J. PAHOR: ioii lol (Nadaljevanje.) VeHka napaika je posetao razcepljenost našega srednjega šolstva. Ne zadoščata nam gimiiazija, realka, imieti nDoramo še realno giminaziijo m pbidobno, da se čim prej določi poiklic mlademii bitju, ki se šele razvija in o katerem nihče ne more vedeti, .kakšna smer najbolj prija njegO'Vim zmožnostrm, kakšna sila ždi v njegoviii nagnjenjih. To je zgrešemo. Pdklic naj se svobodno izbere in sicer čim poz.neje, tetn .bolje. V proslulam »čiščenju« nižjih razredov srednjih šol s-e kaže vsa beda našeg^a ucnega -sisteima. Najprej se tira otrok v šalo premlad, potam pa se zasleduje, ker ne more, neirazvit, zadostiti previsokim zahtevam pauika. Tako nastaja oni značilni tip propadlih bJtij, ki še v življenje niso pravzaprav stopila. Ali ni premno@oki*at upravičena tridjtev, ki se pogosto čuje, da namreč ravrio šola toliko mladih ljudi pokvari? In vemdar niso nič redkega slučaji, fco se pri imiladeniču šcle pozno poikažejo ¦zunožnosti, ki nam zagorove, da bo gojanec koristen, vrl ud družbe, čeprav smo dotlej dvoimili o njeni. Toda sila se ne sme -nikdar delati vzgojevanemii, še posebno zato ne, ker gre s silo rotoo v iroki ludi krivica. Glavna Jialoga je, priepničati gojenca, ida ima l.e sarm pO' sebi, po svioji odgioji in naob-razbi vrediiast, po svoji volji !in sposobmcsti za delo. V enotni ŠoK naj mu bo svobodno, kako si iz-blra p-reidimete, datačen naj je le splošni cilj: toliko je potrebno! Pntem ni več muka učenje, 'temveč ima še to dobro lastnios't, >da ni protivno' zdraviju, da ohranja itrdno živčevjei ter ustvarja kx**epko voljo in živo iniciativo. Posebno trdO' bije v 'obraz 'navCdenim nčnim, 'vzgojnim in zdTavsitvenini načeloini ustroj naših učiteljišč. Naj omenim le ¦mnoaino predmctov in vrsto uonih ur, k čemer se učiteljiščniiku naklada §e d*omače de-lo. Vse je tako urejemo-, da se giojenčeva vestnost poilagoma čisto zatre. Posebno donnača pismena dela so malo pridn, dvoje, troje najbo-ljših ijih opravl.ja za vse ostale. Tafco iima zavod, ki hoče sam učiti o vzgoji in pouku, velikih vzgojnih m učnih grehov nad seboj. Temu je kriva pred vscm prekratka štiriletna učna Joba, v kateri se v jasni luči kaže državnikovo in zako^nodajalčevo naziranje o liu.lsk: šoli !in vzgoji. Pred poilstoletjeim je bila res nujna potreba, da se čim prej dobe^ učne ¦nroči.za hkrati silno razširjeno ljud.sko šoto. Nič čudnega toTej, če se je vlada sadovoljila z zasilnim urejenjem raznier. V današnji do'bi pa je necivilizatorno in škodljivo, če se poloiži lasinovnanaubrazba družbe v roke devefcnajslet- nega, ne da bi se učitelju prej osfcrbela lobsežna humamistična maobrazba, tako ni'.mo potreibna vsem višjim poklicem. Zle posledice čuti družba in še pio sebno stan sarn. Karikatufa sloveinskega učitelja, pomosmega »prosvetnega pionirja« &e začenja že pri Jurčiču iri igra vcdno v&čjo vlogo oeto v najnovejšom leposiovju. Žadiiji naš 'literatek taa menda že kulturao dolžno^t, da se roga, če ne naši gjnotni, pa vsaj duševni Tevščini. IzTnučeiii sloivenska uoitelj tega -ni zaslužil. ln ker m kriv, se tudi sodbe časa tne boji. Še nedavno ]e zapisal naš znainsitvenik Abditus: »Sedanji ljudsfcošolski učitelj je narodna in kuiturna sramota, ki se raora ¦odpraviti«. Dastavil pa je obtožbo: »Naše politione stranke so storile vse, da do dna korumpirajo učiteljski stan. V njem so iskale politi-č-rae agltatoirje, ne kulturaih