prejeto: 1993-07-15
ACTA H1STRIAE II.
UDK: 930.22:808.1:807.3(497.12/. 13 lstra+450.36)"07/09
SLOVANSKE IN PREDNEOLATINSKE JEZIKOVNE PRVINE V LISTINI RIŽANSKEGA PLACITA (oziroma neuspel poskus določanja le-teh)
Goran FILIPI
doc. dr., Pedagoška fakulteta v Pulju, 52000 Pula, MeduHaska 3, CRO
IZVLEČEK
Avtor poskuša določiti slovanske jezikovne prvine v listini Rižanskega placita (804), ki bi lahko datacijo naselitve Slovanov v severozahodnem delu istrskega polotoka premaknile bistveno pred VIII. stoletje. Poleg tega predlaga nov položaj istriotščlne v okviru romanske jezikovne družine. Avtor domneva, da je bil romanski jezik v lstri, ki seje oblikovalpo razpadu vulgarne latinščine enak romanskim govorom v Furlaniji na severu in Dalmaciji rta jugu vse do naselitve Slovanov, ki so se zapičili v romansko tkivo in oblikovali kline, ki so bistveno oslabeli medsebojne stike romanske populacije.
0. Predpostavka
Izvirni dokument Placita ne obstaja več. Zaradi pomena same listine je nedvomno, da je v teku stoletij bilo izdelanih več kopij (prepisov). Kot pravi S. Žitko "kopija originala naj bi se ohranila le v Trevisanskem kodeksu, kije pripadal dragoceni zbirki beneškega plemiča Bernarda Trevisana (Codex ttevisanus) . Za pričujočo razpravo smo tudi sami uporabljalifaksimile omenjene kopije iz konca XV., začetka XVI. stoletja, ki je po mnenju nekaterih historiografov najstarejši ohranjeni prepis rižanskega placita2 . Zgodovinarji si niso enotni glede letnice samega dogodka. V literaturi zasledimo letnice od 800 do 810, a večina znanstvenikov sprejema letnico 804. No, to tematiko bomo raje prepustili zgodovinarjem in historiografom, sami pa se bomo poglobili v jezikoslovno problematiko in poskusili ugotoviti, ali je na začetku IX. stoletja moč najti slovanske in predneolatinske jezikovne prvine v istrskih pravnih dokumentih, pisanih v latinščini.
1	S. Žitko, Listina Rižanskega placita - dileme in nasprotja domačega in tujega zgodovinopisja - L del, Annales 1, Koper 1991, sir. 59-68, zlasti 60.
2	Uporabljamo jaksimile listine Placita iz J placiti del "Regnum ¡taliae", a cura di Cesare Manaresi, Rim 1955, ki ga je M, E. A. Zet to objavil z izvirno pagirmcijo v Í1 Plácito di Risano, Ediziom ANVGD • ER1, Trst, 1989: rokopis, str. 110-115, transkripcija str. 116-124.
25
ACTA HI STRIAE H.
Goran FILIPI: SLOVANSKE IN PREDNE0LAT1NSKB JEZIKOVNE PRVINE V LISTINI RIŽANSKEGA..., 25-30
L Prisotnost Slovanov v Istri v IX. stoletju
Da so Slovani prisotni v Istri na začetku IX. stoletja, je popolnoma razvidno iz listine. Omenjeni so večkrat. Najprej na strani 53 (20. vrstica in dalje): Insuper sciavos super terras nostras posuit: ipsi arant nostras terras et nostras runcoras, segant nostras pradas3, pascunt nostra pascua, et de ipsas nostras terras reddunt pensionem loanni. Insuper non remanent nobis boves, ñeque caballi. Si aliquid dicimus, inierimere nos dicunt4. Na str. 55 (8. vrstica in dalje): Per tres vero annos illas decimas, quas ad sanctam Ecclesiam dare debuimus, ad paganos sciavos dedímus, quando eos super ecclesiamm et populares terras nostras m is it in sua peccata et nostra perditione5. Na isti strani (27. vrstica in dalje): De sclavis autem, unde dicitis, accedamus super ipsas terras, ubi resedunt, et videamus: ubi sine vestra damnietate valeant residere. resideant; ubi vero vobis aliquam damnietatem faciunt sive de agris, sive de silvis, vel roncora, aut ubicumque, nos eos eiciamus foras. Si vobis placet, ut eos mittamus in talia deserta loca, ubi sine vestro damno valeant commanere, faciant utilitatem in publico, sicut et ceteros populos6. Na strani 56 (2. vrstica in dalje); Tunc previdimus nos missi domni irapeiatoris, ut loannes dux dedisset vadia, ut omnia prelata superposta, glandatico, herbatico, operas et collectiones7, de sclavis et de angarias, vel navigationes emendandum8. V delu besedila na str. 54 (6. vrstica in dalje): (...) advenas homines ponit in casas vel ortora, aec in ipsos potestatem habcrnus9 - so Slovani mogoče omenjeni implicite? Vendar bi iz stavka "Advenas homines, qui in vestrum resident, in vestra sint potest ate"10, če ga povežemo z naslednjim
3	V obliki pradaa, ki je nepravilni tožilnik množine za klas. praiunt "travnik", je zanimiva sonorizacija ! d. Prim. toponira Prave na Koprskem - če ni od praedum.
