U— j •ti...
VnUNITK
a* Traraika U. 177. I. a*4atr. (aaa akrhl Mi aa raapaiitja^a liala).
aa aa pU/ila mk«ri«k r aaalaT—afca» jaaifca.
Plak a« a« tm!« aaUaSa vrat*;* ■•14 , da aa aaMaUa aaaia Nkrit M-Uaa«, 6*	1 a»M., fk VfcrM,
tO a. v. a. — Pairk . i« vaak krat so a. ^a ilkaapalj.' ' '
V Gorici, v petak 8 jmtuurj* 1869
DOMOVINA.
TEČAJIH V^fT^v^
UST I.
..jstovo loto.
Jspied bnaitavilnik misli, Iti ivigi^jp človeku uo glavi hite^jokoUiak, kiarik druga Jnigo p««d «*bo podi in kUrifc večina ae kupoma pogreta v breadno |H»»ubU«i\|», d» ao jhorda nikdar veČ ia igugana »skop^ fjojo, kakor tO Mfaeaana i ikra tisti hip ta vselej uga ai—vjcl sem pa novo loto voudar nektoro ter zaprl jib v nek predalček svojega spomina. Ta ioča p* jim jf bila pretesna, aagajale so mi, da sem jih na ladujo pbmiloatil s tem pogojem, da se mi spravijo lopo spodobno po medeni lestvici, ki ji pero pravipo, ua potrpežljivi papir, i njim potle v tiskarnioo, od oudot pa aa pojdejo prainje preoblečeno romat po -iiroccui svetu. Da, po sveto! saj miali, ki jih imam zdaj v mislih zadevajo ravno oglod po svetu."
Celi Tj ubi december, kakor da 110 bil io sam na sebi dolgočasen, nismo imeli druaega vremena, ko megleno jn doievuo, da t^ieoga skoz tako dolgo časa skoraj ao pamotiano. Bo|J ko ao jo bliial konec leta, boJj ao je fle! »"val; m sv. Silvoatra večer ja nobo vse zatvornioo odprlo, kakor da bi bilo vedelo, da l»o staro loto a svojim goapoatvom kmalu uri kraji Tudi toploto tiinsko (i) smo imeli o naj krajših dnoh naj ve čo. Na sveti večer u. pr. som pri odpitib okuih pisali — Na novo loto so ie od juti* dvomno uobo med 10. in 11. uro dopoldfno pooblači in potomui, In zdajci smo videli prikazen, kakoriua ao no vidi no vaak dau no vaako leto. Zablisue, zagrmi, nlije so tropičua ploha, ki so pa nenadoma v sodro spremeni; daljo goro jo bil mod tom sneg pobelil. ZraV jo bil na enkrat vos drugij ves ohlajou. Popoldae ao ao oblaki razkrojili, nebo so jo kolikor toliko razvedrilo iu od tistega doe je vreme stanovitno. Tako v Gorici.
Evo podobo novega leta--18(591
Kakor je t onem zrnu znpopadcu celi posneji klas, tako naj nam velja neuavadua vremenska sprememba prvega dneva novoga lota za priliko pozuojih mesecev toda no v zmisln naturnega vremoua, ampak političnega.
Tam doli na naj niiem jugu Evropo se kopi. siv oblak iz grškega morja. Bri so nastavili vsi učeni vro-raenoslovci po vseh veČih in tudi nekterih opazovavni-cah druge vrste svoje daljno-in drolmoglcdo in vsa-korŠnc opazovavno priprave ter ostro pazijo na vsako sapico, na vsako pomikanje oblaka. To pa niso navadni opazovavci, da bi gojili le naj mlajšo hčer naravoslovja— vremenoslovje—, kteri se lopa prihodn.-st žo
Podlistek.
Narodna pesmi.
KoUdnica. V Volčah na Tominakem tapiaal P. Hi smo štiri, Ko pastiri; Kar imamo, Vse prodamo, Da za ofer damo; Ti daj suknjo, jez dam plajš, Da bo Jcžui naš tovsrš!
Tti je zima,
Tsm jo mrat: Či (kje) bo Ježuš Zdaj U čas? Stegni mošnieo, Daj potico;
Jez bom pa ie tčlar dal. Da bo Jeini sladko spal.
13* List na
Izhaja vaak potek.
VeQa po poJft paiiljaa* a* «cl« leta S goU., aa padala I	SO a., aa
folrl lela SO a. kdor jam po-mo fo-
plai:» aa oala lela >«■• a., aa 1/3 I. I 311 a., aa Utrt I, TOf Naravilaa plaau ia ratUaiaoijcaaj ae paliljaja vroSaillva	* '
faaaiuai Hali aapra^aje v OaHdi v kakvaraipi fL Sakar-Javt aa Trat »I-k* pa *a«Ma>.	<(,f
■ ■ 1 mm >. .	. . ■ '"n
zdaj poklanja ; oni politično vreme no le oj>aznjojo,to-mfc ga anajo tudi uarejati. Zatorej jih vidimo, kakor nekaki; coporipko uovega veku, mešati, pretakati inpre-lififcli, izpušča ti iu loviti sopare, gaze in vsakoršne tva-rlijb, iz kterih nastaja politično vreme; oni vprogajo iu ra^progajo, zvozujejo in razvozujojo mnogotere moči; Uitijo lu |Hidtikajo, podpibavi^jo iu gasijo ogenj v kemijskih svojih kuhinjah. TA jih imate diplomata I Ko jopi, no. udgojoni so, da dtibtjo zmešnjavo ua svetu, a ui, da hi lih poravnavali.
Vso kaže, da jc sedanji griko- turški oblak urno-1*0 ugujcteu iz puhov, ki ao skoz dvo leti a Kandijo i« it grškega morja in aploh z ondotiiih krajev izlilap-ijali pa tudi iz Bog vo kakih družili puhov. V tem, ko diplomulje zdaj tuhtajo, kakimi veter bi ui)r«;dili, da hi tisti oblak nad sosedovo njivo svojo tOČo uhiiI, hllnijo se nedolžno, umivajo ai prod nevedno množico roke li diplomati Pilati) lu da bi jim ,svet raji veroval, da so miroljubni, mamijo ga s tom, da svetujejo • k*mf »rančijo I Gorjč vladi, klera bi toga nasveta nc sprejela ; bilo hi lo očitno znamenje, da je omu kriva vseh Hedaujih in prihodnjih nezgod. Zalo se Vse še bolj podvizajo, nasvet zastrau poravnavue konferenci jo sprejeti, ko se je podvizala vlada naHvetovav-ka sprožiti ga, pa ne, kakor da bi kaj posobuoga pri iakovalo od"konieroncije, ampak samo zalo, da odvrnejo o<l sobo sum, da so ona tiste, ki hočejo mir kaliti. Navidezno prjzadovanje, mir ohraniti, spremlja drugo, Skrivno pa bolj goročo prizadevanje, najti nagrško-turških t|eh tinti prostorček, ua kterega bi uiogli državniki o pravem času nualoniti svoje Arhimedovo mašinc, s klerimi nameravajo vzdigniti julrovo vprašanje sploh in ž njim Vred nemško uli nemško-francosko, prusko-avstrijsko in bog ve, kako še - Sedeli bodo možaki krog zelene mize v Parizu, govorili bodo o Kaudiji, o grško turškem raz-
Khu, o točkah turškega ullimatum-a; mislili pa ti na čn in Bismarka, uni ua Men in Bcusta, ti na avstrijsko francoBko zvezo, uni na rusko-pruako-ild. Turk in Grk ne boRta druzego, ko zagrinjalo, za kteriia bodo poslanci šah igrali ali prav za prav ne poBlanci, ampak ministri vnanjstva raznih vlad po telegrafu; ali aaj ga žo I grajo,J kajti podlaga konferenci ji jo narejena žo popred. Pa kam sem zašel V Zdaj šo le se zavedam, da som od svojo prilike odskočil. Nič ne dč ; naj se pa zdaj spet k njej povrnem! V tem - sem hotel reči -ko se bode po razgovorih ia pisarenji iiad mizo v poflvotovavnici Parižki nebo vodrilo, zbere se pod mizo toliko soparice in cloktricitati, ki so steče po telegrafskih dratih, da bo—sole lueescente confcrentia dcliberantc, maius tonitru.iostoa, quam ante.
