SPOROČILO Gane  Todorovski
Pridi —
najina pot se komaj pričenja!
Začela jo bova v zgodnjem jutru,
velikem, svežem, enkratnem jutru,
najinem jutru —
prinesla boš prgišče, dve, razumevanja»
jaz venec ljubezni,
in brezštevila šopkov zaupanja,
ki so pravkar pognali,
nežni,
zato lepi —
Vedi, v najinem imenu,
v imenu zla, ki naju je glodalo,
mu preprosto porečeva
Nasvidenje !
Kaj bi!
In ga pošljeva, hej, čeprav tja,
kjer petelini ne prikličejo dneva,
kjer ni zelene bujnosti,
ne laježa psov,
tako daleč —
Lahka, razigrana, polna smeha,
z mnogo miru za bodoče nemire,
svetlih korakov, jasne duše, do groba blizka«
bova prešla na drugi breg Lete,
ko da nisva nikdar
bila na tej strani.
712