega razvoja bo temeljilo na povečanju družbenega proizvoda, na spremembah v strukturi, na večji udeležbi dohodkov prebivalstva v kolektivni in investicijski uporabi in na večjem uvozu tujega kapitala. Nadalje je prof. Krč govoril o samoupravljanju in gospodarjenju in pri tem povdaril, da se bo v fazi razvoja v vse večji meri afirmirala prednost sistema družbenega samoupravljanja kot sistema popolnega združevanja delovnega človeka s sredstvi proizvodnje in rezultati dela. Razvoj sistema samoupravljanja mora omogočiti, da bodo objektivne ekonomske zakonitosti prišle do neposrednega izraza v gospodarskih in družbenih gibanjih. Glede produktivnosti je povedal, da jo je v prihodnjem obdobju potrebno usmeriti na intenzivno izkoriščanje rezerv v zgrajenem proizvodnem potencialu, zagotoviti učinkovito poslovanje, integracijske procese, ustrezno delitev dela na podlagi specializacije in kooperacije med našimi podjetji in s tujimi podjetji. Pri tem je še enkrat povdaril pomembnost znatnega vključevanja v mednarodno delitev dela, kajti to bo omogočilo, da se bo naše gospodarstvo konkurenčno integriralo v svetovno gospodarstvo. V svojem izvajanju se je dotaknil tudi zaposlenosti, izobraževanja in potrebnih kadrov v planu razvoja. Povdaril je, da bo treba stremeti za optimalno zaposlenostjo, da pa bo to doseženo, bo potrebno naslednje; 1. nadaljna intenzifikacija in oživljanje proizvodnje v družbenem sektorju. 2. Hitrejši razvoj terciarnih dejavnosti v družbenem sektorju kakor tudi na področju osebnega dela. 3. Povečanje stanovanjske izgradnje. 4. Usklajevanje programa mreže izobraževalnih institucij. Pri izobraževanju bo potrebno imeti v pogledu čedalje večji razvoj znanosti in tehnologije, ki terja tudi izpolnitev šolskega sistema in možnost stalnega izobraževanja, ki naj bo elastično in prilagojeno sodobni znanosti in tehnologiji. Nujno je, da se vsak posameznik usposablja za spremljanje sodobnega razvoja, kajti ta gre zelo hitro naprej. Popolnoma jasno pa je, da je sodobni razvoj gospodarstva in družbe neposredno odvisen od znanja ter sposobnosti ljudi; ti pa bodo sposobni le, če se bodo v času svojega aktivnega življenja stalno izobraževali, saj bodo lahko le na tak način zagotovljeni ustrezni strokovni kadri. PO GLAVNEM REFERATU STE POSLUŠALI ŠE KOREFE-RATE; ZANIMALO BI NAS, 0 ČIM SO TI GOVORILI. To so bili referati iz posameznih občin Gorenjske. Predstavnik OK ZMS Kranj, Karlo Cej, je govoril o kadrovski politiki, Zvone Bertok iz škofje Loke, o problemih kmetijstva na njihovem območju, delegat radovljiškega OK ZMS, Drago Rozman, je orisal probleme v turizmu in gostinstvu. Koreferate je zaključil Miro Ipavec, predstavnik OK ZMS Jesenice, s svojim referatom o stanovanjski politiki. Koreferenta občinske konference Tržič pa na žalost ni bilo. IN KAKO STE SREČANJE ZAKLJUČILI? Sledil je prihod mladih martinarjev, ki so pozdravili zbor mladih samoupravijalcev in zaželeli veliko uspeha v nadaljnem delu. Z zbora smo poslali tudi pozdravno pismo tovarišu Titu. Po odmoru je sledila krajša razprava, ki je zajela nekatere ugotovitve, ki so bile že podane v glavnem referatu in koreferatlh. Zbor je bil zaključen s kratkim, a prisrčnim kulturnim programom Odra mladih pri amaterskem gledališču "Tone Čufar" z Jesenic. Iz vsega navedenega lahko zaključim, da je bil zbor kljub odsotnosti predstavnika občinske konference Tržič uspešen, upam pa, da bo zbor mladih samoupravijalcev Slovenije, 18. aprila v Ljubljani, katerega se bom tudi udeležil, še bolj uspešen. HVALA ZA RAZGOVOR IN TUDI Ml VAM^ŽELIMO, DA BI SE TVOJA PREDVIDEVANJA URESNIČILA! 5. $«j« Kaj vam pomeni sodelovanje in dosežen uspeh na TEKSTiUADI? JANEZ LAIBACHER - 5. mesto mlajši Slani Sodelovanje je prijetna dolžnost, da sem lahko kot Slan kolektiva prispeval k uspehu. Öe hi nam Mio vreme holj naklonjeno, hi lahko naredili še ve S, s svojim osebnim uspehom pa sem Sisto zadovoljen. MARJETA DOLŽAN - II. mesto Slanice Sodelovanje na Tek3tiliadi mi pomeni prijetno vsakoletno srečanje športnikov - tekstilcev, saj tekmujem že precej let. Nekateri tekmujemo skupaj že veS let zapored in tako se vsako leto spet znova srečujemo in merimo svoje moči - pa tudi prijetno je pokramljati s starimi znanci in sotekmovalci. Vesela sem, da sem se uvrstila tako visoko, saj je bila konkurenca ostra in zato ni3em pričakovala, da bom to dosegla. Proga mi je ugajala - mogoče zato, ker je bila bolj hitra. Tudi organizacija je bila dobra in res je škoda, da nam vreme ni bilo naklonjeno. MIRKO NADIŠAR - I. mesto mlajši Slani Sodelovanje na Tekstiliadi mi pomeni veliko, saj je to za vsakogar Sast, da lahko predstavlja svoj kolektiv na kateremkoli