Stari Rimljani so imeli svojo augure, kteri so iz naturnih prikazni in sosebno iz tičjega glasu itd. prerokovali prihodnjo reči. Vsi so jim verovali, le oni aa-mi med Babo bo dobro vedeli, da so vsi skup sleparji, in nekdo jo rekel, da so temu nar bolj čudi, kako sc morejo ti auguri, kedar sc na poti srečajo, tako resno držati, da bo no smejejo. Nekaj enacoga bi jez rekel o naših augurih, ki delajo mir m vojsko.
Znabiti, da v Parizu južni oblak za zdaj zopet v morje potlačijo, da porečojo: Mir vama bodi, Turk in Grk ! Ali izza kupov vseh dosedanjih diplomatiških noi in zapisnikov konfeccncije Pariške vsUuejo v krat kom brž ko uo drugi črni, še nevarnejši oblaki: jutrovi, nemški, italijanski, iz kterih se bode začela usipali žo-lezua toča po Evropi. Ni verjeti, da bi bili diplomati tako priprosti, Ca bi mislili, da bodo že vni izvirki homatij zataknjeni, ako oni eden izvirek, grški, zamašijo.
Soparico, ki zdaj svet tlači, mora pregnati kuka burja, in to ne lo za to, ker ie zakon naturo tak, tem več tudi zato, da ao lisičjim diplomatom iV.polui pregovor : Kdor veter seje, bode žel vihar
Primerimo prihodnje reči letošnjemu novoletnemu
ogled "S4
vremenu, ter recimo: Sedanja sitiincilajosoparna,dvomim, pa ho nagiba bolj ua dež, daai izpod mogel, kak žarele (konieroncija) posije. Hod 10. in J.,1. urt^j t. jj., Id v prvi polov!el lota ao vae nebo debelo,'pooblači f pl<H ba 8e ulijo, bliskalo bo, grmelo in treskalo! Ker ao pa vojske dandanašnji kratke, začelo ae bode nebo tje proti jeseni jusniti: pogajanje zaatran mir A se prične. Južna iu srednja Evropa ao bodo na novo uravnavala. Kako? To ve on sam diplomat—Tisti, kteromn jo na novo leto ravno mod zgoroj popiaauo vremensko prikaznijo luožki in ženski zbor v nafti prvostolnlel mllo-krepko pel tako-le (offertorl): „ Tui sunt cooli et 7W« rti/ lon-a, orbom terrarum et plciiiliidinoiii ejus tu fun-dasti: ju,ti ti« d judicium praeparatio aedia Tuae. " (Tvoja so nebesa in Tvoja js zemlja, ves svet lo vse, česar je polen, al 7V ustanovil: pravičnost In pravica priprava (t. J. pogoj, »podloga) Sedežu Tvojemu]. Te be sonc H8. psalina, kteri se da v marsikakem ozlrn dobro obrnili na sedanje politične okolnoati, te besedo, gfu-Ijivo pole iu ako potjo podpira ne lo polen orboster, tem več—grom po zim i,'(!). koga ne bi povzdignile na vite stališče, nego je atališče navadnih nalili državnikov In diplomatov, kteri tako radi pozabijo, da 'nToqJa jo zemlja ,—na staliftčo providencijalnot lajnam brani mislili, da konce jeseni tega leta bode politično nebo že zopet precej Jasno, da ae prikaže na ainjom o-boku /.nžnljtmu iilavfiea—občni oerkvmi p bor, kteri Ima »čistili zrak duhovnega avela, Verskega mišljenja, kakor vojska politični?
To ho „ Domovinlno" novoletno misli. M,
l*k okolioft Ti ŽaŠlvft,
Pod tem nadpiaom pifte izvrstna dunajska „Re-form", številka 61. od 17. dcc. I. I., tako-lo:
»Trst jo stopil danas zopet na sprednjo inAlto na politiškom gledišči v Avstriji, in to, v trojnem ožini: prvič, kar so tiče njegovega položaja v drŽavi, potom /.urad njegovih notranjih razmer iu razpora z okolico, in slednjič zavoljo tega, ker to glavno naše kup-čijsko mesto ljudi vnaojib drŽav tako nekako čndno mika. • Kar zadeva položaj Tržaškega mesta in bbmost-ja v monarhiji avstrijski in razmero njegove do nje, prctrcSnli smo"—pravi Reform—„žo V poprejšnjih so-stavkili (n. pr.: „ Zgodovinske in narodne pravice morda Trsta " V štev. 12 „ Rof." od 1. 1867 in druzib) znhtovanja sedanjega mestnega starešinstva Tržaškega, ter skušali pojasniti praktično njih vrednost. Tudi zdaj si no moremo kaj, du ne bi obžalovali, da nckatuknj-šnja stranka V podrtinah starodavne dobo in srednjega veka meša in išče, da bi zadobila veljavo tnko zva-nim zgodovinskim privilegijem, kteri ali* pravne podlage nimajo, ali pa so anakronizmf (pomoto včasoslovji) brez vse poinenljivosti, in Se nc vjemajo z današnjimi državnimi razmerami. V seji državnega zbora na Dunaji od 14. nov. 1868 so so oprli Tržaški poslanci vnovič na svoje tako imenovane zgodovinsko privilogi-jc, nli minister notranjstva jih jo zavrnil; toda z razlogi njegovimi nismo bili žagoVoljni. Da so Trst, ko je bil pod francoskim gospostvom ni skliccval na svoio zgodovinske pravice—to ne moro veljati, za vzrok, aa so te pravice svoj pomen in državno pravno svojo moč zgubile?! Francosko gospostvo je bilo posilno gospostvo, ki je trone in ljudstva z nogami teptalo.' Kdo ui'se bil takrat predrznil, sklicevati se na zgodovinske ali
tudi cel6 na navadne pravice?.......— Trst ni bil
kriv, da je prišel pod' plujo gospostvo. Ko je prevzel gospoBtvonad Trstom vojvoda Leopold, oboČal je v svojem in naslednikov svojih imenu, da bo mesto brabil proti komur koli, ter da ga nikdar nikomur ne prepusti. Ako hc je to vcndar-lc z godilo, pa da ni Avstrija. svojih pravic gledč Trsta zgubila, ne sme veljati za razlog, da bi bil Trst zgodovinske svoje pravico zgubil zato, ker jo bil prišel pod Francoza! Po naši misli bi bil g.minister lahko veljavnejše razloge navedel in bi bil moral jih navesti,' razloge, ki smo v zgorOj omenjenem so-Htavku v „ Reformi razložili. Mi ne moramo ponavljati tega, kar smo že enkrat povedali; danas hočemo razložiti samo notranjo razmere Tržaško in vzroke razpora z okolico.
Kakor je znano, šteje se. k pfovinciji Trstu ■ me-
sto in okolica mestna. Ta okoliea obsega kako poldrago štirjaško mj^o sveta in šteje več ko 40 tiaač duš, samih Slovencev. — I »redno se lotimo bolj natanko raz-Jagatl ratmere raed ineatoiu Trstom In okolico, mora-m o" aa ozreti nazaj v zgodovino Tržaško, da bomo videli, koliko ima v sobi to, d^ ta ko« zemlje Italijani zahtevajo.' ToifferilL je treba tem več, kor ao ravno ta zahtevanja prvotni vzrok razpora mod mestom in o-kollco;................-f.......-.....v.