delavcev. Zato lj.uds.ka šola ni imogla imed Ijudstvom pognati korenin. ŠoJska stavba je ostala unrtvo zidovje," kjer ni mogla živciii mehka duša ijudskega vzgojiteJja«. KoTumpirati stan pa je le tedaj mogoče, če g-a njegovo znanje ne deJa neodvisnega, če je njegova naobrazba prešibka. Ne smemo namreč pozabiti, da so nravne sile vedno miočnejše kot gmotoe. Cim višjc bo ¦torej učiteij stal in čim več samozavesti bo- iimel radi sv-o'jih zrrioižnosti, tem manj ga bo mogla do&eči gniloba; čim širje obzoTje bo imel, tem imainj se bodo vrtinci poigravali ž njim, -teim, manj ga bo duh časa upoglbal, tem težje bo prišel z družbo v razpor. Ako hoče naš stan ven ;z močvirja, se imora sarn prenioviti. Njegovo poslanstvo kulturnega delavca je mogoče le z notranjta "prerojenjem. Danes še živimio v zakionih, ki s® v škodo stanu in družbii, toida pride čas, ko bodo padli. Zavediimo se že, da mora biti glavna zahteva učiteljstva osamosvojeinje potom znanja. Sprioo xaz.mer je 'inisel o odpravi ¦učiieljišča kjot -takega fairtastična. In vendar nani vsak novi dan zop;©t dokazuje, kako daleč je učiteljdšče od svioijih nalog. Dolžnost istanu je, da ima to pred očmi. KazcepljeMOist sriednjega šolstva o'e fako z družboslovnega kakor tudi s praktičnega o;:ira zgrešeno, ker cepi koinčno tudi družbo samo; uči-teljišče pa iima posebc še to napako, da ne razume, kako važen člen v verigi družbe ge uoitelj, kako ves stcfji v življenju. Iz obeh razlogov tcvrcj sl-edj, da bi se moral uaiteljski naraščaj za losnovtio šolo prav itatoo pripravJjati -v enotoi srsdnji šoili fcakoT giojcnci za druge poklice, l<e da bi ®e v višjih razredih še poisebe negovali vzgoae- m ukoslovije. Ti dve znanosti sta ea splošno vse preveč »iieznana ze,mlja« celov višjih slojih, zaraditega bi bilo le pray, da bi encitna isrednja šola tudi tofcaj raizširila obzorje. Končrao bi pa imeli iznedni talenti za vzgojo in pouk odprto poft še na vseučilišče, da bi lahko razvili vse svoje si!e. Menim, da mi ni treha še posebe dokazovali trditvie, ki sem ge zapisal v začetku razprave. Važnost irefoir-me" našega višjega šoJstva je -tako daleko-sežna, da je brez nje preustroj ostiovne šole naravnost meuBGgoč. Dokler ne bo poistavljeina naobrazba učiteJjskega naraščaja na moderne itcmelie — in -to je zopet odvisno od preuredbe uiiiverze, na kateri se pripravJjajo srednješolski učiteJji ¦— .dotlej se po.uk m vzgoja :v ljudski šoli tbistveno ne bosta spremenila. A čeravrao hačeimo boJjšega šalstva, vendar ne smiemoi zabresti v napaikO', da •bi vsega pričakovali od učnih zavodov. Šola tudi v najboljšeim slučaju ne napravi dovrsenih iljudi. To iirjora uči-telj poseteo zase vedeti. Važnost stanu v družbi nam narekuje, da sami skrbimo za 'svog nada.ijni urastveni razvoj *iin 'da simatrajo učiteljske organizacije imtelektualni naprsdek lastnih vrst za svojo .prvoi-najnujnejšo nalogo. Nazvali bi to deio lahko autodidaktizeim, ki ga naš birckjratiičini učn! sistera sploh ,noče pripioiztiiati. In vsndar je prav autodidaktizeim velike! važiroisiti, poseono še v moških letih, ko se zdraimi urn, ko začiie čtovek z iUimervaiijeimi gledati v življenje idružbe in dtržave ter se udeležuje uživatnja Ł.mc>fcnih dabrra tudi sa;n. Lahko rečem, da se ima učiteljstvo ravno autodidaktizmu .zahvaBti, kolikor inia sile vzJic vseim -neugodiiiin razmeram stanu. kolikor ima šlrje obzoTje in lal v družbi. (Dalje 'prih.)