tekmovanju. PrvlS sem tekmoval 1965. leta pri mladincih in dosegel 2. mesto, moj letošnji uspeh pa me je presenetil. Pričakoval sem 4. do 5. mesto zaradi močne konkurence, saj so nekateri od udeležencev redni tekmovalci v smučarskih vrstah in zato sem z uspehom še bolj zadovoljen. še besedo o organizaoiji s odličnaI Škoda le, da je plaz odnesel del proge, saj bi bilo tekmovanje tako še ostrejše in kvalitetnejše. Moj najprijetnejši trenutek na tekmovanju? Razdelitev nagrad za ekipe, seveda! CIRIL FRANTAR - 2, mesto starejši Slani Da se vedno udeležuješ Tekstiliade, pomeni veselje in tudi čast, da zastopaš tovarno. Sodelujem vsa leta, razen takrat, ko sem bil pri vojakih. S treningi in organizacijo nasploh sem zadovoljen, v lepšem vremenu pa bi V3a prireditev prišla še bolj do izraza. Z osebnim uspehom sem zelo zadovoljen, na prvo mesto pa sploh ne bi mogel računati, saj je bil prvi absolutni favorit. Pričakoval sem uvrstitev od 2. do 5. mesta in to sem uresničil. Tudi v naprej želim sodelovati in upam, da bomo posamezniki in tudi eki.pno še posegli v boj za prva mesta. Za uspeh na Tekstiliadi smo dobili lepe pokale, kolajne in darila, kar je lep spomin. VIKTOR ŠVAB - vodja ekipe - 9 mesto starejši člani Upam, da delim mnenje nas vseh, ki smo na kakršenkoli način sodelovali na Tekstiliadi in s tem pripomogli k popolnosti našega uspeha, kar nam potrjujejo doseženi rezultati posameznikov in ekipno. Tudi tokrat športna sreča ni bila vsem enako naklonjena - zato mislim, da naj bo naše delo tudi v bodoče usmerjeno v čim širši krog nastopajočih, pri čemer pa ne smemo zanemariti kvalitete! Dosežen uspeh naj nam bo vsem vzpodbuda za delo preko celega leta in nasvidenje na smučiščih Pohorja 1972. leta. VILI LANG - 3. mesto starejši člani Tekmoval sem že na prejšnjih Tekstiliadah, zato sem tudi tokrat sodeloval. Človeku je v zadovoljstvo, da tekmuje in počuti se mlajši, če je doher. Organizacija je bila izredno dobra in z ozirom na vreme ne bi mogli pričakovati lepšega doživetja. Z osebnim uspehom sem zadovoljen, saj sem računal, da se bom uvrstil okoli sedmega mesta; seveda vsak računa na najboljše, toda kar sem dosegel več kot sem pričakoval, je že uspeh. ... v- >j~ IZ NAŠEGA UREDNIŠTVA VOJAKI NAM PIŠEJO . .. - da Je njegova vojna pošta 7077/10, - da Je moja vojna pošta 7077/19, - da Je poštna številka_Našic 54500, - da sem izumil zaporedje, ki potrdi Slovaka, da Sasa ne more premagati, - da tega zaporedja nikomur ne izdam. Tole Je hkrati IzhodišSe in konec pisanja; Komunikacija Je dvojna, da Je komunikacija. Zato Sakam odgovora! Konec marca smo dobili pismo vojaka, Draga Čelikoviča, ki služi vojaški rok v Viroviti-ci in pravi, da Je to še kar lepo mesto. Nadalje pišeš "Zahvaljujem se za dohodek, ki ste mi ga poslali in prosim, da mi oprostite, ker se vam šele sedaj oglašam. V vojaški suknji sem že en mesec (sedaj ho kmalu dva). Ne bi vam tega posebej opisoval, ker vsi dobro veste, kako živi vojak - kdor pa še ne ve, bo pa še poskusil. Želim, da bi mi pošiljali Tekstilca, oziroma prosim zanj, da bom lahko na tekočem z dogodki v podjetju. Zelo me zanima, kako se imajo moji sodelavci in sodelavke. Sedaj bi moje pisanje zaključil in vas lepo pozdravljam, posebno pa delavke v navijalnici in votku ter njihove mojstre in podmojstre. Želel bi tudi, da bi se mi kdo oglasil, zdaj pa vas še enkrat iskreno pozdravlja vojak Drago!" V začetku aprila smo dobili pismo, ki je bilo oddano na Reki. Piše nam ga razvodnik Ludvik Germovšek. Opravičuje se, da ni tako dolgo pisal in pravi: "Zato ne smete misliti, da sem pozabil na vas in podjetje, saj se vas vedno rad spomnim in še se bom oglasil. V marcu sem bil celo v podjetju in sem izvedel dosti novega, delavci pa so mi povedali, da me kar malo pogrešajo. Sicer se pa spet kmalu vrnem med vas! Zahvaljujem se vam za Tekstilca, ki ga redno prejemam. Zaenkrat bo dovolj, zato vas prav lepo pozdravljam, posebno pa vse sodelavke in sodelavce . " Po dobrem tednu odhoda k vojakom se nam je oglasil naš nekdanji sodelavec, prof. Tone Pretnar. Piše nam: "Vojaki vam pišejo in rišejo počasi znamenje poleg znamenja. In postavljajo počasi pomen -ob pomen in se kaj kmalu zasmilijo samemu sebi. Toda pišejo vam. In jaz vam pišem, - da je bila pot dolga, - da sva z Vilijem Šajničem čakala osem ur na železniški postaji v Zagrebu, - da kolodvorska restavracija v omenjenem mestu ni odprta od 0 do 24, kot to piše na oglasnem listku, in se nič ne zanašajte, da boste v nji prenočili, - da so bili železničarji abecedno nepismeni, - da sem prebral Rakov oddelek Aleksandra Solženicina, - da sva z Vilijem postala prava fazana, - da so naju po treh dneh simbioze