Prvotni probivavoi vaoga Primorakega ■ Tratom vred ho bili brez n govora'—Kelti, »*' kterimi ao ae v-solill kakih 600 let pred Kristusom Traki ; ti ao sozi-dali ob bregu več ineat ip tudi Trat. Prišli ab bili ti Traki od ustij Donave in so bl|i brž ko ne kako alo* vnnsko pleme, gotovo pa ne latinako. Sloveli ao v starodavnih časih kol predrtni,, podvzetnl namornlkl (bro-darji), pa , tudi—kakor ae «11—-kot pomoraki roparji. Ko ao ae bili začeli Rimljani obračati proti arednji Evropi, ustanovili so liMr poprej v Ogloil kupčijsko tržišče in vojno Inko; od tod so gospodovali Čez vel *a-liv Tržaški: Vsled toga je moral nastati prepir med igl-mi iu Traki ali Istri (Uko so ae klicali Traki' *ato, ker so bili prišli od Donavo, kteri je bilo Ime Iator). Rimski zgo<lopiacl pripovedujejo, da so Istri pod svojim kraljem Kpuloin poskusili, rimljansko naselbiuo r O^-lejl razdjati, na zadnje pa da ao se morali uipakniti vojakhl umetnosti rimljanski. kteri nisoblli kos. Leta 178 pred Kriatbiom ai Je podvrgel'konšnl Klandi breg iatorski in je napravil v Trstu in PNlJI (Pola) vojUko naselbine in trdnjave, da ie atrahoval in brzdal domačine (Trako). Mesta so dobila rimske municipalne uata-ve. Ni dvomiti, da ao bili stanovavel, ki ao lik Rimljani tod našli, Slovani; tako je nastalo tudi imč Trst Iz starodavnega slovenskega mostnega imena, ki io ga Rimljani apačili v _ Tergeste". Pa saj tudi Benetke, ki so Jih Vendl ali Vfluedl ("VCncti) nalanOvili, bile ao izvirno slovanske. Tudi nI mogla rimska kolonija (naselbina) v Trstu ' slovanskih atanovavcev po okolici nikdar porimljaniti. Slovan se dr$l, kakor vemo, dokler lo more, svojo narodnosti, svojega jezika, običajev svojih in navad. Vse vasi tik do vrat mestica Trsta, vsak košček oravne zemljo, vso so imeli v laa£i Slovani. Tako je našel to deželo Karol Veliki, ko jo razraiil v teh krajih gospostvo bizantinsko, in takč je še danar čez lisuč let Rimljanaki živeli v Trstu je bil Je tuj zascv na slovanski zemlji, mladika, presajena na slovanska-tla— zajedavka. Kot taka je 'ostala rimljanska naselbina v Trstu tudi zmirbm narodopisno (elhnografično) osamljena. Res,' da so; se usolllo tam, |^tom ko so bili bar-barji o času prešeljovanjo nšrodov Trst podrli, žraven slovunskih večidel benečartške družine; vendar pa je znano, da'znablti ni dveh druzib mest na avetu, aa bi ho bile takč iz srca sovražile ter stoletja in stoletja prepirale in kavsale, kakor Trst. in Benedke. Trst ni hotel nič vedeti o tem, da bi so podvrgel mogočni republiki^ ki je gospodovala Čez jadransko morje, marveč se je pa zadnje proti koncu 14. stoletja raji avstrijski vladarski hiši izročil,-da je imel mogočnega gospodarja in varuha, pa tudi zato, ker je bil vojvoda avstrijski bolj ko vsak drngi knoeali"inogočnjakzmožen, „ odpreti, mestu (Trstu) nove poti do Podonavskih krajev."—	. f; '
Italijauski iezik jo—to je tudi znano—občni kup-čijski iu pomorski jezik po vsem sredozcmcljskem morji. Da je tuko, prihaja od tod, ker so imeli Benečani in ob. časih Gcnuczi nadgospostvo po tem morji noter tje do bregov črnega morja. Tudi mornarji istrski in dalmatinski, ki so jih upotreliovaJi Benečani za svojo vojskno galfire in kupčijskp iadije, sprejeli ao jezik . svojih gospodarjev, in tako se je razširila italijanščina kot trgovsti in pomorski jezik po vseh pristaniščih jadranskega in sredozemoljskega morja. Samo v tej o-kolnosti je treba iskati vzroka, da Italijauščlna tudi V Trstu provaguje in gospoduje ter. da se je poslužujejo tudi Slovani, Grki iu Nemci, ki v mestu ŽivA in opravila opravljajo. Na to pa, da so (v javnem življeoji) laŠčina upotrebuje, no more opirati Italija nikakib pravic do Trsta, kterega ni nikaar imela, in ki ni nikdar tod gospodovala.
Okoličani Tržaški, kteri pOgOstom z mcSčani občujejo, govorijo tudi kai malega italijanski, kedar imajo ž njimi opraviti, med sabo' pa to doma v družini ne
govorijo drugače, nego materini slovenski jezik. Kes ai
i o veliko prizadel poslednjih let munieipi Tržaški, tlaati ar prenapeta, (altca-^ italijanaka stranka v ujeui zvonec nosi, da bi hil okoličane poitalijauil. Ker italijauaki naselbini v meatn, ki je kakor joziiki otok krog in krog od slovanatva obdana, to, du je osamljena, nič kaj prav ne dč, in da se nič kaj močne uo čuti ter da bi sira* da za sabo kaj aveta pridobila, je luhko razumeti.
[Linij* prih.)
Ogle<l po »votli.
Avfttrijsko-ogerska država.
.Srečno so čuli „Domu., da ui imela Žo 14 dni pisali politično kronike; prav nič imenitnega ae ui pripetilo v tem času; samo lo je dalo Časnikom o Božiči nekaj opravili, da je Nj. veliČauatvo dvoma uiiniHlroma, Giskra~i iu Horger-jn, viaoko redovo podelilo I češ, da zdaj ho kakor veliki plemouitiiAi, pa du se jim no bo več spodobilo, biti liberalnim. • Važnejše je, kar pruski čaauiki z našim državnim kaiioolarjeiii in i\jogovo politiko v^nujajo; vuega ga dolžijo: da ua Turškem akriv-ši ogenj podpihuje; da bi na NemAkom zarad mejne črlo (reko Mena) med aevorno nemško zvezo (pod Pruskim iiadgospoatvom) in juŽuiini nemŠkiini državami kako dlako v jajou našel, da bi uo h 1'ruaijo uprl in Avstriji v prid na Nemškem popravil, kar je leto IHfill
G .kvarilo, to jo, da bi Avntria vnled 1'rnžkega mirrt iz Omčijo cclč pregnana, zojiot kakor nekdaj lam gospodarila. Da bi Avstrija ne mogla teh grofu Beustu
Iiodtaknjenili namer vresničiti, kaj delajo olfieiozui prua ;i časniki? Prizadevajo si Ogerako od naših slovansko nemških dežel ločiti, lo je, dokazati, da, kar bi vsled
Iiolitiko drž. kancolarja za našo dežele dozdevno prav lilo, bilo bi Ogerskemu na škodo, da naj torej Ogri, ko bi prišlo do kako vojske zarad nemških zadev, svojo vojno pomoč odrečejo. Zadruge napravlja Pruaija Av atriji tudi s tem, da v Itumuuiji včliko politiko in pri -pravo za vojsko delu, du tnoldovalaAkiiri Itumunom misli vriva, naj bi o pritožnem času Rumiino na Erdoljskom na ao |m>tegnili- Z ono besedo strune med Avatrijo in Prusijo, ako se sme po časnikih soditi, ao napeto. Sicer pa, knr ao Ogerskegu tiče, je glavni organ (čaauik) Deak ovo stranke le dui na vaa usta povedal, da se Prusija jako moti, Čc misli, da ac bode dalo Ogerako od Avstrije ločiti, ako nastane kaka nevarnost.
Jf>. t. m. 80 sni de zopet državni zbor.
