St. 14.
V Gorici, dne 1. aprila 1892.
Tečaj i
„Nova Soča“
izhaja vsak petek o poldne in veljd s prilogo ..Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom posiljana:
Vse leto .... gl d. 4-40,
Pol leta ....	„ 2-20,
Četrt leta ....	„	1-10.
Za tnje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina.
Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglase pri upravništvu.
. Gospodarski List'1 izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
Uredništvo in upravniitvo je v Mar-
'T
ziuijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II.
: A.
r
i
Oznanila
in „poslaniceu plačajo se za štiristopno petit-vrsto:
8 kr., če se tiskajo 1 krat,
-K
Večkrat — po pogodbi. Za večje črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo se v prodajalni« G_. Likarja in v tobakarnah v Nunski in Šolski ulici po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.
Rokopisi se ne vračajo.
4
Shod pri Hebku.
Praznik Marije Device 25-ega marca je bil krasen spomladanski dan; nebo je bilo jasno kot ribje oko in solnce je prijazno ogrevalo probujajočo se naravo. Ni čuda torej, ako so iz cele Vipavske doline privreli tega prijetnega spomladnega popoldne vsi veljavnejši možje k Rebku, kjer se je imel vršiti ljudski shod, kateri naj bi razpravljal o zaželjeni železnici od Logatca po Vipavski dolini do Gorice. Vse županije na Vipavskem so bile obilo zastopane po svojih županih ali podžupanih in drugih veljavnejših možeh. Pa tudi sosednje Notranjsko je bilo dobro zastopano; iz Štu-rij se je udeležil shoda tamošnji vrlo dobro znani pevski zbor, kateri nas je pred shodom in po njem razveseljeval s svojim res ubranim mojsterskim petjem. Vsa čast jim!
Shod je trajal 21/2 uri; otvoril ga je ob 3'/i popoldne načelnik odseka za vipavske shode
gosp. Jože! Pavlica
iz Rihemberga s primernim kratkim nagovorom. Zahvalil je navzoče za izredno obilno udeležbo iz cele Vipavščine ter na kratko omenil namen temu shodu, namreč, da so bo razgovarjal o prevažnem uprašanju za celo Vipavsko dolino, to je o prezaže-ljeni železnici od Logatca po Vipavski dolini do Gorice. Na to predstavi vladinega zastopnika gospoda c. kr. okrajnega komisarja L a s c i a c- a ter omeni, da je ta shod počastil s svojo navzočnostjo tudi naš deželni in državni poslanec veleč. gosp. dr. Anton Gregorčič, kateremu shod zakliče živahen: „Živio!“ Govornik povabi na to shod, naj si izvoli predsednika in zapisnikarja.
Na predlog gosp. Andreja P a 1 i k a, podžupana v Velikih Žabljah, izvoli se predsednikom z vsklikom gospod Angelo C a s a g r a n d e, veleposestnik in trgovec v Ajdovščini, zapisnikarjem pa gospod Jožef Pavlica, ki je vršil to nalogo že pri dosedanjih enakih shodih na Vipavskem. Na to prevzame predsedniško mesto
gosp. Angelo Casagrunde
ter se s primernimi besedami zahvali za izkazano čast. — Na to preide takoj k točki dnevnega reda in prečita najpoprej dopis šempaskega županstva, ki naznanja, da zaradi drugih poslov ne more poslati zastopnikov iz svoje srede, da pa živo čuti potrebo vipavske železnice ter da uvažuje njeno veliko važnost za napredek in blagostanje cele Vipavske doline. Zato se tudi šempasko županstvo pridružuje sklepom tega shoda in podpiše vse prošnje, ki se sklenejo v tej prevažni zadevi.
Na to se predsednik spominja shoda, ki se je prav o tej zadevi vršil januarja meseca 1. 1890. v istih prostorih pri Rebku; omenja prošnje, ki so se bile sklenile in tudi odposlale državnemu zboru, trgovinskemu, vojnemu in notranjemu ministerstvn. Enake prošnje je sklenil in odposlal lanski shod pri Rebku. Ob enem se je lani tudi sklenilo, da moramo leto za letom trkati in prositi pri merodajnih krogih, dokler ne dosežemo svojega namena. — Zato je bil sklican tudi ta shod, ki ima namen, da damo svojim opravičenim zahtevam javen izraz. „Nova Soča“ je objavila v svoji 12. številki obširen uvoden članek, ki temeljito pojasni, v kakem stanju se zdaj nahaja uprašanje o vipavski železnici. Zato je najbolje, ako se ta članek kar doslovno prečita, — kar stori gospod predsednik C a s a-grande sam. —
Na to otyori predsednik razpravo o tem predmetu. K besedi se oglasi
gosp. Anton llavčar
iz Sela, ki prečita izjavo katastralne občine Selo, v kateri se poudarja velika važnost te železnice za splošno blagostanje in zadovoljnost cele Vipavščine. Kakor so pa vladini krogi že navajeni, da merijo Slovencem z eno, Furlanom pa z drugo, veliko boljšo mero, takč se nam godi tudi z ozirom na to železnico: Furlani imajo svojo železnico skoro že v žepu, o vipavski pa ni še nič slišati. Posebno pa nas mora iz-
nenaditi vest, češ, da merodajni krogi menijo zadovoljiti celo deželo z železnico od Tržiča ali Ronkov v Červinjan, za katero se tirja tudi od dežele 50.000 gld. podpore. Mi sicer ne zavidamo Furlanom nove železnice, dasi bo Gorici in ostali deželi več škodovala nego koristila, samo to želimo, da bi se gradila čim prej tudi železnica po Vipavski dolini.