razločili, oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Pozdravljam vse sodelavce Tone. oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Zahvaljujemo se vsem vojakom, da so se potrudili in vam napisali, kako se imajo, v zameno pa jim bomo pošiljali Tekstilce, v katerih bodo lahko prebrali, kako živimo v tovarni. Želimo jim čim boljše počutje in da bi jim bivanje "v armiji" hitro minilo. UREDNIŠTVO '0008888888888888088800088080008808000080000 ZAHVALE 00000000000000000000000000000000000000000000 Članom BPT in tovarniškemu odboru sindikalne podružnice se najlepše zahvaljujem za denarno pomoč in želje k čim hitrejšemu okrevanju. Iskrena zahvala pa tudi tovarišicam Mimi Bodlaj, Tončki Zaplotnik in Marjeti Pečar za obisk ter darila. Slavka Smolej 00000000000000000000000000000000000000000000 Iskreno se zahvaljujem Odboru sindikalne podružnice Bombažne predilnice in tkalnice za obisk in darilo v času moje bolezni. Jožefa Radič 00000000000000000000000000000000000000000000 » * ■s « 6 è « « « » • ! • : © « © « NAGRAJENI REŠEVALCI KRIŽANK /N KVIZA NAGRADE ZA PRAVILNE REDITVE KRIŽANK 1. Duro Regajs, adjustirnica 2. Peter Gladek, oplemenitiln. 3. Točka Žepič, tkalnica NAGRAJENI REŠEVALCI KVIZA 1. Dana Sora, ekspedit 2. Slavka Kočevar, obr.pis.pr. 3. Vinko Brezar, centr.sklad. - 25,00 din - 15,00 din - 10,00 din 25.00 din 15.00 din 10.00 din • 9 » e • Rešitve nagradne kombinirane križanke ne moremo objaviti v celoti, ker je preobširna, zato navajamo le parole v kvadratkih in krogih, Te so: J H T P E R R 0 S A B K E S 0 L N T V J I N L U C I J K E K E A IL NAŠEGA UaeDNI^ /A RODILE SO . . . Francka Sušnik, dne 18.2.1971, dečka Milena Franko, dne 27,3.1971, deklico Ivana Tumpič, dne 4.4.1971, dečka Cvetka Žepič, dne 9.4.1971, deklico Polonca Za ore, dne 11.4.1971, deklico Iskreno čestitamo vsem materam porodnicam, novorojenčkom pa želimo veliko zdravja! POROKA • » » Marija Perko, poročena Veber, dne 30.1.1971 REŠITVE ANKETE NI, SAJ NISTE POVEDALI SVOJEGA MNENJA (dobili smo le tri izpolnjene ankete ) ! Öe želite, jo lahko izpolnite do naslednje številke In jo oddate do sredine meseca maja. 'Radi hi poznali vaše želje in pripombe in to bomo tudi upoštevali, saj se naše glasilo le na tak način lahko približa čim širšemu krogu bralcev. Obenem, še enkrat vabimo vsakogar, ki zeli ao delovati, da se oglasi v uredništvu! UREDNIŠTVO TRŽIŠKECA TEKSTILCA Rešitev križank smo dobili 25 in vse so bile pravilne. • •ti« Pravilna rešitev kviza: 1. Mazda 1200 2. NSU 1000 (Prinz 1000) 3. VW 1200, V# 1300 (Volkswagen 1200 - I300, hrošč VW 1200 - I3OO) 4. Renault 16 5. Fiat 750 (600, 600 D, Fiöo 750, Zastava Fiat 75O) 6. Renault 4 (Katroa R 4) Rešitev kviza je hilo 34, od teh 6 nepravilnih in 2 nepopolni. 0000coooooooooooooooooooooOO0000000000000000 Zahvala, Ob bridki izgubi našega dragega moža in očeta AVGUSTA OSEBKA se iskreno zahvaljujemo vsem nekdanjim sodelavcem, ki so darovali venec, sočustvovali z nami in vsem gasilcem, predvsem pa predsedniku IGD BPT, tovarišu Ivanu Valjavcu, za poslovilne besede. Žalujoči ; žena, sin in hčerka OBVESTILA NOVE KNJIGE 34 - Pravo Pravilnik za dvigala Lelo in varnost, 1970/44 Zavod SRS za varstvo pri delu Ljubljana, 1970 UDK: 621,874(O49)=863 Lit.iur.1.91 Inv. št. 1634 Zakon o varstvu pred požarom in o gasilstvu Delo in varnost, 70/45 Zavod SRS za varstvo pri delu Ljubljana, 1971, 32 str.; 8° UDK: 614.84(083.1)=863 Lit.iur.I.91/45 (1,2.ex.) Inv.št.1669/70 Prance Slabe: Organizacijsko pravo Kranj, Višja šola za organizacijo dela 1970, 142 str.; 4° UDK: 34.05(075)=863 Lit.iur.II.25 Inv.št. I698 Zbirka sudskih odluka Službeni list SPRJ, 14. knjiga, 4.zvez. Beograd 1969 UDK: 340(048.07)=861 Lit.iur.I.4O/XIV.4 Inv.št, 1702 Pravila za gasilske praktične vaje Gasilska zveza Slovenije, Ljubij. 1970 (II)+320+(IV) str.; 8° UDK: 167.6: 614.842(076.5)=863 Did.1.9 (1,2.ex) Inv.št. 1712/13 518 - Matematika Kac: Logaritmi (po Schlömilchu) Založba Obzorja Maribor, 1970 UDK: 518.2 (083.4)=863 Tab.1.5 (1-5. ex.) Inv. št. I68I/85 Uršič: Logaritmi (po Vegi) Mladinska knjiga Ljubljana, 1970 UDK: 518.2 (083.4)=863 Tab.1.6 (1-5.ex.) Inv. št. I686/9O 621 - Strojništvo, Tehnika Kraut Bojan: Žepni strojniški priročnik Šesta, predelana in dopolnjena izdaja. Tretja slovenska izdaja Zagreb, Tehnička knjiga, 1967 511+XLIV+(III) str.; 8° UDK: 62i(023)=863 Lit.techn.1.78(5-7.ex.) Inv.št. 1671/73 Klasifikacijski in kodirni sistemi (Seminar 2) Ljubljana 1971, Raziskovalni in razvojni center za obdelovalne sistema pri fakulteti za strojništvo in Zavod za teh. izobraževanje UDK: 621/168.2: 168.4=863 Lit.techn,I.79/2 Inv.