Iz Novega Oada. (na Ogcrskcm) Srbi na Ogcrskcm o grško-tnrškem razponi vse drugače mislijo kakor Ma gjari. General Stratiuiirovič v „Napredakuu v nnvdu-šoncin članku, ki dela veliko senzacijo, kliče srbsko vlado iu Srbe na pomoč Grkom v boji zoper Turka, ter ined drugim govori tako-lc: Po številu majhen, gledč vojnih sredstev siromašen grški uarod nima ničesar od svojih slavuih prednikov, razun junaštva in hrabrosti svojih sinov! Ali ravuo zato, ker so mu malcrijalna sredstva pičlo odmerjena, in ker Evropa, hvaleča sc a avojo omiko, v sramotni sebičnosti svojo pomoč daja turškemu tiranstvu — ravno zalo je treba, da Grčija izvč, kje so njeni prijatelji, kje so njeni zavezniki. In kje hočejo li biti, ako nc v vrstah onih milijonov raje Cpodjarmljcnih kristjanov ha TurškcmJ, kteri kakor tudi Grčija že veke in veke trpč, in topega dne svojega ro-šenju pričakujejo. I'a tudi naši bratje v Rosni in Hercegovini — v stari deželi naših kraljev, v Stari Srbiji
—	tlldi oni čakajo na novo Kosovo, areč&u Vidovdan!
—	In kedar grški junaki zakiičcjo in pozovejo svojo brate na pomoč, ali no bo našel njihov klic tisočurnega jeka v prsih srbskih bratov? Mar so nam srca tako pokvarjena, da niso več sposobna gojiti vzvišenih čulil ? ao nam li živci oslabeli? ali bo nam ostri meči zarjaveli? Ali nismo mi vnuki kosovskih junakov; ali ni tndi nam, kakor Grkom, div::a svetinja: Milovali našo bivšo veličino in jo maščevati? V tem osodepolnem tre nulku, v kterem se ima naša osoda k holjemu zasuka ti, moremo Bamo eno storiti: izpolnjevati svojo dolžnost! In kadar tako ena misel iu ono čustvo napolni srca v sega srbskoga naroda, kodar jc on, spominjajo se svoje preteklosti odloČeČ pridobiti si - svojo prihodnost, po
kteri koli cani: tedaj bo srbska vlada, ktero bo branilo iu vodilo uarod ovo javno mnenje, tudi storila i svojo doltaost; z belih dvorov belegraskoga knoiasc bo v kratkem razlagal• Slavni klic: Vstanito, Srbi I hsjdimo na Kosovo!
Iz Sloommlca Ilutrice, .HO. dee. se piše „S1. Narodu" Itea čudno reči ae godč pri nas. Povedat nem vam . žo, da ae ustanavljajo katol. društva. Dve ste se ŽO organizirali; na nedeljo 27. t. m. pa je bil sklican Ijud-aki hIioiI v Devino, malo vas blizo mesta, da bi nc napravilo tudi tu enako drušlvo za občino ftentoVsko. V-apeh prejšnjih dveh uhodov pa je razsrdil tinte ljudi v mestu, ki jim preseda vsaka sloveuaka beanda in ki ho tudi na tej napravi, ki je vendar le katolAko-politi~ flka, hoteli zvohati narodno agitacijo. Naš mostni župan, po rodu iu po imenu trd Slovenec, pokliče v nedeljo dopoldne k uebi župana in može odbornike šen-lovako, Jih dve uri zdolujo, da naj bi zabranili tu hIio I, češ, da duhoven nima druge pravice, ko v katekizmu podučevali, da tako shode mora zabraniti vaak župnu i Id. Zupan ae res du v kozji rog vguuti in prepove ti »domu kmetu, v klerega hiši bi imel biti shod, da on, župan, tega ue dovoli. Kmet pa ae no da oplašili, kor ae jo ta »hod eelo po potdavi bil nazuailil tri dni pni j o kr okr. glavarstvu v Maribora. Oudno, da glavarstvo iii lega naznanilo župana, pa da tudi ni poslalo nobenega politiAkega komisarja. Po poalavi Hiccr lega ni treba, u kor jo e. k. o. glavaratvo poprej bilo razpoalulo pismo županom, naj zabranijo te shode, čo uiao po poalavi naznanjeni, moralo bi bilo tudi to postavno naznanilo županom objaviti. Ob f>. zvečer ae je zbralo ljudstvo, več ko 100 ljudi, v iinouovanl hiši; pride tudi gospod kaplan Sue iu zborovanje se začne- G. Šuo je bil soglasno izvoljen za prodsednika zboru in ga vodi skoz mirno in postavno. Na enkrnt pride žnpan z <1 verna odbornikoma in hoče motiti zbor. Reče, da on ue dopušča, da bi se tukaj zborovalo in govorilo o postavah, ampak le krščanski nauk naj ao uči. Oonča več lakih praznih besed. Predsednik mu zabrani boso-do, opiraje ae ua postavo od lf>. nov. 1807. Zbor pritrdi predsedniku in ostro olisojtijo nopostavno postopanje ~županovo. Ko župan vidi, da nič no opravi iir so udje začnejo vpisovali v društvo, srdito vpije: Kdor ao da v-piaati, bo topen. Predsednik ga posvari, naj nikar no šunta k javni aili, sicer bo kaznovan po kazenski postavi. Župan lo ponovi to bcaodc, pa nič no opravi. V-piaalo ao jo toliko udov, da jo ustanovljeno tudi to družtvo. Kakor se sliši, jo prodsodnik zbora proti županu Že oddal tožbo zarad krivo rabo njegove oblaali iu znrad zločinslva javnega posiljenja proti postavnemu zboru. Co bo fupan za svojo nepostavno postopanje kaznovan, naj ae zalivali pri listih, ki so ga podšunlaii.
Dva dui pozneje ac jo pripetila druga zgodba, klora zopet spričuje, kako potrehou bi hil poduk o postavah ravuo listiin ljudem, ki bi imeli v svojih občinah paziti, da sc ravnA po postavi. Na starega leta dan bil je napovedan ljudski shod v zgornji Bistrici, da so (udi tam ustanovi pol. katol. drnštvo. Du bi pano bilo kakih nerodnosti pri občnem shodu, ao sklenili kmetje se poprej sc med seboj pogovarjati. Pošten Blovenski k me l V. Rudolf v zgornji Bistrici povabi torej svojo sosede že v torek 21>. t m. o pol 7 zjutraj v svojo hišo; kar je dovoljeno po društveni postavi brez vsakega posebnega naznanila, kajti shod ni bil občen, ampak povabljeni so bili lo posamezni. Med temi jo bil tudi g. kaplan Šuc. V jutro se zbere res 20 kmetov, med njimi večina občiuskih odbornikov. Zdaj pa stopi v hišo občinski župan in za njim trijo žandarji. Vscdojo so k mizi, in ko pride g. Šuc, prepovč ta modri župan vse govorjenje iu tirja, naj odidejo vsi tnkaj zbrani. Proti takemu nopostavnemu, samovoljemu jiustopanjo, ki naravnost v lice bije hišni pravici iu društveni poalavi, protealuje hišni gospodar. Povpraša žandarjo, s ktero pravico so posedli njegovo hišo, oni pa ho skli-čejo uu župana, da so od njega poklicani bili. Vai možje ae pridružijo protestu in se potem razidejo. Tako sc tu pri nas ravnA s postavo, ki jo dana od državnega zbora in sankcionirana od pres. cesarja, iu ki ona-ko veljavo ima in jo mora imeti za vsakega, naj si bo tega ali druzega pol. mnenja, illšui gospodar, kterega
hišna pravica »c JC Iftko * hogaihi* teptala, pritožil a« jc zoper lo pri okr. sodniji. Kdo je kriv vnem temne-! postavnim djanjem, bode menda na dati spravila«a$#> ska preiskava; da kaze« helbo rzadčla;samo podldata-T nih, ampak vso. Majhno jo naše meatioe, pa. menda je malokdo Utko strastno uasprotovanjo ravnih strank, kakor pri nas.	'
V Ljubljani je katoliško drtittvo postavno »a do-bro ustanovljehb. <	>•• ■ 1	»• «**
Omili. Ja vac*k* ia dobrodejna; ijon na««n jo tdd»J med ,V~ •<iut drugim: «ti«|]>ii In. ranlIrjtU kitoliika »#v«di»0»l, budili 6ut~
nIvo dolinotli du cerkve. do.............dru*ln». p« H»di ak»ti>»«^ dal*
bilinlVi) MiiIiudu! poaabnu, a >li»(n!*av«nj4ni'krlimko-kaiolllka odrtfle;. a Ipodpiraiiiem uboVnib il» bolnikov iri jia haljianJeM *agr«ii«nlh. " '' ■
1'omoni k Uma- bodo: Shodi drulbenikov ; Kovorl Ito brt^Je ( iadivanjo podufiiili apUo*, rM»irjar»«0«> Mribi Molili^ ; b«k«t aa 1.1»lirnje iiravuoiU in .fivljeui« j napravila an bo Ittlm bukVtrnle« In i« lio mogoča li)di betednif.a (Iteitstniro«) I ii»blr»li im IloJo ndoto\iiti'di~ rovi kakorioi koli »a blatita«, ilrtilblna naSien«; u.UnovIjtle in podpiralo kitoliika oiltojiliia naprava in naprav«! » uln)*t»« in bolrtika, aa iuf-alt |iubi>Ul«vtliikn, delaltilno itd., kolikor l.odo pomoČM dopuičali.
