Kranjske vesti. —r— Imenitno dejstro! Bazni Bsamojedi" so se laasko leto na obrtno-nadaljevalnih šolah v Ljubljani z vso silo potezali za uvedbo rerouka na teh šolah. Ko smo se mi postavili na stališče obrtnika, in protestirali, da bi se uvedel verouk na škodo strokovne izobrazbe, 8oio bili nbrezverci", ^STobodomiselci" i. t. d. No, letos se pa izkazuje, koliko je tem ,,katoliškim" možem res do vere in verouka: n i h č e i z m ed onih katehetov, ki so bili lansko leto prvi vtem boju ,po d nobenim pogojem" tega pouka ne sprejme. Torej ni moči dobiti kateheta. Prvič jim je za Bvelik" trud plača premajhna; — seveda, ne tekne, ker ste odjedli to uro tudi marsikateremu oženjenemu učitelju! Drugič so pa spoznali ti gospodje, da tu Bpolitiško" ničesar ne odpravijo in se njih rohnenje, rotenje ia nade niso obnesle. — So tudi trd kruh — Bpostran3ki zaslužki učiteljstva" — kaj neda, gospodje! —r— Eakor čujeino, še sedaj niso dobili nekateri suplenti nakazane plače za počitiiice. Vitez Kaltenegger, po nekaterih informacijah še s» poglobimo malo temeljiteje v to vprašaaje in se obrnemo še rišje, da ridimo — kdo ima prar. —r— Demagogija In nkatollskl" ljadskl Toditeljl. Naše ljudstvo je nahujskano zoper učiteljstvo in tako zapeljano trpi vedno škodo. Komaj je bila obsodba zoper hujskače v Aferi Stupica razglašena — krivo pričanje v ovadbi — že so bili zopet obsojeni nahujskaoi ovaditelji — zaradi neresničnih izpovedi v ovadbi r aferi Petrič. To so žalostni simptomi, toda učiteljstvu jie preostaje drugega nego tožba in bo konsekventuo vztrajalo na tej poti. Krivdo pa nosijo Bljudski katoliški" voditelji, ki ljudstvo zapeljujejo in pehajo v nepostavna dejanja in potem se še iz ljudstva, ki je bilo obsojeuo zaradi hujskauja proti tov, Petrifiu — v nSlovencu" norčujejo. — Ees pristni prijatelji ljudstva! —r— Kdor ne Teruje, da je Jeglič BSlomškar II." res pristaš Bkatoliškega" učituljstva, ta naj si ogleda v njegovi pisarni podobo Marije, ki jo je obesil na .vidno" mesto in podobo cesarice, ki jo je premestil — za vrata. — Bolj nese! —r— Iz seje c. kr. okr. sol. sreta t Kranju. Gčna Marjeta Bartbelot, suplentinja v Tržiču, ostane na svojem mestu; učiteljski kandidat Peter Josef je prideljen 3razrednici v Cerkljah kot suplent; suplentinja gčna Marija Pipan ostane na enorazrednici v Javorjah nad Šk. Loko, ker se ni oglasil noben prosilec za stalno nameščenje; učiteljski kandidat Egon Jezeršek ostaDe kot suplent na Zalemlogu; Alojzij Novak, učitelj v Kranju, je dobil enoleten dopust, da se pripravi za meščanski izpit; nadomešča ga učiteljska kandidatinja gčna Marija Novak; gčna Marija Borowska, učit. y Tržiču, iraa zaradi bolezni dopust do 15. febr. 1911: nadomešča jo gčna Kar. Zupančič; gčua Ema Petsche, učit. v Selcih, je dobila enoltten dopust, ker je poklicana v Ljubljano kot uditeljica gospodinjskega tečaja. — Namesto urnrlega Jakoba Koželja se imenuje Matevž Barle, posestnik na Lužah nad Šenčurjem, za kraj. šol. nadzor. v Olševku. — V Orešnjici pri Železnikih se ustanovi šola za otroke iz Crešnjice, Budnega in Studenega. — V