K besedi se oglasi dalje
gosp. Ferd. Peroci
iz Dornberga, ki v obširnejem govoru opisuje gospodarsko stanje na Vipavskem in koristi, katere bi donašala nova železnica k splošnemu blagostanju. Vladni krogi menijo, da Vipavska dolina je pravi raj, v katerem cvete blagostanje in zadovoljnost. Neka visoka glava gori na Dunaju je poročala celo o naši Vipavski dolini, da tu lase tolika turšica, da morejo po nji plezati 6-letni otroci. Da pa tolikega blagostanja ni, dokazuje naj okoljščina, da moramo posestniki pridelke s svojih zemljišč takorekoč kupovati. Govornik poda dokaz iz računa na nekega veleposestnika o stroških in dohodkih ene njive, iz katerega je razvidno, da je stal mernik turšice čez poldrugi goldinar (l-66). — Glavni vir dohodkov je v vinu, ako ga dobro prodamo. Da bi pa mogli svoja vina dobro prodajati, treba je, da pridemo s širokim svetom v ožjo prometno zvezo, kar bi se zgodilo z zaže-ljeno železnico. Že dve leti zaporedoma smo se bavili prav v teh prostorih s tem vitalnim uprašanjem za našo dolino. Iz prečita-nega članka v „Novi Soči“ je videti, da so naši gospodje državni poslanci krepko podpirali naše težnje in odposlane prošnje, za kar jim bodi izrečena presrčna zahvala (Shod zakliče poslancem krepak: „Živeli!“) in ob enem prošnja, naj bi nas tudi nadalje enako podpirali. Govornik stavi na to te predloge:
1. Visoka vlada naj se naprosi, da bi čim prej ukrenila potrebne korake, da bi se dognale začetne priprave za železnico po Vipavski dolini.
2. Shod naj izreče svoje prepričanje, da bo furlanska železnica v škodo Gorici in ostalemu delu dežele. Mi pa Furlanom ne zavidamo nove železnice, marveč želimo, da se nam za odškodnino gradi tudi železnica po Vipavski dolini.
3. Ako gg. deželni poslanci spoznajo, da je n e o b h o d n o potrebno, da se dovoli 50.000 gld. za furlansko železnico, storijo naj to le pod tem pogojem, da se pravoveljavno določi tudi za vipavsko železnico vsaj tolika svota.
Predsednik C a s a g r a n d e pojašnju-je na to, da dežela ne r/Ah onih 50.000 gld. kot podporo, ampak v nakup delnic; denar bo torej obrestonosno naložen, ako bo železnica aktivna (česar se pa ni bati. Ur.) Izreče se dalje proti tretjemu predlogu g. Perocija. Mi od dežele nič ne zahtevamo, marveč od države, ker za vipavsko železnico govore v prvi vrsti vojaški oziri, vse drugo pa je stranska reč. Bodimo vstrajni na dosedanji poti ter trkajmo in prosimo leto za letom, dokler ne dosežemo svojega namena. Posebno pa moramo povzdigniti svoj glas do merodajnih krogov zdaj, ko se sliši, da se bo giadila furlanska železnica, katera pusti Gorico na strani. Furlanija se bolj zveže s Trstom, Gorica bo vsestransko trpela, posredno pa tudi mi ž njo. Zato naj bi se visoka vlada odločila za vipavsko železnico, s katero odškoduje Gorico in celo Vipavsko dolino. Izvoli naj se odsek treh udov, ki oskrbi potrebne peticije do raznih ministerstev in do državnega zbora.