t/mrl je 81. doo. pr. g. Gatj>, Vel ka vrh, Častni korar, komi. »vot- in dosluž. knozoMcofijaki kaueelar.
Prcd 2 lotoma jo podaril akrlvši 81. M^Uo| aOO
. .	' .''.,.)'!.•.'•.«•'.'i"i..r--
h 'JV^ta pišo rražka k Corrcapondehz "•: 8oflba,; ki jo jo 26. novembra 1888 Izrekla tukajšnja deželna, Hodnijo, h ktero so bili za nedolžno spoznani vrednik „<)itbidino"-v, Dom. Antona«, dr. I^cop. Maruašiph, ^advokat, in Jan. baron Dolmostri, pososluik v Kanninu, ktero jo tožil poprojšnji okrajni predstojnik. Karminaki, Hjodanji okr. glavar v Tomiau, gOjlp. Audroj Wii)kl.w, zarad razžaljonja časti, jo viša deželna aodjiija, vNfflffri menila tako, da ho vsi trije za Jcrimi spoznanj progre*, ška razžaljena časti v zmislu gg. 488 in,408 Kazen-akoga Zakonika. Prva 4va »ta obsojena za dva tedna v ?apor poostren z .enim postom vsak potok, poslednji pa ,ima plačati 25 gold. kazni. Vrednikujo zapadlo tudi (10 goldiuarjev kavcije *)	,
,i-- i v:.', i v »v
Vnanje države, ■ ■>">.;'j*|:" j",
t ; 9. t. m. (jutro)-.aa ima začeli v Parizu konferenciju zarad grško-turško zadeve; zberejo so v ta namen vsi navudni ondešnji poslanci vseh tistih vlad, ktero so 1. 18fiG v Parizu mir sklenile (te vlade soVrAska, prusks, avstrijska, turška, francoska, angležka, italijanska). Gr-«ki poslance bo poklican v zbor pozu<yo, po tem ko so drngi poslanci žc nekoliko porazttmojo, in samo zato, da bo kaj svetoval. (Glej članek „Novo letttf).Kakor ho kaže, ustavi hc za zdaj vojska med Turčijo in Grčijo; za zdaj, smo rekli.
..! X>0'pisi. -
V Tominu 20. decembra **). Tndi Tomiiiska čitalnica več no spi.— Zdramila sc je!—r Nori odbor,kteri jo bil izvoljen 22. novembra t. 1. obstoji, iz vrlih domoljubov, kteri so to kot Častno nalogo prevzeli, To-minski. čitalnici tisto veljavnost nazaj pridobiti, ktero jb imela, in ktero bi bila morala zmeraj imeti.
Novi odbor je ta:	, ..	, .
Ravnatelj: g. Janez pl. dr. Premerstein, notar, denarniČar: g. France Kokole, davkarski kontrolor, odborniki: gg. Janez Gabersčik, posestnik, Anton Bojio, koncipient, Anton dr. Tušar, sodnyski adjunkt, Anton Tuaulin, kupec in France dr. Kovačič, odvetnik.
Izsred odbora so izbrani g. dr. Tušar za podrav-natolja, fiojic za tajnika in Tusolln za knijižničarja.
Odsek za vcsolice je sostavljen iz gg. Jožela Gor-jup a, Antona Itojio a, F. Kokole a, Jan. Gabersčik-a, klori ao sklenili, da ,se imajo do Včliko noči te-16 vc-,
»3 [l au«M« »la omenjen« goipoda ii Karmina g. W. preteklega poletja (med mnogiaii napadi/ > enim doplaom v „ Cilladin«"-o, o ktorem ae mu podlika oek govor, "klerega ni on nikdar in nikjer imel. tiovor, ki ae mu prilastile, bi bil amelrn tim tu iebi, la bolj pa, če
?;a pačijo Uk* opazke glede miili in namer, kakoriae dopiipik »vojim »milljijem dodaja. 6iccr pa ima v»a »Ivar brl ko ne pobtiik*' podlago. W. je bil, kot določen Avit/ijinec, nokterim oiebam * K", lim V poti; ia lo tem več, Čem bo\J «o ga vai dragi apoltorali in ljubili Vr.
■ . *») Za pflukdnji li»t 1. .L prepoiao dollo.. ■ ■ . :Vr.: , /■
aelieo' !naj)ra»iti j 31. deeembra, gledišču a Igra, 13. ja-nnarja, beseda s plesom, 28/ jaa., veliki ples, 25. februarja in jl9. aiarea beseda in glediMna igre^ ^ ■ l Pomenljiv dan aa čftalaioo je bil ^'daa^bra^ Po želji treh odbornikov ae je ak)i«ala občna seja, v kteri je- bil mat gom. dr. LavrlS enoglasno in Z vio ''»klici za Za$t*ega uda izvoljen. ' "b ; \ ■
I Ubl

I* črnit. Imeli smo 27. t. m. v naši ».Čitalni-oiu volitev novega odbora. Novoizvoljeni prediednik jo Andrej Ih^ t- denarniČar, Valentin Kosavel; odborniki: Anton T^ojk, Anton Fiier, Janez Amhrožič, Jože i Batič. Tomaž Lojk^ nam^ftnika; Andrej Lebau, Košuta Andreji' — Odbor si je Izvolil za podpredsednika Anton a I^ojk-a! iu za tajnika Mihama Vičiča. Btovilo udov ae je v naši. čitalnici pomnožlloi — O priložpoati, ko smo/sejo imeli, ja prišel nas obiskat g. dr. Lavrič. i :>'■ rt' ■■■- -j.\/.	t• • •'»
^o nekaj. Kavno na »v. Božični dan nam jo nri-nosol Pavel Volčič v Čitalnico Mfpovo vejico, ki je im«-Irt cvetje kakor spomladi. Čudili smo se tej prikazni, dasiravno jo letos nenavadno toplo. 1' > •> 1
i.iv-/■ •;)! i i.	V imenu novega odbora
,,..■!-„•.' kM-v. ... i.i, . Mi v. i
,, z Reka 80. dcc. I 1. -np— Zdaj, potem ko so dospgli Iločani avoj namen—da so ae zdruiili z „brati Unghi»refi!,', (Dokosčuo dosegli ga niso še Fr.)--vtegr nil l»i »vet mislili, da iivinio tukaj,v. raju; a ni tako. Ni nar nlanjje,, prerokovanj o naših madžjaronov se n{ šo vresnlcilo ; nasprotnih dejanj pa opatujettio.vaak dan. Ni tortj čudo, da se je ohladila vroča kri žemarsikte-remu luadžjarofllu. Morda so bode nrihodnjl asaačc i o voljouji, državnega poslanca za ogerski zbor naše aaor «tp kaj bolj oživilo- pripravo se io delajo za pri\jifije-ga poslanca g, A,. Jladič-a, pa bode težko kaj. kor je izgubil pri večini fio tisto mryco zaupanja, !,kt ga ja popred v žival, -r- Na mesto dosedanjega, manjšega števila novincev.!morala bo postaviti za naprej Itcka z tnalo. okolico oel bataljon honvodov s štev, 70. — .Zeleav niči, po kterih zdihuje Keka vže toliko let, so rcsže-^ H* delate, in .Bog ve, kedaj so IW>stc {- Darki so žrnirom veči, a zasjužki so krčijo. To jo žalostni stan današnje Boke.,— Ko so časi spremenijo, bodem se podvizal, Vam zojict kaj pisuti f)., r,..