Podbrezju pri Podnartu se razširi enorazreduica v dvorazrednico ; potrebno poslopje se prične kmalu graditi. — Stavijo se ternopredlogi glede zasedaoja voditeljskib. mest v Cerkljah in Selcih ter drugega učiteljskegi mesta v Cerkljah in Križih pri Tržiču. — Nekaterim učiteljem in učiteljieam se priznajo starostne doklade; rešijo se razne prošnje za podporo. — C. kr. okr. šol, nadzornik poroča o šolab pri Sv. Ani, Predosljih, Šenčurju, Trsteniku in Žabnici. —r— Iz LJublJane. Pred tednoin je list ,Slovenski Dom" poročal o meni podpisanem, kjer pravi med drugim, da sem se nekoč izrazil: Solski vrt v Štnarju je zanemarjen, jaz se ne bom ukvarjal z njim. To je bilo res; a zakaj sem tako rekel, je drugo vprašanje. — Ako posežem nazaj v vse svoje 42 letno delovanje na šolskem polju, moram bridko potožiti, da nisem raogel drugače refii. — Na prvib dveh službah, kjer sem deloval 7 let, nista imeli šoli vrtov. Na tretji (Ieta 1875.) ga sicer dobim, a kakieu je bil? Jako strm hrib z mahom porasten, tuintam kup kamena in zdrobljene opeke, ki je ostala ob zidanju nove šole. Vrhutega pa globoka apnena jama, ki jo je bilo treba zasuti. To je bil šolski vrt. Veliko truda in stroško? sem imel, da sera zeraljišče, kolikor se je dalo, zravnal, obdelal in strmino s stalnimi drevesi zasadil. Za stroške sem dve leti pozneje dobil nekaj nagrade, ki mi pa ni polovico stroškov pokrila. To me ni oplašilo; sadil in cepil sem dalje. Drema sosedoma sem pomagal vrtova zasaditi, tolažeč se, bom proail pa za Metelkovo ustanovo, ako nagrade več ne dobim. Tako je leto za letom potekalo; prosil sem še za nagrado, dobil je nisem več. Lotil 8em se, da enkrat dosežem Metelkovo ustanovo — nič, ni je bilo. Priporočal sem se zastopnikoma v c. kr. okrajnem šolskem svetu, vse je bilo zaraan. Eden teh je rekel: Počakaj euo leto, letos jo jaz dobim. Drugo leto je drugi zastopnik tako rekel, in res se je vse tako zgodilo. Preteklo je 25 let mojega učiteljevanja, nisem je še dobil. Prišel sem zopet na novo v S. Uvedle so se tisti čas nalašč nagrade za šolske vrte, ki še obstoje, misleč, zdaj pa bo nekaj enkrat. Nič, vse prizadevanje zaman; ne ene niti druge, nikdar več nisem dobil vinarja. In zdaj je bilo ubito moje veselje za daljno obdelovanje šolskih vrtov. Na zadnji šoli sem služooval še 10 let, kjer sem dobil oni zanemarjeni šolski vrt, zaradi katerega moram toliko preslišati. Iz moogih izkušenj sem trdil, da je nemogoče, da bi šolski vrt na tem raestu, kjer je, kdaj ustrezal svojemu namenu. Poleg mnogih skrbi in težavnega dela sem imel tudi 21 let bolezen v svoji rodovini. Prosil sem za denarno podporo, ko še draginjske doklade ni bilo, in podpiral prošnjo z vsemi mogočimi dokazili — ne, ni je bilo! — Neki zastopnik učiteljstva v c kr. okrajnem šolskem svetu, ki še deluje, je celo mojo prošnjo namesto priporočal z raznimi frazami izpodbijal in se mu je res posrečilo, nisem je dobil. Tako človeka drugi ubijejo, da mu mora vse veselje prenehati. Zdaj bivara v pokoju a pozabiti ne raorem, kako so me moji tovariši odrivali. Simon P u n č a h.