Pero c i zagovarja svoj predlog. Mi Furlanom ne zavidamo nove železnice. Če deželni poslanci spoznajo, da je res neizogibno potreba dovoliti 50.000 gld. podpore, naj tudi glasujejo za njo, a to ugodno priliko naj porabijo v to, da si naprej pravoveljavno zagotove vsaj toliko podpore železnici po Vipavski dolini, kolikor za furlansko železnico. Ako bi naši poslanci zdaj dovolili brezpogojno ono podporo, kdo ve, ali bi dosegli pozneje kako podporo za našo železnico! (Shod pritrjuje tej misli.) Sicer bi lahko zahtevali za vipavsko železnico večjo podporo, ker bo v prvi vrsti koristila našemu glavnemu mestu
in še le v drugi vrsti Vipavski dolini. — Govornik je bil par dnij poprej na sosednjem Notranjskem, kjer so jako uneti zato železnico. Peticije naj se izroče na svoja mesta najdalje do Velike noči, ker potem bo zopet sklican državni zbor; naši gg. poslanci se bodo lahko opirali in sklicevali na ta shod, ko se bodo potezali za to železnico.
Gosp. Jož. Vidmar iz Lokavca predlaga, izvoljeni odsek naj se sporazume z mestnim zastopom goriškim, s kupčijsko in obrtnijsko zbornico in s sosednimi županijami na Notranjskem, da bi vsi ti činitelji (faktorji) podpisali nameravane petcije, ki bi zadobile tako več veljave.
Predsednik C a s a g r a n d e meni, da goriško mesto skoro gotovo ne podpiše naših peticij, ker bi raje napravilo s svojega posebnega stališča samostojne peticije za vipavsko železnico, ako bi se ogrelo za njo. Trgovinska in obrtnijska zbornica bi pa najbrže niti tega ne storila, ker je iz trgovinskih ozirov vsa zamaknjena v predelsko železnico ali pa ono, ki bi šla čez Podbrdo in Javornik dalje na sever. Kar se Notranjčev tiče, je pa vsekakor bolje, ako bi jih dobri stvari na ljubo vspodbudil, da bi sklicali svoj shod in podali svoje posebne peticije.
Peroci predlaga na to, naj ta shod izreče le načela, izvoljeni odsek pa naj dela v njih zmislu dalje. Ako bi pa bilo še česa potreba, saj nas lahko zopet skliče, da se natančneje dogovorimo.
Predsednik C a s a g r a n d e predlaga na to resolucijo, ki določuje: Shod naj izvoli odsek treh udov, ki oskrbi dobro utemeljene peticije do državnega zbora, do trgovskega, vojnega in notranjega minister-stva, katera naj bi poudarjala vsestransko potrebo vipavske železnice z razlogi, ki so bili navedeni že v poprejšnjih peticijah. Zlasti pa treba poudarjati potrebo te železnice zdaj, ko je gotovo, da se bo gradila furlanska železnica, ki bo škodovala Gorici in posredno po nji ostali deželi. Vsekakor pa treba v peticijah odločno zavrniti mnenje merodajnih krogov, da s furlansko železnico osrečijo celo našo deželo. Te peticije naj podpišejo vsa županstva v Vipavski dolini, predložijo naj se po našem državnem poslancu veleč. g. dr. Antonu Gregorčiču, ostali gospodje poslanci pa naj se naprosijo, da bi ga tudi v prihodnje podpirali v tej nalogi, kakor doslej.
Peroci se ujema z gornjo resolucijo in odstopi od svojih predlogov. Resolucija se sprejme brez ugovora.
Na to poprosi za besedo naš državni poslanec
dr. Anion Gregorčič
ter govori čez pol ure o sedanjem stanju, v katerem se nahaja uprašanje o vipavski železnici. Glavne misli tega govora so naslednje:
Naši Furlani so se potezali mnogo let, da bi se zvezali z laškimi železnicami na onej strani državne meje. Veliko let so vstrajno trkali in prosili, a nič kaj jim ni šlo po sreči. Zadnji čas se jim je pa posrečilo najti pravo pot do vojnega ministerstva, kateremu so znali pojasniti strategične važnosti furlanske železnice do Črvinjana, ki bi omogočila, da bi v slučaju vojne z Italijo mogli vojaki voziti se po dveh poteh k italijanski meji. Pri vojnem mini-sterstvu so našli poslušna ušesa, ki so spoznala, da je furlanska železnica strategično potrebna. Ker je pa vojno ministerstvo resno zahtevalo to železnico, zatč se bo tudi gradila. — Vendar pa vlada noče stopiti na čelo temu podjetju, marveč ustanovilo se je neko društvo (konsoreij), ki bo navidezno gradilo furlansko železnico, v resnici pa bo skoro vse le vladino delo; železnica bo stala okoli 1,700.000 gld., a vlada je že zdaj določila čez milijon gld. „podpore“. Ker pa velja ta železnica le kot krajevna (lokalna), zahteva vlada, naj tudi dežela dd nekaj podpore. Mesta, vasi in posamičniki v Furlaniji tudi pokupijo za par stotisoč gld. delnic, a od dežele se zahteva, naj jih kupi za 50.000 gld. Ker so pa merodajni krogi prepričani, da to železnico zahtevajo državne koristi, je vsejedno, ali dežela dovoli ono podporo ali ne, gradila se bo na vsak način. — Govornik pripoveduje podoben slučaj o neki železnici v Galiciji, ki je za splošni
blagor in za trgovino skoro brez pomena, a vkljub temu se bo gradila, ker zahteva jo vojno ministerstvo. Stala bo okoli 972 milijonov, katere da država do zadnjega "krajcarja, dežela pa nič.