Ponikva (na Tomintkem) 1. jan. Srečno novo l^to Vam, visokočeštiti gosjrnd I).r, Doliak, dež-, polneč, in vsem. ki mojo malenkost s prijaznimi pismi^razve-selujetol , -J( x -v	i-ji' «;•'• v i ..'• ■'/ ' \ '•"'*
' ' Nimam čaša,vsakemu posebe pisati; Bprcjmite tu vsf skaphj prisrčna moja voščila |	t
Vi me pomilujetel Nisem vreden pomilovanja; kiij^ ti na Ponikvuh ni ŠC.Uko hudo, kakor si Vi,mislite. Bes "se' jc ponuja) sneg žo 28. oktpbra p. l., pa to je bilo le kratkpr, časno obiskovanje. 'Danes je prišel sneg Noremu leU.v, svate, pa tak Jo kakor bi stal aa žrjaviei—revčka I Ves, december je bno tekaj tako toplo, da se je nebo potilo in z gorkimi kapljami svojega potu zemljo črez mero napajalo. NIČ nas ni mriz zadržaval; vsaki dan sv. adventa smo romali do ^stolne" cerkve k zornicam, da-8i imamo lepo kapelo na vrtu, do ktere zlo, zlo lože pridemo. Ou kod je ta nenavadna toplota, ne vem, to pa vem, da je tista nenavadna prikazen, „ttborpri 8em-pasuu, 'Veliko gorkote naredila. In ako ni med to gorko-to in uno toploto nobenega sorodstva, tako naj so muhe obesijo!	''' A. Ž.
Iz Tomina 2.jan. ti Na dan sv. Silvestra ob 8. uri zvečer je napravila Tominaka čitalnica veMlico kakor vsako leto, n kterej so bili povabljeni zavoljo slabega vremena Io domači udi. Priklo jih jc oblino, kajti napovedana fe bila prva glcdišfina igra V Tominski čitalnici. Igrala se jo ialoigra „ Igra Plkč * ki jO je Iz francoskega prestavil Vilhar.
Lepo ptotimo.— Hvtlt ju poalai^,' VI re« ^otnata pOUeba m lik Uadi in tatu I ajuni pr«r ^mSU** (*voriti. Harfi vioporabimo.
■ • ' ■ • ■ ■ ■ .	Yf* •
Vvod tega doplta amo priobčili lak, kakor Je, kar ntn» a« ja g. dopUaik t privatnem lialu pajui.il.	' Vr.
(D«4« v dokladi).
Doklada lt listu 1. „X>Ouaovliio" 8. Jan. 1869.
T* krat so sopet Tomtaaki dilettaoti pokazali, da ■Daj« biti pravi korenjaki, ne lo v petji, temni tadi v
EredstavHanji. — Goap. Gorjnp le tako živo poeaemal arona, da mn je vae ploskalo. Gospodična Modrcjsno-va je rojena za gledišče. Izvrstno sta igra[a gg. Rojic in Andrejčlč.
Igra Je trajala dobro aro, iu kedar je zugrinjalo
Eadlo, ni bilo ploskanja in hvala-kliccv ne konea no raja, dokler so niso vrli igralci zopet na odra prikazali.
Od pesmi je dopadla nar bolj „ Slovenski mladi diniu, a ktero so znani Tominski pevci samo sebe pre-koaili. Po besedi amo ae io dolgo časa prav družQivo veselili.
Tako je dobro; Tominei naprej I
K. *)
Iz okoliša Triaika 3. Jan. X. Veselje jc videli, kako se ljudstvo malo po malem zaveda. Pred sc skoraj ni čnlo po vaseh drugo peljo, kol kakšna laika kvan-larska pesem, ki a<* jo uaii, v jHmiaujkauji druzih do-inučih, po mestnih ulicah tržaških pobrali — a sedaj nc čuješ drugih, nogo alovenske : „Hoj rojaki", „H«j Sloveni" „Naprej" „Naj čaje zemlja in nebo i- t- d. Že mali otroci, ačcuci, so sc jih navadili, dasiravno jo u-Čiteljeui strogo prepovedano, v ioli narodno pc^jo učiti. Mestnemu magistratu so okoličnc * čitalnico" hud trn v noti, iu, ako bi bilo mogoč*«, bi jim vsem nakrat radi glave odsokali. Nedavno jc bil neki učitelj iz o-kolioc tržaško v mesto poklican, in neki gospod uradnik ga je hudo pokaral, da kaj hodi v tisto „inaIo-dotlo Čitalnico", da za naprej no amo čisto nič več so vdeložovnti, no nčiti niti petja, niti deklieo ali fantiuo deklamovauja. I.*pa doslednost! Ljudstvo ima napro-dovati ino so izobraževati, pa tisti, ki kaj več znsjo, ne smejo ljudstva podučovati: Otroci naj ao lo učijo, aaj imajo bukvo, učitelja pa jim no smole dovoliti 1 — Kako znajo vendar ti Ijnbeznjivi naši prijatelji skrbeti za svoje podložne kaj ne V V resnici so držijo ia-reka nekoga odbornika pri mcstuom zboru : „Ne dajte toliko omike, boljo jo za nas, da ostanejo šo novodni, kor, čo se izhribtajo, bo težko ž njimi vladati". Bog me I takovi so ti osrečitelji ljudstva! Skoraj da bi Človek rekol z njih glasovitim pesnikom Danlo-lom: „Non ragioniam di lor, ma gnarda c paasa"!
(nNe gubimo besed, le glej in pojdi!).
Ali bo po tej poti 19. kedaj svojo veljavnost zadobii? Slovani so pohlevnega in krotkega značaja; pu kaj stori j>cs, ako mn gladncmn kos kruha moliš, pa vedno spet od gobca umikaš? Zrni raj bolj poskoči ino naposled zdivja in lahko te vklavsne, če mn ne daš, kar si mu tolikokrat ponudil; boljo bi bilo, da bi mu ne bil še koščeka pokazal.
V Stilni so osnovali čitalnico.
Domači novinar.
(Cestni odbori). Vsled ni davno potrjeno noveccst-ne postave ta našo Goriško grofijo ao se volili zadnjo dni starega in prve dni tega leta odbori za vzdrževanje deželnih cest. V ta namen je sklenil si- deželni odbor, da naj gre v vsak cestni okraj kteri od deželnega odbora vodit volitve. Cestni okraji se vjemajo s sodnijski mi. V Kanalu, Tominu iu Cirknem jc opravil volitve (28. 29. in 30. dcc. I. I), deželni odbornik p. dr. Tonkli, v Bovcu pa jo io le 5. t. m. odbor ustanovil. V Tominu so izvolili za odbornike večidel župane, za preduodnlka i)» jc enoglasno izvoljen g. okrajni gluvar I Wiuklur ; v Cirknem jo predsednik g. iupuu Čerin in Bo drugi izvoljenci jmko primerno ua razuo krajo porazdeljeni. V Kunulu ao ni odbor Se kuustitujil, ker ni bilo vneli izvoljencev sknp. — V Sežani in Komnu na Krami jo bil ilr. Abram (L-ijnik dni. milnim in dež. I poslance); on jo v lorek ludi v (lorici za gori&ki okraj I volitev vodil '*}— V Knrnuim (narodno uieAaociii okraji) je bil dež. odb., dr. Deperis , izvoljena ata v odbor lu
•) Lo »očki.! kaj, pr.iima. Vr. ••;,l.r«lj«,l .o; gr0r Corvnini fup. iL Pel., dr. DolUk, l,»r. T.e-N.mlt 11 8l Andr., Kofol it I^iim, KorJ.l^iC iu,. i. Pedg.ire "i dr. Zigoa d. po.l.Dec.