4	Prevod (vsi prevodi v slovenščino v tej razpravi so delo dr. Rajka Bratoža po izvirni izdaji vira z italijanskim prevodom, ki sta ga priobčili A. Petranovic in A. Margetič, II Placito del Risano, Alti 14, Rovinj 3983-1984, str. 55-57 - celoten prevod je objavil S. Zitko, Listina Rižanskega plačila - dileme innasprotja domačega in tujega zgodovinopisja - II. del, Annales 2, Koper 1992, str. 87-102 - prevode bomo navajali v beležkah; številka v oklepaju pomeni stran v pravkar omenjenem delu): Poleg tega je naselij na našo zemljo Slovane. Ti orjejo naše njive in naše krčevine, kosijo naše travnike, pasejo po naših pašnikih in od naše zemlje dajejo dajatve Janezu. Poleg tega nam zmanjkujejo tako voli kakor konji; če kaj rečemo, pravijo, da smo jih sami pobili, (str. 88)
5	Prevod: Tri leta smo tiste desetine, ki bi jih morali oddajati sveti cerkvi, dajali poganskim Slovanom, potem ko jih je (vojvoda) poslal na zemljo cerkve in ljudstva, sebi v greh in nam v pogubo, (str. 89)
6	Prevod: Glede Slovanov, o katerih pripovedujete, pa pojdimo v tiste kraje, kjer prebivajo, in poglejmo; kjer bi mogli prebivati brez škode za vas, naj prebivajo; kjer pa vam povzročajo kakšno škodo, bodisi na polju, po gozdovih, na krčevinah ali kjerkoli, jih od tam preženimo. Če vam je prav, jih pošljemo v take zapuščene krajev kjer lahko prebivajo brez škode za vas, da bodo koristni za državo, tako kakor so druga ljudstva, (str. 89)
7	S. Žitko pravi, da v starejših prepisih na tem mestu ni vejice, kar je bistveno ugodnejše za Slovane in vojvodo Janeza. (Žitko, op. cit., a 29).
8	Prevod: Nato smo mi, poslanci gospoda cesarja, poskrbeli, da je vojvoda Janez dal poroštva, da se bo izpolnilo vse, kar je bilo predloženo glede davščin, pravice do paše prašičev in živine, delovnih obveznosti, dajatev, glede Slovanov, glede tlake in brodarjenja. (str. 89)
9	Prevod: Tuje ljudi je naselil v naših hišah in vrtovih in nad njimi nimamo nikakršne oblasti. (89)
10	Prevod: Tujci, ki prebivajo na vaši (zemlji), naj bodo pod vašo oblastjo. (89)
26
ACTA HISTRIAfi il.
Oran FILIPI: SLOVANSKE IN PREDNEOLATINSKE JEZIKOVNE PRVINE V LISTINI RIŽANSKEGA.., 25-30
stavkom "De sciavis autem, unde dicitis (....), ki smo ga že citirali, lahko sklepali, da Slovani pravzaprav niso tujci, daje njihov status povsem drugačen.
2,	Status Slovanov
Iz navedenih delov Plačila je težko določiti status slovanskega prebivalstva. Očitno je le, da so še vedno pogani (če to ni le žaljivka v izj avi priče, ki očitao ne mara Slovanov). Mogoče pa so ravno zaradi tega, ker so pogani, "manjvredni" cesarski podložniki in jih ni na, za tisto obdobje pomembnem in velikem, zborovanju: drugi jih obtožujejo, oni pa nimajo priložnosti za obrambo. Niti sam zaključek Placita (posebno verzija z vejico) ni ugoden zanje. Vsekakor pa je neizpodbitno dejstvo, da so Slovani prisotni v Istri na začetku IX. stoletja in da jih ni tnalo - če bi jih bilo malo, ne bi starim prebivalcem povzročali toliko preglavic. Zato domnevamo, da so prisotni bistveno pred časom Rižanskega zbora: obdelujejo zemljo, kosijo, ukvarjajo se z živinorejo in podobno - do tega pa neka skupnost ne pride kar čez noč.