Enaka usoda čaka železnico iz Gorice po Vipavski dolini do Logatca ali do kakega drugega kraja ob južni železnici na Kranjskem. Sicer je vojno ministerstvo že zdaj jako uneto za njo, ker priznava s svojega stališča veliko potrebo železniške poti z Notranjskega do Gorice, kajti ceste, ki držijo k laški meji, nikakor ne zadoščajo. Uvaževaje take okoljščine moremo reči z gotovostjo, da ta železnica se bo gradila; uprašamo se le, kdaj? Ako bi šlo po željah vojnega ministerstva, gradila bi se raje danes nego jutri. Toda tudi želje vojnega ministra se morajo večkrat upogniti razlogom, kateri imajo svoj vir v finančnih težavah ; potrebe in želje njegove so mnogovrstne in ogromne, katerih finančni minister ne more vselej takoj izpolniti, ampak čakati treba ugodnejših časov. Govornik pripoveduje nekatere slučaje, ko se je vojni minister moral za nekaj časa ukloniti finančnemu ministru.
Na to preide k političnemu položaju in omeni, da vsled trozveze živimo v „pri-jateljskih“ odnošajih z Nemčijo in Italijo, od katerih zdaj ne prete nevarnosti kake vojne z našo državo. Zato se tudi vojnemu ministerstva posebno ne mudi s strategiški-mi napravami in zgradbami ob mejah proti Italiji in Nemčiji. Toliko bolj pa hiti utrjevati bojno polje proti Rusiji, s katero živimo v bolj napetih razmerah; vojni minister imd zategadel v prvi vrsti le v Galicijo uprte svoje pozorne oči, kjer se zaradi tega trosijo leto za letom ogromne svote za strategične zgradbe. — Ako bi hoteli biti sebični, bi nam bilo žal, da smo v „prijateljski“ zvezi z Italijo; ako bi živeli ž njo v napetih odnošajih, gotovo bi vojni minister utrjeval z veliko večjo skrbnostjo tudi bojno polje proti Italiji, gradil bi seveda v prvi vrsti strategično železnico iz Logatca v Gorico.
Vendar pa bodimo delavni, trkajmo in prosimo, morebiti pridemo vendarle prej na vrsto nego bi nas utegnila dohiteti skrajna sila. Skušajmo pridobiti za to železnico tudi ostale merodajne kroge, ki so jej zdaj še nasprotni, v prvi vrsti trgovinskega ministra. Zadnji gradi v novejšem času jako malo železnic iz trgovskih ozirov, a še to, kar stori, grč na rovaš vojnega ministra, on pa daje le ime.
Edina železnica pri nas, za katero govore trgovske koristi, je predelska železnica, kateri pa na vso moč nasprotuje vojno ministerstvo; za njo se poganja goriško mesto, naša trgovinska zbornica in Trst, a gradila se ne bo, dokler v teh uprašanjih odločujejo pri nas skoro edino le vojni oziri.
Nasprotno se pa za vipavsko železnico ogreva vojni minister, trgovinski je pa do uje jako malomaren. Naša skrb bodi torej, da primernim potom tudi trgovinskega ministra pridobimo za njo. Udal se je najpoprej Furlanom, ker so ga znali pridobiti za svoje načrte; trudili so se veliko, predno so dosegli svoj namen.
Na to obširno pripoveduje o korakih naših državnih poslancev, katere so storili za vipavsko železnico pri trgovinskem ministru, kar je na kratko razodel tudi naš uvodni članek v 12. št.