' dl » Slovenca ii Brd. V dragem metanom okraji, t Trii6n (MonGtlkon o), jo opravil volitev g. Dottorl (Itfe-rl t deielnem odbdVn dr. 1'ajer-ja namestnje). Slovenca niso um nobenega v odbor izvolili. (Tndi prav ; en vzrok vefl u ločitev od Lahov Vr). V OradMl ja bil dr. Deperis; v Cervltifanu r. Dottori. — Novi cestni odbori olatoje Tlak ll 7 odbornikov. Oni prevzamejo zdaj okrajno octtno kaso, IkuIu imeli pravico, nanveto-vali ilokl.de u poste, nasvetovali nove delelno cesta iu splok skrbeti i« m, kar to ceato zadova. Kar oni n»-avelnjejo, notrj^jo doielni odbor, ah »bor.
((f. K. Samiti), v unulnem dolu r Osservatare Triestino " » M. 2MS od 24. rleo I. I. In naslednjih bo renio ta le sodnljakl itkatmi lin : Zaporna okrnimo*— razposlana proti K. K. Jotcfovomu, roj. v Oorici, 49 let slsremu, tajniku mnuielpija gorikk. v nokoji, v namen posebne preiskave znslran hudodelstva motenja javnega ruirft, na ktoro so ozira jj. <lf> «rka « K. Z. Kcr sc ^o pokazalo, da sc .ue ve, kje je, dekrotaje so zoper njega prclskovavui zapor, in, da so to izvrši, so s lom naproicuc vse c. k. in občinsko oblaali za javno varnost, kakor tudi c. k. žandarmerija, da ga pripeljejo v tukajšnjo kriminalno Ječo.
Od c. k. deželno sodnije V Trstu, 21. decembra 1808.
n Slov. Narod" v listu 115. od 31. dcc. 1. I. pripoveduje, da iščejo F—a „ zarad govorov ktere Ja i mol v Palmi na dan Acmpaskega tabora ter govori daljo o doličai preiskavi, ki io vo<Ji tukaj v Goriei „ nosebua komisija iz Trsta. " V nodelfa> iu ponedeljek, slišimo, da so odpeljali v prelakovadfl zapot 4 delW-nlke Palmskih dogodkov.
(Votrjmui je deleUa poita vq.ao r i tka) zastran po-ailncga združenja dveh ali vet <$tin v eno iupanijo,
ko bi so pokazalo, da aaraeJV»eh opravil opravljati ne iporejo. Prinesemo jo prihodnjič.
(Rojenihj umrlih in poročenih v Oorici) Je bilo v leto 1868: Rojenih: V fari Velike cerkvo 137, (molk. ipd!« 70, tenak. 67); V f av.'Ignacija 1G2 (mrtvih rojenih mod temi 10; možk. ap. 80, t. 66); na Placuti 87 (m. 35, ž. 52); v Podturnu 93 (m. 47 ž. 46). — Umrlo jih je: pod Vel. cerkvijo 184, (m. sp. 70; žensk. 114, v poslednjih so zapopadene ženske, ki so umrle v bolnišnici usmilj. scslpr); v bolnišnici milosrčnih bratov, ki je tudi v tej fari, pa ima posebne zapiske, le umrlo 54 možk. sp. Pod s. Ignacija faro: 111 (možk. sp. 47, žensk. 54, mrtvo roj. 10); na Placuti 69 (m. 33. ž. 36) v Podturnu 33 (m. 16, ž. 47). - Poročenih v Vel. c. 46 parov; pri sv. Ignaoiji 58; na Placnti 23; v Podturnu 11 parov.— Itojonih jo vseh skup (brc* nc katoličanov) 479; umrlih 4ol; poročenih 138. Z nekatoličani vred (ovang. in judi) jih jo umrlo 490 (?)
Bistvene določbe novo vojno postavo.
Orožna moč v naši državi so deli na troje vrst : ntojno armado, deielno hrambo in črno vojsko (toda postava zastran črno vojske ni šo v državnem zboru ob-ravnana in sprejeta) in slednjič vojno pomorstvo (pomorsko armado).] Težišče orožno moči jc v stojni armadi, ktera razpada v linijo, reservo in lUidomestno re-servo. Služba v liniji traja tri leta. NasvcL vladin, da naj bi bilo miuisterstvu na voljo dano, vvrstiti v linijo tudi prvi reservni tečaj (prvega leta reservnike), tako da bi se bila podaljšala prava (aktivna) služba šo za eno leto, da bi se torej 4 leta v liniji služilo, ni obveljal v poalanški zbornici državnega zbora.— V reservi traja služba 7 let; nadomestna reserva se nabira iz novincev (rekrutov), kar jih jc Ver, kol, kolikor se jih potrebuje za dopolnjcnjo armade. Nadomestna armada je nekaka premakljiva ^inobilua) deželna hramba ; skliče sc le v sili. Služba v deželni brambi traja dvo leti za tinte, ki ao v armadi žc slu/ali; za tiste pa, kteri so vdružijo naravnost v deželno liram bo, 12 let. Deželna hramba so skliče vsako leto enkrat, jeseni, k vajam-
Vojna službena dolžnost so začno z 20.'"«» letom starosti in se konča z 32.'"« letom; tisti, ki so zaznam-Ijeni za nadomestno reservo, morajo se do izpolnjenega 30. leta Še zmiraj zanašali, da bodo poklioani k

vojakom. Ker ao jemljejo novlnel samo iz (rei Utnik vrst, niso Trt vojni dolino.)! ptflrfni oni, ki jo »UU dan, ko je bila 1« nov« jiostava »zglajena, trt in molelo loto alarosti prestonlli, ■ naj -ao bili poprej po (tali postavi k vojakom klicani (aasenlirani), pa zarad nesposobnosti odnuičepl, ali pa cel« no klicani.—Važna na jo tinta določila nove ; vpeljavne postav«, po ktori f« vdruiijo Jo 32>ga Uta itaroiti o retervo ali brambo ,11,ko val Uiti, kteri ao po alarl vojni postavi Vojni i iidUnosti pudloini in ki »o atavno dolinoat (Stellunga-onieht) »icer »polnili, pa v armado no bili vdruženi; to l,a lo.takrat, kedar jo novarno, da ae utegno vneti'voj-pka, in ni dopolnjeno Itevllo mol (bječo armade ta ČM vojsko uatauoyljono. Po tem takem ao tudi tiati, kteri aO')J3. loto preatopUl, v sili dolini iti vvoj«|ro.— rZalvfi) opMUfo* doHuoatl, ainiitl v stojočj amjdl,v .'vojnem- IMimumtr u ali v. detelui brarnbi, (e: l.fJnuam očeta, ktorj .po. more ve* delati In si ilvoia, služili, ali .,pa. ain ip«tero, vdove j 2. , po očetovi finrti «Uwf ,«mi Starega ofrta, ktori ho no moro sam t delom prekriti, ali |>a utaro matere vdove, čo nimata nobenega ,iui!| S. brat bratov in sester alrot (kterim ao stsriii nrnrllj, Edini ain, vnuk ali brat ima pravim, biti oprolčen, ako Jo zakonski in pravi (natnrni) aln, vnuk ali brat iu ako bi njegovi atariii, atariflov atarlii ali bratje In aeatro uo mogli' ilvoli, *e »i «» vojalčine prost, da nanjo doma dela in akrbi. Ko bi pa to doltnpati ne iz-pplnoval, ne bi itpol pravice do ojlritlllllvo. Nezakonski •in jo. tndi vojno doliuonll proat, ako ni ga drtiega, da bi nezakonsko mater redil, toda nirtra on za-njn nrs »krboti, 6o ne, ni delaion oprotčenja. V enakih okol-noatih velja, kar iuo rekli zsstran edinega sinu, vnuka In brata, tadi za liatega, klerega edini bratall vii diu-gl branje a.) alniijo v liniji alt reaervi; <11 * b.)Wlal-li kot 1B let, ai| ai o.) zarad kakih doinlh ali 'tele/ulit bolezni ali napak rtič prislužiti ne "morejo. — Z oproKe-rijom ae vrati ta"-lo draga nnredba. MladoUSi, ki ao dovršili vili gimnazij vito realko ali kako drago učllllčo te vrele, svojo vojno dolinoat lahko a toni opravijo, da kot dpbrovoljei eno leto v stojtii armadi »lotijo.. — I'o tem pridejo polakčiM (poboljiki), Iti ae dovolijo nuklcrim vrstam ljudi U bumanitalnib (Ijudotoilili) ali narodno-gospodarskih razlogov. — Ta postara so 10 let no sme popraviti, razen ko M M cesarju samemu zdelo potrebno ali primarno, slan armade promoniti. — Člen 0. vpeljavne postavo se glaai: Od tistega dne naprej, ko dobi la postava moff (in moč postava le ima) no smejo pri vojakih nikogar več topsti ali v žolczjo vkicpati, in to, no v stoj ni, ne pomorski armadi, no v deželni brambi. ' . .'".'	.' '•',; .V
.■..■::' ; : I. .-— ■ ■. i "i : .	y
Gospodarske stvttrt
Nekaj besedi o gnoju iplsli. V»s i
Spiauja Fr. Po.il. "•)
Vsakdo vo, da. a, časom* poido rito s kliči!,. če ga dan za dnevom za živci ž nje jemljemo. 2jto nam jo dala zemlja; ona je dajala rastlinam potrebni živež, da so moglo rasti in dozoreli. Ravno ■ tako pa, kakor moremo lo 'nekaj čaaa jemati žito s kaiče, tako more zemlja tudi lo nekaj časa rastlinam potrebni živež <da-
•) IVihndiijiil npkej eaelian terminologije r tej poeta,!. Vr.