št. I7O4 65.01 - Produktivnost podjetij Management Enzyklopädie Das Managementwissen unserer Zeit München, 1971, Verlag Moderne Industrie, (IV)+1371 str.; 4° 4. Band: Lagerhaltung bis Publizität UDK: (031)64(075)(021)=30 Encycl.II.10/4 Inv.št. 1710 657 - Računovodstvo. knjigovodstvo Završni račun za 1970. Godina (I.del) Zagreb, Informator IPK 1970/16; XVII UDK: 657.36"70"=862 Lit.iur.II.2/7O,16 Inv.št. 1631 Završni račun 1970 - II. del Inv. št. I632 Turk Ivan: Računovodstvene informacije kao podlaga za donošenje poslovnih odluka Zagreb 1971, Informator 0EP/XII,9-10 UDK: 657=65.01(023)=862 Lit. oec.I.5/XII;9-10 Inv.št. 1696 Markovski Slobodan: Osnove teorije tro-škova Zagreb 1971, Informator OEP. UDK: 657.478.6(O75)=862 Lit. oec. I.5/7I-II Inv. št. 1700 Priročnik za sestavitev zaključnega računa za 1. I97O (I. del) Ljubljana 1970, Združenje knjigovodij Slovenije UDK: 657.36 "1970"(03)=863 Lit. oec. I.81/I Inv. št. 1706 Priročnik za sestavitev zaključnega računa I97O (II. del) Lit. oec. I.8I/2 Inv. št. 1707 Mali Jože: Priročnik o stroškovnem računstvu Ljubljana 1970, Zveza knjigovodij Sloveni je UDK: 657.478(03)=863 Lit. oec. 1.82 Inv. št. 1708 OBVESTILA Optimizacija obdelovalnih sistemov (Seminar 1) Ljubljana 1969, Zavod za tehnično izobraževanje UDK: 621.9,01: 168,4=863 Lit.techn.1.79/1 Inv.št. I703 IZLETI TURISTIČNEGA DRUŠTVA V MAJU 71 Priročnik za knjigovodje osnovnih sredstev Ljubljana 1970, Zveza knjigovodij Slovenije UDK: 03.007.3=863 Lit. oec. I.83 Inv. št. 1709 Štrbac Rodoljub: Knjigovodstvo proizvodnje Zagreb 1971, Informator IPK 71/18-19-20 UDK: 657.002,2(O75)=862 Lit. iur. II.2/XVII/18-19-20 Inv. št. 1711 668 - Poslovanje podjetij Nikolajevič Dobrila: Zbirka uputstava banke o deviznom i spoljnotrgovinskom poslovanju Izdavački sektor GIP "Dragan Srnič" Š 0,TD8, c Beograd, 1970, (VlII)+278 str.; 4° UDK: 04(083.1)332.1: 658(398.6/382)=861 Lit.,oec. II.85 Inv. št. 1714 677.O27 - Plemenitenje tkanin Peter M. Grundlagen der Textilveredlung Wuppertal - Elberfeld und Stuttgart, 1970, UDK:677.027(023)=30 Lit.textil.1.5/61 Inv. št. 1697 8 - Književnost Kotnik dr. Janko: Slovensko angleški slovar Šesta izpopolnjena izdaja Državna založba Slovenije Ljubljana 1967 UDK» 808.63» 802,0(038)=863»820 l.ex. 1.9 Inv. št. 1691 S. S. Poleg številnih drugih dejavnosti spada v okvir nalog Turističnega društva tudi skrb, da omogoča našim delovnim ljudem čim več razvedrila, združenega s spoznavanjem naše domovine na nedeljskih izletih. V maju so izleti najlepši. Za 1. maj popoldne ima Turistično društvo v načrtu izlet v KROPO, na JAMNIK, v med vojno požgane DRAŽGOŠE, od koder bo povratek skozi ČEŠNJICO in ŠKOFJO LOKO. Ta izlet nas bo stal le 16 00 din. 3. maja pa se peljemo najprej v TRBIŽ, odtod v BELJASKE TOPLICE, kjer bo priložnost za kopanje, nato se ustavimo v BELJAKU, med vožnjo ob VRBSKEM JEZERU pa še na OTOKU. Do večera bomo imeli še nekaj časa za pohajanje po CELOVCU. Cena izleta bo 56,00 din. V nedeljo 16. maja si bomo ogledali kraje ob KRKI na DOLENJSKEM: GRAD OTOČEC, znamenito KOSTANJEVICO, odkoder se bomo vračali skozi ŠENTJERNEJ in spotoma obiskali še PLETERJE, in seveda, NOVO MÈSTO. Vožnja bo stala samò 46,00 din. Tistim, ki še ne poznajo Štajerske in njenih kulturnozgodovinskih spomenikov, je namenjen 7 izlet v SLOVENJSKO BISTRICO, na PTUJSKO GORO, ogled gradu ŠTATENBERG, na povratku pa postai nek v ŠMARJU PRI JELŠAH ter v CELJU.'Ta izlet je eden najdaljših - 3OO km - vendar je cena zanj samo 52,00 din. In še popoldanski izlet, 30. maja, po dolini RADOVNE do Kovinarskega doma v KRMI, lepi alpski dolini pod TRIGLAVOM, z obiskom BLEJSKEGA GRADU na povratku: spet samo 16,00 din. Kolektivom priporočamo, da se skupinsko udeležujejo: izletov Turističnega društva, saj so v prvi vrsti namenjeni njihovi rekreaciji in njihovemu širjenju obzorja. Udeleženci izletov, ki so člani Turističnega društva, imajo pri ceni izletov 20 / popusta. yjf I ex cJ Hornet öoIq Poleg strahu pred srčnimi obolenji in rakom tare današnjega človeka tudi skrb pred sladkorno boleznijo ali diabetesom. Ta nadloga je postala tako problematična, da se jo letos v okviru Svetovne zdravstvene organizacije obravnava prav po vsem svetu preko tiska, radia, televizije in raznih oblik predavanj. Res po statistikah diabetes iz leta v leto narašča, vendar to naraščanje ne gre samo na račun povečane obolevnosti, ampak precej na izboljšanje statistične službe same, bolezen sama pa je stara toliko kot človeški rod, nagnjenost se deduje. Če poleg dedovane nagnjenosti pristopi kasneje v življenju še kakšna druga okoliščina, npr.: dober življenski standard in z njim preobilica hrane in premalo gibanja, trajnejša ali ponavljajoča se hujša razburjanja itd., bo