3.	Leksikološka analiza
Zaradi tega smo menili, da bomo v listini Placita našli slovanske, oziroma predneo-latinske, jezikovne prvine, ki bi dokazale prisotnost Slovanov na Koprskem nekako od začetka VI. stoletja ali celo prej. Pozorno smo prebrali latinski tekst, a zaman. Naj omenimo tudi to, čeprav si tega nismo zastavili kot nalogo, da nismo našli niti enega samega slovanskega osebnega imena. 3.1. Toponimi
Pričakovali smo predvsem toponime, kajti le-ti so najbolj zanesljive priče za prisotnost kakega ljudstva na kakem ozemlju. Le en toponim je za nas zanimiv. Gre za obliko Priatelh}' Sarnoglasniška končnica kaže na že romanizirano obliko, ki se je lahko razvila iz vulg. lat. pripone -ellu(m) ali -ellu(s), ali pa, če je toponim, kar je resda malo verjetno, slovanska izposojenka, je enostavno prišlo do romaniziranja domače pripone
n
-el(j) Samega kraja ne najdemo niti na najstarejših zemljevidih; povpraševali smo po Istri domačine, a vse zaman. Zato je težko razvozlati navedeno krajevno ime. A to še ne pomeni, da slovanskih toponimov v tem obdobju ni. V listini so omenjeni le pomembnejši kraji (npr. Novigrad, Labin), za katere zapisovalcu, čeprav tujcu, ni težko najti ustrezne domače zamenjave. Poleg tega, kot smo že rekli, Slovanov na razpravi ni.
11	(....} item possessionem quam tenel in Priatello, cam terris, vi ne is et olivetis et plura alia loca. (str. 53, v. 6,7) - Prevod: Prav tako posestvo, ki ga ima v Priatellu, z njivami, vinogradim oljčnimi nasadi, in številne druge kraje. (str. 88)
12	H. Krahwinkler (Priani im Prühnütlelalter, Dunaj, Köln, Weimar, 1992) enači, po A. Guillou (Régionalisme et indépendance dans l'empire byzantin au Vile siècle, Roma 1969, str. 194), Priatdlo z Oprfljem. GuiUouovo delo nam nI dostopno in ne vemo, če je Guillou (Krahwinkler je ni) postavil etimologijo Priatello Oprta//. Menimo, da do takega izvajanja ni moglo priti v IX-stoletju ali prej. Možno bi bilo obratno izvajanje, a danes so si jezikoslovci enotni, da je toponim Oprialj nastal od sintagme ad portolam, oblika Priatello pa ni nikjer, vsaj kolikor je nam znano, zapisana za Oprtalj. Zaradi tega tudi dvomimo v enačenje dveh toponimov.
27
ACTA HI STRIAE H.
Gcran FILIPI: SLOVANSKE IN PREDNEOL.ATINSKE JEZIKOVNE PRVINE V LISTINI RIŽANSKEGA..., 25-30
Odlomek iz pletenine s hriba Sv. Marka pri Kopru iz 9. stoletja (PMK).
3.2. Apelativi.
Ce nismo našli toponimov, je bilo še manj verjetno, da bomo našli občne besede slovanskega porekla. In res, ni jih. Možno je, da so romanski prebivalci Istre, udeleženci Plačila, uporabili kako izposojenko iz slovanskih idiomov, a jo je notar polatin.il, ali pa je bila zamenjana pozneje, pri prepisovanju, iz političnih ali jezikovnih vzrokov. Pri preučevanju teksta smo bili posebno pozorni na besede, ki bi jih lahko imeli za predneolatinske (torej za take, ki spadajo v vulgarno latinske jezikovne plasti), a smo spet ostali praznih rok. Vzrok za to je vsekakor odsotnost Slovanov na razpravi. Če bi bili prisotni, bi vsekakor notar, ne glede na stopnjo učenosti, zapisal kako obliko, ki bi kazala na izposojenko iz predneolatinskih jezikovnih plasti, ki so jo Slovani zagotovo uporabljali v IX. stoletju - izpod peresa mu je ušla npr. oblika pradas (glej n. 2), kije že romanizirana oblika latinske besede, in to ni edina tovrstna beseda v listini.