Gospod poslanec odobruje dalje resolucijo, katero je predlagal gosp. Casagrande, poudarjaje, da od furlanske železnice ne bo splošne koristi, da bo Gorici in posredno nam celo škodovala, a da je Furlanom ni-kako ne zavidamo. Ko je bilo pred par leti na dnevnem redu to uprašanje, govorilo se je vselej o celej črti - Logatec - Gorica -Ronke (ali Tržič) — Červinjan, zdaj pa pridejo merodajni krogi le z enim kosom te črte na dan. Prositi treba zategadel, da se dogradi tudi drugi kos iz Logatca v Gorico, ki bo v vsestransko korist večjemu delu dežele. Vsaj glavni načrt naj bi država čim prej napravila. — V resoluciji so omenjene razne peticije; treba je pa tudi, da se podš, peticija deželnemu zboru, ki naj bi toplo priporočil tudi železniško črto po Vipavski dolini, katera ne bo nikomur v škodo, pač pa v vsestransko korist. Podala naj bi se pa tudi prošnja na
trgovinsko in obrtnijsko zbornico v Gorici, naj bi naše peticije podpirala. Potem se minister ne bo mogel izgovarjati, da ne pozna naših razmer. — Kar se pa tiče opombe gospoda Perocija o podpori državnih poslancev, ni treba dvomiti o dobri volji in vstrajnem delovanju V3eh poslancev brez izjeme. Posebno pa smemo Slovenci biti zadovoljni, da smo v veleposestvu dobili poslanca, ki izvrstno vrši svojo nalogo.
*
* *
To so glavne misli iz govora gospoda dr. Gregorčiča, kateremu so poslušalci pazno sledili do konca. Ko je končal, zadonela mu je soglasna in viharna zahvala celega shoda.
Predsednik Casagrande ponovi nekatere predloge, ki so bili razvidni iz govora poslanca dr. Gregorčiča! Shod jih je sprejel soglasno. Kar se pa tiče trgovinske zbornice, dvomi, da bi podpirala naše peticije. Kot njen ud ve, da so gospodje zamaknjeni le v železniško zvezo s severnimi kraji.
Konečno se izvolijo v odsek za peticije gg. Casagrande, križki župan Filip Ter-pin 111 Jož. Pavlica; isti so bili izvoljeni tildi v odsek, kateri ima nalogo, skrbeti za prihodnji shod. — Gosp. Casagrande priporoča zborovalcem, naj bi doma razmišljali in preudarjali, kaj naj bi prišlo v razgovor pii prihodnjem shodu; predmet naj bi potem naznanili enemu treh odsekov-cev, ki ga postavijo na dnevni red. Na tak način bo lahko vsakdo poprej premišljeval o stvari, ki pride v razgovor, da se lahko s pridom udeleži razprav. Na to je predsednik shod zaključil.
Po shodu smo ostali še nekaj časa v veseli družbi pri kapljici dobrega vipavca. Gosp. Casagrande je napil državnemu poslancu dr. Gregorčiču iu okr. komisarju L a s c i a c-u; dr. Gregorčič je napil pa g. C a s a g r a n d u kot voditelju shoda; g. C a s a g r a n d e je napil dalje novemu gospodu okrajnemu sodniku Gabrijelčiču, kise je odzval z jako laskavo napitnico na prebivalstvo aj lovskega okraja, ki ga je s toliko radostjo sprejelo v svojo sredo. — Sturski pevci so nas umes razveseljevali s svojim res izborno ubranim petjem. Hvala jim!
Med tem se je začelo mračiti in zborovalci so se začeli razhajati vsak na svojo stran, nesoči seboj prijeten spomin na ljudski shod pri Rebku.
Taki shodi so za naše ljudstvo jako poučni. Zato bi bilo želeti, da bi se ponavljali od leta do leta. Razpravljala naj bi se razna uprašanja, ki se dotikajo našega narodnega, društvenega ali gospodarskega življenja. Takim načinom se čedalje bolj približamo onim časom, ko bomo smeli reči, da naš narod je — politično zrel.
Deželni /.bor gor iški.
(Sedma seja 23. marca ob 5. pop.)
Navzočih je 18 poslancev; predseduje deželni glavar; vlado zastopa vitez Bosizio. Odsotna sta poslanca Del Torre in dr. M a u r o v i c h.
Potrdi se zapisnik poprejšnje seje brez ugovora. Deželni glavar naznani tri peticije, ki se izroče peticijskemu odseku. Peticijo kanalskega cestnega odbora, da bi se cesta Kanal-Avče Sv. Lucija uvrstila med skladovne, ter peticija bliskih županstev, da bi se preložila mitnica pri Soškem mostu nekoliko niže (ker Brici morajo le za deset korakov ceste že plačevati mitnino) izročita se pravnemu odseku v pretres in poročilo.
Preide se k dnevnemu redu. — Dr. Abram poroča izključno v italijanskem jeziku o načrtu nove ribarske postave. Na predlog dr. Venutija izroči se ta načrt legalnemu odseku.