**) O. 1'ovln j« kandidat kieel||>lr,i u&teljatva in £e ila.no od-menjen aa eno utiteljako alollio . kmalijaki loli, ki ae ima naland.iti v tlorlo. Da ao ta rei lako doljj-a ,lc£o. prihaja' od tod, kar ne moro najli delaini odb.r ita|i)anakega profeaorj,-vodjo takega, lukorfoega naii Lahi ieU. Bri ko fa dobi;o, aa koda lola aai^a.	Vr.
jati.' Čo hočemo, da imamo s kaičo žita jemali, mortv mo tndi Ikrbijtift da k^ zoreti. jtit#n napolnimo; ' lako nioremo iu(TizeinUi;<lamore nutlina redili
W M-	S
.il' JVWočki;: 1(U :^rij9, 4 Mmlja moinU ^ane jj	w redila raaUin poelane,
so j^tloj. Vzrok, da zemlja ojicsa, je, aH;4a Ima zemlja premalo redivuih tvarlo, ^li jut da, čeravno ima il-mUjt liekaj j^tlivnlli,' tvarin,. Kontur »e more. rastlin rf.Iiti, ker niso redivne tvarine v pripravni primeri k " iivltzi.	. (V -
,,(,,. , ''^fm takem ^e .govori ,l.) ,o gnojenji v oljem Vilmino' (lesede, in jpomcnl to vse, kar zemlja doMva, t4 oiune vedno mAčna a^l da tut|l krepkejia poeUno iti t.) v gnojenji v lirjem' pomenu lieaedo, ali gnojeni z zemljo in |h;n.c(]i rsr prlpravuji pripoatoiSke, kteri storijo, da pridejo redivne tvarln^j v zemlji vnntlin basni raznim rastlinam ; tako storijo nektora dola, da zemlja pripravna poalane, rastlino, rediti; tako stori preora-nje, raliljaiijo, obračanje, kopiinje zemljo boljio, apijoče redivne tvarine' v nji obodi,, da jih liotem ^rak, aolnee, gorkiila razkroji in tako ža'rastlinski - iivei prjpvavne stori. V gnoji so tvarine, k/ero silijo naravnost rastli-nlim r' ilveS^ali na, ktero pomagajo, da - rastline ložo slkajo 10 dobivsjo ' Iz .jemlje rfflivne tvarine. V vseli treh nejuruih' predalih najdemo gnojne reči in —:—.— — A A— —oj mnogotere itfraz-rndninakib drobih. ki, 8. »"liatihiaki gn^j. Ako. na lankb prciakajeaio te trt delo, Vidimo, da smemo, živalski gnoj v prvo vrsto sla-viti. Živili se red« ali od llval^kega, >li od rastlinskega živeža. Tiste tirali, ktere slutijo živalim r.iivei. so »ivile od'rsšiliu, iu tako >e nsjdejo v živalih vsi tlitl deli, ktereim/jo ran ti i ne vselil; kajti obstojni deli 'žival si) skoraj ravno trati, kteri so v rastlina!,, le o driigačiil podobi.	(IkOj. rrik.)
tlernri kan 7. t. m. Metali. ni:-10; narodu a po-M/ilo (M:—; London ll»:80; a^o srebra 117» cekini '6:67^,..
žitaa MU V Gorici. Plenica po 9 gtd. 68 a.- do S:60 gorilki kainaoik; turtiea 1: 47; deiael jo^mao 3 g. do 3: 20; nedelani 1 g. 10; fiiol 2:^0, 4:1»; ajda 1:26 ofM'l:2R_' i	f H J ■■/■,;■.';"" »
' i»osiiiiKp. p	,.
„8lo*Mktmu Narodu*.
Predragi! H al prigV"! v.»Iii^uioi*.od 24. decembra lg68 kritiko o mojem roisn, ..kt^remu, nisi dovolil pred svet stopiti. Ti ga, pred. Jvelom tožit, da iii .aa podlagi kritikovane knjigo",'da „ima menda. name'na..., da nsc peča večidel,.Jp,' ......^a. nikjer,jaa6 itd.; on pa
mora pod Tvojo klopjo molčati. Prijatelt Toiiti, pa ob-toienen ne pustiti, da so brani—to ni pošteno. Da ae tega madeža očittii, ai zdaj- draga, kot le ta, da oeli moj spis natisne!. Na dan i riji^n I -Kajti Jiodobni svet —ki prav:: Kar no vidim, no vejijem—bi utegnil misliti, da ao Tvoje zgorej navedene besede gola lgl.
- a. ž.:.
,'.".'.	vik. na Tom,
*j Za Malavke in dopiaa "T tcaa prrdelka, ni v^doihvo ni J odgovorno, ui gteda ntaari aeme, ni glada oblik«. Kar ae toga odprtega pieaaa lite, mtnima, da na Lo raaimljirn tiati« brarcem ^Ooaa"., ktaat „8lor. Nar-. na liereja.	, — ....	/ i,'
K2ST Današnji- 1. letošnji list smo razposlali vsem dosedanjim naročnikom in drugim rodoljubom in drul-tvom na ogled; nazaj ga ni treba pošiljali, samo to pnfv lepo prosimo, naj bi se brž oglasil, kdor'se misli naročili; s tem nam prihranijo gg. naročniki veliko hcpriličriosli pri razpošiljanji. Prihodnjih - listov no pošljemo nikomur, kdor nebo naročen, ali kdor „ Domovine * brezplačno, pe dobiva, Že zalo no, kor so nam tiare a&rttt s Icm, listom tkoraj \»a potte, nove pa smo dali napravili U za titlc gg. prejemnike, ki to te oglasili, ali so v kratkem oglate.
Koliko „Domovina" velja, jo razkazano na čelu.	.
Lansko čč. prejemnike „ Dom ", kteri so z naročnino šo na dolgu, prosimo, naj bi nam zastalo zneske, k6kor hit'o morejo, poslali.	.,.> ' ., •
Vsem tistim čč. gg. naročnikom, ki bo nam v naročilnih listih zaupnice poklali,' prisrčna zabvsl^ 1