človek postal diabetik - čim mlajši, tem težji bolnik. Diabetičen je lahko že novorojenček, če sta mama in oče dedno obremenjena. Bistvo bolezni Kot bencin v motorju, je sladkor nujno potreben za "pogon" vseh dejavnosti v našem telesu, za naš obstoj. Prav tako, kot je treba z iskro vžgati bencin, da motor začne obratovati, je treba "vžgati" tudi sladkor, da lahko prestopi iz krvi - tja je prišel iz črevesja, ko se je hrana razgradila - v sleherni delček, sleherno celico našega telesa. Kar je iskra pri motorju, je insulin pri sladkorju, ki ta prestop omogoči. Insulin je hormon trebušne slinavke, ki ga pri zdravem človeku izloča toliko, kolikor ga sladkor v krvi pač rabi. Če trebušna slinavka tem potrebam po insulinu ne more ustreči povsem, ali pa sploh ne, se sladkor v krvi začne kopičiti, celice ga ne morejo sprejeti in bolnik ga začne izločati s sečem. Ker se ta izloča v topnem stanju, se poleg njega izloča skozi ledvice tudi velika količina vode in drugih snovi, človek postane silno žejen in popije tudi po nekaj litrov vode dnevno. Ker torej telo sladkorja zaradi pomanjkanja insulina ne more izkoristiti, začne bolnik hujšati, kljub temu, da jé vse več, ker ima večji občutek lakote. Telo se'kljub pomanjkanju sladkorja še bori. in poskuša dobiti potrebne moči s tem, da začne zato napačno in pretirano presnavljati maščobe in beljakovine; bolnik se zato počuti oslabelega. V krvi poraste jo maščobne kisline in končno pride do zastrupitve z njimi. Najbolj poznan je aceton, ki se izloča tudi z izdihanim zrakom, bolnik in njegov prostor ima vonj po sadju. Zastrupljanje se stopnjuje, bolnik prične bruhati, nima več apetita, postaja Zaspan in postopoma izgublja zavest. Koža postaja vse bolj uvela. sluznica jezika in ustne votline je suha, očesna zrkla postanejo mehkejša. Sčasoma se nezavest bolj poglablja, dokler ne nastopi koma in če ni čimprejšnje pomoči, bolnik umre. Le redek je bolnik, ki ne bi že kmalu, ko se pojavijo prvi znaki - predvsem nenormalna žeja in srbenje kože, zlasti okoli spolovil -našel poti do zdravnika in zdravljenja. Zdraviti se v milejših oblikah odpovedovanja trebušne slinavke prične samo z dieto, ki pa ni prizanesljiva in se jo je treba držati z vso resnostjo in disciplino. Če trebušna slinavka kljub dieti ne more več zadostiti potrebam po insulinu, se poleg diete predpiše bolniku še antidiabetiSne tablete, ki jo k proizvajanju insulina vzpodbujajo. Kadar pa trebušna slinavka v celoti odpove in insulina sploh ne daje več, ga je treba bolniku dodajati v obliki injekcij. Življenje in dobro počutje diabetika je odvisno torej od bolnika in njegove discipliniranosti pri zdravljenju, saj so točno predpisane ne samo ure obrokov, ampak tudi dekagrami posameznih živil, ki jih je treba preko celega dneva porazdeliti tako, da je obremenitev s škrobom ali ogljikovimi vodiki enakomerna v teku celega dne. Če se bolnik reda drži, preneha pravzaprav biti bolnik in le nekaterim dejavnostim se na ljubo samemu sebi mora odreci. J. Z. SOCIALNA PATOLOGIJA {nachal/gy etnia, in konec J V prejšnji številki smo ugotovili, da je prostitucija negativen družbeni pojav, ki je prisoten v vseh družbenih redih. Kot družben problem ga evidentirajo večinoma le organi javna' varnosti. V našem nadaljevanju si bomo ogledali razširjenost prostitucije, pojave, ki jo spremljajo in kako je s prostitucijo'v Tržiču. Točnih podatkov o razširjenosti prostitucije ni,, bolj ali manj točne številke objavljajo organi javne varnosti v svojih poročilih. Evidenca prostitutk je precej boljša za večja mesta; za obdobje 1958 do 1964 so organi javne varnosti ugotovili, da so se številke precej dvignile. Zanimiva je tudi starost žensk, ki se ukvarjajo s to "najstarejšo obrtjo": v Ljubljani je 84 i° aktivnih prostitutk mlajših od .30 let, v Beogradu pa 79 /». Prostitutke, ki so starejše od 30 let, se večinoma ukvarjajo z zvodništvom. V večini primerov so se dekleta začela vdajati prostituciji od 18 do 21 leta, 5 56 pa jih je bilo celo mladoletnih. Velika večina prostitutk prihaja iz socialno najšibkejšega sloja: to so delavke brez poklica in nekvalificirane delavke, še bolj je značilno dejstvo, da se v Sloveniji ukvarja s prostitucijo 94 i prostitutk kot edinim "poklicem", to se pravi, da sploh niso redno zaposlene in nimajo nobenih pravic iz socialnega zavarovanja. Občasno jih je zaposlenih le 6 i°. Zelo presenetljiva je njihova šolska izobrazba: 4 razrede osnovne šole jih ima 23 i, 8 razredov osnovne šole - 68 %, 2 i° jih ima nižjo strokovno šolo, 1 pa jih je z nepopolno srednjo šolo. Na vprašanje, kako je s prostitucijo v .Tržiču, je komandir postaje milice v Tržiču, tovariš Župančič, povedal