Na poročilo dr. Verzegnassija zbor potrdi ukrep deželnega odbora, ki je dal dr. Fratmchu 300 gld. podpore, daje šel v Berolin pogledat na svoje oči o znanem — „švindluu dr. Kocha.
V imenu pravnega odseka poroča poslanec Čerin o prošnji goriškega municipija, da bi smel za druge potrebe porabiti 100.033 gld., ki so še ostali od mestnih posojil. Zbor določi, da deželni odbor sme v posamičnih slučajih dati svoje privoljenje. V enakem zmislu se dovoli, da goriško mesto lahko porabi 9500 gld. za izsušenje novega pokopališča po načrtu inženirja Perlesa, ako se deželni odbor prepriča, da je ta način dober.
V imenu finančnega odseka poroča dr. Rojic o računu in proračunu gospinskega zaloga in onega za ranjene vojake. Poročila se sprejmejo nespremenjena.
V imenu peticijskega odseka poroča poslanec Dottori o prošnjah obeh Alojzi-jevišč; dovoli se vsakemu po 150 gld.; o prošnji društva „S. Vincenzo di Pauli“ preide se na dnevni red,
Na poročilo dr, Venutija dovoli se Katarini Vuga, soprogi bivšega sluge pri deželnem odboru, z ozirom na to, da mora skrbeti za otroke, ki hodijo v šolo in ki so pridni, miloščina 100 gld. tudi za letošnje leto.
Na predlog istega poročevalca preide se na dnevni red o prošnjah upokojenega učitelja Jerneja Starca ter učiteljskih udov Marije Cvek in Urše Marega.
DOPISI
——-
Komen, 21. marca. — Strupena rosa in lanska zmrzal ste nam pokončali mnogo trt, pa tudi stari refošk ne rodi več tako, kakor prej; — zato so se lotili naši vinogradniki novih trtnih zasadov, po vzgledu uzornih vinogradov gg. Al. Štreklja in Jos. Forčiča. Lotili so se nove vrste „modra frankinja" imenovane, ker ta se Krasu najbolje prilega, začne zgodaj roditi, celo že v tretjem peresu, iu tudi zgodaj dozori. Smelo trdim, da se je letos posadi samo v županiji Komen 30 — 40 tisoč novih kolči. Zatorej so bila napovedana predavanja g. Al. štreklja o trtoreji skozi 3 nedelje mnogobrojuo obiskovana. Sosebno učeraj, pri zadnjem predavanju, se je poslušalcev kar trlo; obširna šolska sobana, največja v Komnu, je bila še premajhna. To nam je dokaz, kako zelo potrebujemo poduka in kmetijskega napredka.
Govornik g. Al. Štrekelj je govoril o sovražnikih trte in o cepljenju; učil je, kako in kedaj žvepljati ter škropiti z modro galico, — da n;ij se škropi zgodaj, pred cvetom še, po dokončanem cvetenju in ne še le potem, ko se je strupena rosa že pokazala; to bi se reklo: hišo začeti gasit, kedar je streha vsa v plamenu. Priporočal je tvarino za škropljene natanko odmeriti in sicer: na hekto vode 2 ki. modre galice in 1 ki. živega apna, treba pa vsako posebej raztopiti.
Dalje je pravil g. govornik o trtni uši, ktera naš Kras že krog in krog obdaja in ktere se težko odkrižamo; narisal nam je kje in kako se loti trtna uš korenin, namreč najtanjših, iz kterih izpiva sok ia tako uzročuje majhne, ječmenovemu zrnja podobne otekline. Edini, do sedaj znani, pripomoček zoper to škodljivko je cepljenje naših trt na nerodeče amerikanske iz plemen „riparia“, „rupestrisl' in „solonis“.
Slednjič nam je kazal g. govornik cepljenje na razne načine: na star les, na oko in na zeleno — meseca maja in junija kazal tudi nove cepilue klešče, s katerimi se cep vklene na nov način v gobo (navadnih zamaškov).
Poslušalci so zel6 pazljivo sledili dokazovanjem tem, in sodim, da bode to predavanje imelo obilen uspeli. Pouka treba in dobre volje — najhuja nasprotnika sta pa tudi kmetijstvu nevednost in trmoglavost.
Prav toplo zahvaljujemo go»p. govornika na njegovem domoljubnem in nesebičnem trudu; hvala gre pa tudi sl. šolskim oblastnijam, ki so radovoljno prepustile šolsko sobano, pa podružnici sv. Cirila in Metoda, ki je preskrbela to predavanje. Tudi za prihodnje se priporočamo.