3.2.1. Sami smo na Koprskem zabeležili več besed, ki bi jih lahko imeli za relikte iz dobe vulgarne latinščine. Navajamo samo dve; flonda "frača", Dekani ( vulg. lat,
28
ACTA Iiis r RIA EU,
Goran FILIPI: SLOVANSKE IN PREDNEOLATINSKE JEZIKOVNE PRVINE V LISTINI RIŽANSKEGA .... 25-30
»FLUNDAM), i» fllini "reka Dragonja", Krkavče (lat. FLUMEN "reka")13. Domnevamo, da sta navedeni besedi izposojeni v časih, ko je večina istrskega prebivalstva uporabljala t. i. vulgarno latinščino: "Lingvisti koji se slažu s više-manje jedinstvenim vulgarnim latinitetom, smještaju granicu (sc. razbijanja enotnosti vulgarne latinščine) obično negdjeizmedu IV i IX stolječa, tj, u prelazni period od kasne Antike u rani Srednji vijek." V Istri, ki je precej oddaljena od središča, je do razpada enotnosti vulgarne latinščine prišlo vsekakor bistveno pred VII. stoletjem^, Menimo, da se je iz nekoč-enotne vulgarne latinščine oblikovalo nekaj sorodnih jezikovnih skupin; iz njih so se začeli oblikovati romanski jeziki. Pri nekaterih skupinah pa se je razvoj v romanske jezike pretrgal, in so le-te ponovno razpadle na več sorodnih jezikovnih skupin, ki so, neodvisno druga od druge, nadaljevale z razvojem v določene romanske jezike. Menimo, daje tako usodo doživel postlatinski jezik v Furlaniji, Istri in Dalmaciji, kije po razpadu vulgarne latinščine bil ostal enoten. Domnevamo, da je jezik v teli pokrajinah bil enoten do prihoda Slovanov (VI. ali VII. stoletje) na območja vzhodnojadcanskih obal ali pa v njihovo neposredno bližino. Slovani so prihajali v valovih in niso povsod dospeli do obale; tam, kjer so, so se zapičili kot klin in ločili romansko prebivalstvo med seboj. Ti slovanski klini15 so vzrok, da so iz enotne romanščine naših treh pokrajin začele svoj neodvisen razvoj tri nove skupine romanskih jezikov: furlanski govori na severu, dalmatski na jugu in istriotski v Istri. Od X. stoletjapostaja vpliv Benetk (torej benešči ne) v Istri in Dalmaciji bistveno večji. Dokončni udarec vsem govorom, ki so nastali iz enotne romanščine Furlanije, Istre in Dalmacije v Istri in Dalmaciji je zadala beneščina, ki je popolnoma nadomestila večino dalmatskih govorov že med XI. in XV. stoletjem, le na otoku Krku šele proti koncu prejšnjega stoletja, furlanske govore v Miljah in Trstu tudi v XIX. stoletju, istriotske govore (ki so se le delno ohranili do danes) pa najbrž že zelo zgodaj (najbrž zaradi tega nimamo pisanih dokumentov), morda že v X. ali XI. stoletju.
3,2.2. Če bi podobne besede zasledili tudi v istrskih listinah pred IX. oziroma VIII. stoletjem, ali pa še prej, v slovanskih ustih, bi lahka prihod Slovanov v Istro premaknili za kako stoletje. Čeprav razpolagamo z vrsto izposojenk v slovenskih istrskih govorih, ki jasno kažejo, kot obe navedeni besedi, da bi jih lahko pripisali vulgarnolatinski jezikovni plasti, tega ne moremo s stopiocentno gotovostjo trditi, ker so enaki, ali pa zelo podobni, jezikovni pojavi značilni tudi za furlanske govore in bi potemtakem naše besede lahko bile tudi novejše izposojenke izfurlanščine, Vendar, če sprejmemo zgornjo predpostavko, je omenjene besede pred beneškega tipa vsekakor treba imeti za relikle iz predneolatinskih jezikovnih plasti, ki so skupni furlanščini, dalmatščini in istriotščinl
13	Več o fem G. Filipi, Di alcime parole tomanze prevenete del dialetto sloveno di Decani presso Capodistri3, v isole linguistiche e culturali, Atli del 24 Convegno delTA.LM.A.V., Udine 13 -16 maggio 1987, Videm 1983, str. 203-208.
14	P. Tekavčič, Uvod u vulgarni latinitet - s izborom tekstova, Zagreb 1970, str. 16.
15	Domnevamo, da bi dokaze za prvi klin lahko našli nekje med Miljami in Trstom, za drugi pa okoli Senja (Vinodol?).
29
ACTAHISTRIAEIL.
Gotan FILIPI: SLOVANSKE IN PREDNEOLATiNSKE JEZIKOVNE PRVINE V LlSTlNi RIŽANSKEGA..., 25-30
4. Zaključek
Na žalost nismo dosegli zastavljenega cilja. Hoteli smo poiskati dokaze, ki bi naselitev Slovanov v ta del Istre premaknili bistveno pred VIII. stoletje. Odsotnost slovanskih in predneolatinskih jezikovnih pn'in v navadnih, vsakdanjih besedah je, kot smo že omenili, vsekakor posledica neprisotnosti Slovanov na razpravi in ne nujno kasnejših popravkov pri prepisovanju listine (vzroki za te popravke so lahko politični ali pa stilistični in puristični). Bolj skrbi odsotnost toponimov slovanskega porekla, a kot je že rečeno, je v tekstu malo krajevnih imen, in še to so samo pomembnejša mesteca in vasi. Počakati bo torej treba na odkritje kake nove listine, ali pa na materialne dokaze, ki bodo lahko podkrepili naše lingvistične predpostavke.
30