tole: Za tako majhne kraje kot je Tržič, je značilno, da domačink, ki se ukvarjajo s prostitucijo, ni. Ljudje preveč poznajo drug drugega in prostitutke nimajo primernih zatočišč. Na postaji milice imajo evidentiranih le nekaj Tržičank, ki pa "svojega poklica" ne opravljajo v Tržiču, ampak v drugih krajih, V Tržič prihajajo iz različnih krajev in je zanje značilno, da so brez izobrazbe in brez poklica. Plačilo za svoje "usluge" prejemajo v obliki hrane in stanovanja, redkeje v denarju. Prostitucijo samo je težko dokazati, čeprav je po zakonu prekršek. Največkrat jo odkrijejo preko klateštva, manjših tatvin in goljufij. Zaradi prostitucije je ženska lahko kaznovana z zaporno kaznijo do 30 dni, prav tako tudi njen partner, če se jima ta prekršek dokaže. Težja kazen je za zvodništvo in posredništvo, ki sta kaznivi dejanji, in sicer do 5 let. V zvezi s prostitucijo nastajajo precejšnji problemi, ki jih mora reševati družba. Ti so: - zdravstveno varstvo v primeru nosečnosti - priznanje očetovstva - vzgoja in oskrba otrok - prenašanje bolezni Po statističnih podatkih je v Jugoslaviji 24 i* nad 14 let starih prebivalcev, ki nimajo nobene izobrazbe, popolno osnovno šolo pa le 7 fo, medtem, ko jo ima kar 68 prostitutk. Tako imajo formalno vso možnost, da bi si v delovnih organizacijah ustvarile trdno osnovo za drugačno življenje, še posebej,ker jih kar 61 °/° dobro ali delno govori tuje jezike. Obseg prostitucije se iz leta v leto veča, z njim pa se širi obseg večjih ali manjših prekrškov, veneričnih bolezni, alkoholizma, zvodništva, klateštva, delomrzništva in podobno. Za ilustracijo samo nekaj številk: v Ljubljani je bilo zaradi prekrškov kaznovanih 90 io in zaradi kaznivih dejanj 43 1° prostitutk. Te probleme rešuje občinski skrbstveni organ s stalnimi in začasnimi družbenimi pomočmi, z rejništvom in tudi z zavodskim varstvom, kar seveda precej obremenjuje občinski proračun. Kratke zaporne kazni ne vplivajo v tolikšni meri na prostitutke, da bi spremenile način življenja, ker so večinoma labilne osebnosti. Vprašanje je, koliko se da s prisilo pri njih doseči; važnejše je preprečevanje s primerno zaposlitvijo, največ pa pri tem pomaga urejena družina in primerna vzgoja . Z. P. Leku j malunKosfci , '< ' nayidesno zmanjšajo malo preveč kilogramov sli centimetrov 1« "V" i «rov, ,j o klasičen, toda očesu solo zoži z; or n,ji del. Učinek je še večji , če je "V" iz- rez dvakrat podčrtan. 2. Tudi viseči ovratnik je zelo primeren, ker nam podaljša vrat in tako navidezno zoži ramena. 3,. Tudi temni blazerji, ki so tako moderni, zelo pristajajo, le s to razliko, da morajo Uiti žepi urezani vodoravno, pa tudi ovratnika ne sme biti. 00000000000000000000000000000000000000000000 Pa še Praktični nasveti Pričela se je sezona čiščenja v stanovanju -zato praktični nasvet: Kavče in oblazinjeno pohištvo lahko iztepamo kar v Btanovanju. Vzamemo precej veliko krpo, jo namočimo v raztopino, ki smo ji dodali kis in jo pregrnemo preko dela, ki ga stepamo. Krpa nam namreč zadrži dviganje prahu, obenem pa dobimo še lepšo barvo prevlek. Pranje zaves Zavese lepo zložimo in jih za nekaj ur namočimo v raztopino pralnega praška in mlačne vode. Po nekaj urah tako zložene stiskamo z rokami, da še bolj odstranimo prah, lepo zložene izperemo, 'damo na sušenje le za toliko časa, da odteče vsa voda. Še vlažne obesimo nazaj in si na tak način prihranimo likanje. Lepšo bes - barvo bo imela tkanina, če skuhate lističe ruskega čaja, ga razredčite in vanj namočite tkanino, če imate več barv nylon nogavic, jih namočite v to raztopino in tako dobite dobite enako barvo vseh SPORT TEKSTILIADA 71 Po napornih pripravah, v katerih je še posebno delal tehnični odbor.in skrajno slabem vremenu je XIII. Tekstiliada za nami. Vreme nam pač ni bilo naklonjeno; vsi sodelavci so potrpežljivo in vztrajno delali, opazovali, v katero smer gre megla, zraven pa bili zaskrbljeni, kdaj nam bo plaz uničil odlično pripravljeni progi. Tudi to smo doživeli - vendar se je vse srečno končalo; lahko pa nam je v opomin, kako nevarno in tudi muhasta zna biti Zelenica. Lahko trdimo in tudi dokazali smo, da znamo pripraviti ob skrajnih naporih tekmovanje, ki zahteva veliko strokovnega dela. Od vodij in samih tekmovalcev smo slišali izredno lepo kritiko, kar nam je lahko v veliko zadovoljstvo. Po končanem tekmovanju je vodja tekmovanja in predsednik organizacijskega komiteja, tovariš Tine Tomazin, sklical razširjeno sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da bo prihodnje tekmovanje tekstilcev na Pohorju, torej ga prevzame Mariborska tekstilna tovarna. Tako Be bodo naši tekmovalci, katerim izrekamo za osvojena prva