Iz Temnice, 28. marca. — dne 21. t. m. začelo je popoldne goreti pogozdeno občinsko zemljišče na lenški meji. Kakor hitro Temničani in Novevci ogenj zapazijo, hitijo od vseh stranij ogenj morit.
Ob 7. uri zvečer se posreči po velikem trudu temniško zemljišče obvarovati večje škode. Poskušali so gasiti tudi na renski strani, pa brez uspeha. Pogorelo je 9 oralov temuiškega in še več renskega sveta. Škode je samo na temniški strani čez 600 gl. Da bi prišlo iz renške županije samo
10	ljudij Teinničanom na pomoč, bila bi se škoda gotovo nad polovico zmanjšala. Čudno je, da se v renški županiji nihče ni zmenil za ogenj, kateri so lehko prej zapazili nego Temničani, posebno ker je nastal (kakor se sploh misli) na renskem svetu in se od tam razširil na temniško stran. Zganili so se tam ljudje baje še le potem, ko so jih goriški orožniki k temu prisilili. Kraševci ne čakajo v enakih slučajih, da bi jih kdo gonil.
Iz Boka, 21. marca. — V našem trgu se je ustanovilo „Pogozdovalno in olepševalno društvo,“ ki ima namen, skrbeti, .poleg pogozdovanja naših goljav tudi za vedno lepše in prijetuiše zunanje lice našega prijaznega gorskega trga.
—	Dnč 20. t. mes. vršil se je ustanovni občni zbor v gostilnici „pri pošti “; predsedoval mu je naš gospod okrajni sodnik Dukič, kateri je pričel zborovanje z nagovorom, v katerem je naglašal potrebo pogozdovanja. Omenil je, da suknarstvo kmalu mine, da bode trebo doma iskati vire za življenje, to je oprijeti se bo treba gozdarstva, sadjarstva in živinoreje. Iz tega bo sledilo blagostanje, da bo mogoče uspešno skrbeti tudi za vedno lepše zunanje lice našega trga, ki bi postal lahko priljubljeno letovišče, ako bi imeli prijetnih senčnatih sprehajališč itd.
Sledila je volitev predsednika in odbora. Na predlog gospoda notarja Rozmana je bil z vsklikom izvoljen predsednikom gosp. sodnik Dukič. V odbor so pa prišli gg. Rozman, gozdni pristav Boles, župan Šulin, občinski tajnik Pečenko, poštar Zorč in nadučitelj Bratina. Namestniki so gg. Veluščik, Štravsgitl iu Šubic. — Na predlog g. Jonka je bil soglasno imenovan pokroviteljem ekscelenca grof C or on in i. — Vseh navzočih udov je bilo okoli 60; vseh jih je že nad 100. — Naj bi novo društvo uspešno in vstrajno delovalo v dosego svojih prekrasnih in plemenitih namenov. Živeli vsi, ki bodo to društvo vodili ali kakorkoli podpirali.	—k.
Dostavek. Z veseljem mi je sporočiti, daje preuzvišeni gospod grof Co ro-
li	in i sprejel pokroviteljstvo ter izjavil svoje veselje, „da se je med čarobnimi gorami v lepem, simpatičnem Bolcu ustanovilo to prevažno društvo". Gospod grof je obljubil svojo popolno naklonjenost novemu društvu. Bog ga živi!
Politični razgled
Notranje dežele.
m 'vatsho. — Iz Zagreba smo prejeli naslednje pismo:
Slavno Uredničino!
Odnosno na viest o izboru za gradsko vieče glav noga grada llrvatske Zagreba, priobčeno u „političkom razjleduu pod naslovom „Hrvatskou št. 13 od 24. marca t. g. Vašega velecienjenoga lista, mole Vas podpisani, da blagovolite uvrstiti u Vuš cienjeni list sliedeči
Izpravak :
Ni je istina, da sh se Starčevičanci vezali sa Madjaroni i s vladom;
Nije istina, da sa Starcevičanci i Madjaroni imali skupnu listina kandidata, jer sa Starcevičanci imali svoja listinu: Dr. Baroša, Fran Folnegovič i. Evgenij Kumičič.