mesta med ekipami, kot tudi pri posameznikih, iskrene čestitke z željo, da bodo tudi na Pohorju najboljši. Torej, še enkrat iskrena hvala vsem sodelavcem, brez katerih tekmovanje ob tako težkih pogojih in rekordnem šrevilu tekmovalcev ne bi vsestransko lepo uspelo! Kljub temu, da se sonce ni in ni hotelo prikazati. se naa je na vrhu veliko zbralo. In na koncu vam posredujemo še nekaj najboljših rezultatov: Veleslalom Zelenica - 3. april 1971 Rezultati, ki so jih na letošnji XIII. Teksti-liadi dosegli posamezni tekmovalci in pa ekipe, so sledeči: MLADIKOI 1. Pavel Bajt Tekstilindus 0,31,67 2. Smiljan Bogataj BPT Tržič 0,34,59 3. Stane Dolinar BPT Tržič 0,38,38 Prihod na Ljubelj» pričakalo nas je slabo vreme. Prijavljenih: 11 Startalo: 10 Diskvalificirani: 4 Odstopili: 1 Prispelo na cilj 9 Š P ,0 E I MLAJŠI ČI.AIU SENÌ0RJI: * 1. Mirko Nadicar BPT Tržič 0,28,00 1. Dominiko Uršič Toper Celje 0,34,2 2, Alea Šmid Tekst.cent .Kr. 0,28,73 2. Milan Lesen Veletekst. Lj. 0,45,0 3. in^;,Matjaž Smuč Jux Ljubljana 0,29,29 3. Branko More Jux Ljubljana 0,46,7 5. Jane ir, LaiLacher BPT Tržič 0,30,17 7. Jože Čarman BPT Tržič 0,51,1 6. Jože Čarman BPT Tržič 0,30,59 8. Slavko Primožič BPT Tržič 0,52,1 8, Bruno Teran BPT Tržič 0,31,20 16. Tomaž Ahačič BPT Tržič 2,16,4 10. Lojze Lavsegar BPT Tržič 0,31,69 11. Perci Meglič BPT Tržič 0,31,92 Prijavljenih: 24 14. Janez Furlan BPT Tržič 0,33,10 Startalo: 21 18. Franc Aljančič BPT Tržič 0,34,98 Diskvalificiranih: 4 23. Slavko Teran .BPT Tržič 0,36,00 Odstopilo : 1 25. Slavko Čadež BPT Tržič 0,36,24 Niso startali: 3 32. Jože Pjevčevič BPT Tržič 0,39,24 Prispelo na cilj: 20 33. Dušan Magister BPT Tržič 0,39,88 25, Janez Ahačič BPT Tržič 0,41,38 STAREJŠI ČLANI 36« Alojz Lovrenčak BPT Tržič 0,41,41 39. Janez Janc BPT Tržič 0,42,33 1. Jože Pogačnik Veletekst. Lj, 0,32,1 49. Janko Jagodic BPT Tržič 0,47,74 2, Ciril Frantar' BPT Tržič 0,34,9 51. Girli Oman BPT Tržič 0,49,33 3. Vili Lang BPT Tržič 0,35,4 55. Drago Koder BPT Tržič 0,50,29 5. Jože Logar BPT Tržič 0,36,9 65. Franc Neme BPT Tržič 0,55,06 9, Viktor Švab BPT Tržič 0,37,6 72, Vili Lavsegar BPT Tržič 1,01,77 11. Cveto Zaletel BPT Tržič 0,37,7 14. Milan Bogataj BPT Tržič 0,38,3 Prijavljenih: 142 21. Franc Jezernik BPT Tržič 0,41,6 Startalo: 131 24. Jelko Rustja BPT Tržič 0,43,1 Diskvalificiranih: 14 26. Janko Špendal BPT Tržič 0,44,7 Odstopili: 12 28. Jaka Švab BPT Tržič 0,45,8 Nìdo stortali : 33 30. Marjan Mežek BPT Tržič 0,46,6 Prispelo na cilj: 119 35. Alojz Mikic BPT Tržič 0,51,2 42. Janez Oman BPT Tržič 0,56,8 ČLANICE 52. Janko Jančič BPT Tržič 1,20,9 1. Alenka Meglič Tekst.cent .Kr. 0,36,1 Prijavljenih: 70 2. Marjeta Dolžan BPT Tržič 0,36,4 Startalo: 65 3. Jelka Pelan Jux Ljubljana 0,37,3 Diskvalifi ciranih: 5 4, Milena Čufar BPT Tržič 0,37,6 Odstopilo : 5 9, Nina Ahačič BPT Tržič 0,44,0 Niso startall: 5 18. Darinka Lukane BPT Tržič 0,59,9 Prispelo na cilj: 60 19. Jožica Dolinar BPT Tržič 1,00,0 30. Vika Čarman BPT Tržič 1,39,2 Tudi "dekleta” ne zaostajajo za "fanti". Udeleženci BPT na Tekstiliadi so kar dobre volj e. REZULTAT I EKJ.P 1. ekipa BPT i. PUhlČ Marjeta .Dolžan 0,36,4 Ciril Frantar 0,34,9 Vili Lang 0,35,4 Mirko Nadišar 0,28,00 Janez Laibacher 0.30.17 2. eki pa BPT II. TRŽIČ Milena Čufar 0,37,6 Jože Logar 0,36,9 Viktor Švab 0,37,6 Jože Čarman 0,39,59 Bruno Teran 0.31.20 3. ekipa TEKSTILNI CENTER IN? ANJ Meglič 0,36,1 Pogačnik 0,39,9 Pintar 0,45,6 Šmid 0,28,73 Gorjano 0.29.-43-- IS. ekipa SVILA MARIBOR 4.54,91 16. ekipa JUT EKS ŽALEC 5.36,18 17. ekipa NASICA GAMELJNE 8.11,46 2.53,89 2,^32 4. ekipa MTT MARIBOR I, 5. elei pa BPT III. TRŽIČ 6. ekipa j UGOTEKST li LJUBLJANA _ekipa GORENJSKA PREDILNICA ŽIC. LOKA 8, ekipa IBI KRANJ 9. ekipa BPT IV. TRŽIČ 10, ekipa BPT V. TRŽIČ 11. ekipa TEKSTHINDUS KRANJ 12, ekipa MODNA HIŠA LJUBLJANA 13. ekipa MTT MARIBOR II. 3.01,17 3.03,61 3.12,23 3.23,26 3.23,44 3.32,68 3.42,74 3.45,58 Vsakega zanima dosežen čas - pri evidenci časov niso Bili med tekmovanjem nikoli sami. 3.46,83 4.27,99 Prihod na cilj: zs. nekatere bolj uspešen, za druge manj. Toda, to ni važno, sodelovati je treba! 14, ekipa IBI KRANJ H ASI. 4.43,37 BRALNA STKAN IZ POLJSKE romantične poezije Zygmunt Krasinski: VEDNO, POVSOD Kazimierz Bradzinski: ZAMENA Dala si mi svoje srce, da Bi si moje v zameno vzela, zdaj si srce si nazaj zaželela, torej ti vračam srci obe, ker več ne vem, katero je moje srce, Jan Czeczot : PTICA SELIVKA Ptiček, od kot si ti priletel? S Poljskega morda? Naj od tebe zvem, kaj dela moja ljubica! Nisi v njenem bil vrtičku? Nisi videl je, ko je z vso skrbjo gojila rdeč cvet vrtnice? Ni tvoj glasni spev pretrgal nje premišljevanj, ni tvoj šumni let skoz veje zmotil njenih sanj? Nisi slišal zaskrbljenih njenih besedi, nisi znal je tolažiti z upi sladkimi. Reci in me potolaži, reši me skrbi, reci kaj mi o najdražji, kaj se z njo godi! Ze letiš, kaj ne poveš mi ... Mi pove sploh kdo? -Zla usoda je odgnala drobno ptičico. Juliusz Slowacki: SONET Če se v nebesih kdaj srečava sama, o tvojem bogastvu te najprej bom vprašal: z roko tresočo ti leta bom vračal, ti pa s poljubi jih boš plačevala. Z leti v življenju si si kupovala večnost ažurno, zakaj z dvojno silo z mojim se tvoje življenje je zlilo in sanje najlepše si mi darovala. Ampak ti, jasna, ažurna kraljična, Sè moraš vzdržati v soncu duha, dà bo besede moč v tebi zvenela; v moči besede tvoj duh se zveliča, v njej je kesanje in pesmice čar, zemske minljivosti ne razodeva. O, ne govori, ko več me ne bo, da z upanjem grenkim le tebe sem ranil, saj grenki srd tudi v moj kelih je kanil vedno, povsod. O, ne govori, ko več me ne bo, da tvoje usode sem tok razvihral, saj v reki usode sem sam omahoval vedno, povsod. Toda govori, ko več me ne bo, da milosten Bog je, ker vzel me je k sebi, saj sebi v nesrečo sem živel kot tebi vedno, povsod. In še govori, ko več me ne bo, da stlèl'sem na svetu v brezumnem plamenu, ker ljubil sem tebe grenko a ognjeno vedno, povsod. Tone ft-eÈnour POEZIJA 00000000000000000000000000000 F. Cerar : POPOTNIK Iz dneva v dan je hodil srečaval mesta in ljudi, nikjer se ni ustavil, kaj išče, vedel ni. Ko star na poti je omagal, nihče ga ni pobral; takrat šele je prav spoznal sebe, sebe sem iskal. NEKAJ Na krilih mesečine prihaja iz davnine, zarije se v možgane kot misel tam obstane. Kdo sem, me vpraša tiho; sem jaz, si morda ti? MRTVA Kraj tišine, kraj brez bolečine, kamen ob kamnu stražarji večnih dni, mrzli veter zapiha čez ravnine, v ledeno svečo plamen spremeni. POZNATE PODJETJE V KATEREM DELATE ? 1. V predilnici izdelujemo: a) mikano prejo b) Sesano prejo c) prejo iz umetnih vlaken d) prejo iz mešanice bombaža in umetnih vlaken 2. Oddelek v predilnici, v katerem se izdelujejo svitki, še pravilno imenuje: a) rahljalnica b) čistilnica c) izdelovalnica svitkov d) Sesalnica 3. V tkalnici izdelujemo: a) meraklon tkanine b) posteljno platno c) kord tkanine d) damast tkanine 4. Oddelek v tkalnici, kjer z določenim postopkom ojačajo osnovne niti pred tkanjem, je: a) vdevalnica b) ojačevalnica c) škrobilnica d) snovalnica 5. V oplemenitilnici se opravljajo sledeči tehnološki postopki: a) barvanje b) beljenje c) tiskanje d) toniranje 6. Oddelek v oplemenitilnici, kjer se gotove tkanine pakirajo, se pravilno imenuje: a) zlagalnica b) merilnica c) adjustirnica d) odpremni oddelek 7. V konfekciji izdelujemo: a) kapne z izrezom b) delovne halje c) jogi rjuhe d) namizne prte 8, Oddelek v konfekciji, kjer se tkanina meri in reže, se imenuje: a) merilnica b) krojilnica c) pripravljalnica d) kontrola tkanin 9. V podjetju so naslednje delavnice: a) elektro delavnica b) vzdrževalna delavnica c) mizarska delavnica d) transportna delavnica e) mehanična delavnica f) avtomehanična delavnica 10, Najvišje preseganje norm v zadnjih dveh mesecih je imel obrat: a) predilnice b) tkalnice c) oplemenitilnice d) konfekcije 11, V šesti delovni enoti - upravi, so naslednji sektorji: a) finančni sektor b) računovodski sektor c) sektor priprave dela d) tehnični sektor e) komercialni sektor f) prodajni sektor g) kadrovsko družbeni sektor h) poslovni sektor 12, V letošnjem letu bomo lahko preživeli letni dopust v našem letovišču v: a) Umagu b) Poreču c) Strunjanu d) Novigradu 3S. Od naštetih odgovorov so samo nekateri pravilni; te^obkrožite in pošljite do 15. maja na uredništvo Tekstilca, (oddajte v nabiralnik) m — NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA „1.MAJ" VZH. POKRAJ V SLOV BIVŠE GIMNA2 AVSTRI- JA VIŠJI FORUM NAMERA SEIDEL KALIJ GRŠKI ZAKONC DAJAL. ST IT. pEŽELA GEOL. forma: GORJE V J.AMER SLAVKO PAJNTAF .Jjkj I ► 3ANSKC MESTO V/vl 2y o* PAD M SMITH VRH ■ PPITRD PRIPIS ^.Japoldnov v SVEČENIK MV TROJI ► TABLE- TA AMPER - POSKU- SIL Atenski heroj NEMČIJA GORJE V AMERIK ANGLIN' ORANJE ČUDEN OTO 3EU3IJA "KS JOKI PLAK! MEDMET TT SVEČA 1 T?RSX ri Križah Drž. v st Ameriki ?IM.PES, NEKA- TERE 2samogl GORA V Aviri DAN FRANC ZVEZA" KOM-IX T?ÜH OMARA Mongol JAP CESAR POSODA e in konec) 123 Pri-.tioni nasveti 124 GLASILO DELOV« KOLEKTIVA mflŽilC NtEHLUKE Dl TKALHItt TRŽIČ SPOHT A.n. Teiistiliada 71 BuALNA ST. (AN 125 126 127 Prof.Tone Pretnar;Iz poljske romantične poezije 128 Franci Cerar! Poezija 128 Janez Furlani KVIZ I29 Slavko Pajntar! Nagradna slikovna kriz:mku "1. Maj" I30 li A t. Viji D. t X X) 0 Janez Furlan: Hebusi 131 dipl.ing.Edo Koönjek Nalogu 131