K ocoma posve stvarnomu izpravku bla-goizvolite, ako Vam je drago, pridodati i sliedeče:
Podpisan'1 m je žao, ako Starčevičanci, članovi stranke prava, ne pridobivaju pouzda-nje kod Slovenaca, ali drže, da oni torna nisu krivi. Tko je čitao ne samo „ Obzor“, kojemu je „Hrvatskau, organ stranke prava, dokazala osobito u zadnje doba niedjn ostalim i mnogo laži; nego tko čita i „Hrvatskuu, mogao seje uvjeriti, tko se je kod netom minulih gradskih izbora ravnao liepo, a tko ružno. U obče mi bi molili braču Slovence, osobito pako slavna uredničtva slovenskih listova, da izvole biti nepristrani n prosudjivanju djelovanja raznih političkih stranaka u Hrvatslcoj, a to inogu biti jeclino o tula, ako čitaja listove svili tih stranaka. J) Mi molimo, da slavna uredničtva slovenskih listova pri čeka ju malko sa svojim siulom. Istina napokon izadje na vidjelo. Niti o tudjih narodih ne bi se imalo izricati suda na temelju samo jednoga ili drugoga lista, jer se onda i nehotice piše pristrano, i cesto veoma pristrano; a kamo li o narodu sebi najbli-žentu, kojega su Bog i priroda stvorili, da zajedno sa Slovenci svojn sudbina tako udese, kako bi uživali čim veču zajedničlcu■ sreča.
U dubokom uvjerenju, da če brača Slovenci do mala uviditi, na kojoj je strani istina, bilježimo se sa najodliČnijim štovanjem za „ klub stranke prava “ :
Fran Folnegovič	ti	j	uro Jakfin
podpredsj edn i k	tuj n i k
Zagreb, 28. ožujka 1892.
!) Izvrstno soglašmo! Toda izdajatelji bratskih listov na Hrvatskem nam to obtežu-jejo, ker včasih neradi pošiljajo list v zameno — a naročati si vseh takih listov ne moremo. Tudi „Hrvatskau spada v vrsto takih „š t e. dljivihu listov — komu v škodo? Mi pa nismo odklonili še nikake prošnje za zameno. — Ta popravek smo prav radi priobčili.
Prav odkritosrčno pa želimo, da bi se Starčevičancem posrečilo bolje pridobiti Slovence zd se nego se je to zgodilo doslej. N a-čelnih nasprotij med nami in njimi ni takih, ki bi se ne dala združiti, le pravim načinom treba doseči sporazumljenje......................v
katerega zmislu bi p dem morali od obeh stranij taktno in dosledno postopati......................
Dežele eenhe. — V deželnem zboru kraljevine češke slišale so se o GauČevi prepovedi šolskih slavnostij o priliki 300-tetnice Komenskega jako rezke besede iz Čeških ust. Dr. Herold govoril je v soboto proti načinu, kalc6 šolske, oblasti postopajo z učiteljstvom in je dejal proti koncu (prevedeno po hitropisnem zapisniku) :
„Toda kaki naj bo šolska uprava pri nas drugačna, ko njej na čelu stoji mož, ki se je drznil preganjati iz šol spomin na največjega pedagoga na svetu? (Čujte! Sramota! To je škandal! Tak6 je!)
Gospoda! Taka je osoda vseli velikih duhov, da se vedno dobi revni pritlikavci, kateri v svoji ničevnosti ne morejo prenesti toplote in svetlobe, ki žari iz teh duhov celemu človeštvu in ki se osmelijo onečatiti spomin taki velikih mož. (Izvrstno! Ploskanje.) Velecenjena gospoda, to železno roko, ki se je drznila poseči k srcu naroda češkega proti spominu Komenskega, celi češki narod odvrne z najsilovitejšo odločnostjo. Češki narod ne trpi, da bi se še na koncu 19. stoletja kdo drznil onečastiti spomin moža, katerega visoko čislajo vsi omikani narodi. (Izvrstno! Viharno pritrjevanje. Ploskanje.)
Velecenjena gospoda! V vsalci drugi državi bi minister, ki stoji na čelu najvišje šolske uprave, za katero si je Komenskg pridobil nemenljivih zaslug, katerih on niti umeti ne more, tak 'minister bi ne mogel ostati na svojem mestu niti 24 ur. (Izvrstno! Viharno ploskanje na galerijah.) Le Avstrija, v katere eni zemlji je zibelka tekla Amosu Komenskemu, je morala to dočakati, da tak povišanec je mogel potopiti in onečastiti spomin Amosa Komenskega. (Izvrstno! Ploskanje. Govorniku častitajo.u)
Tudi dr. Mas arijk je ostro prijemal ministra Gauča. Dejal je (po hitropisnem za-pikniku): „Gospod naučni minister imd zares poseben talent, da čustva naroda Češkega o nepravem času razburja (Prav dobro ! Taki je!) a bojim se, da tudi Njegova Ekscelenca gospod namestnik hodi po podobni poti. Naučni minister bi se mogel morebiti izgovarjati s tem, da je strokovni minister in da politike ne ume (Veselost. Dr. E. Greg r kliče: A stroke tudi ne !).... itd.u
Tudi v deželnih zborih na Moravskem in Slezkem so češki pnslanci interpelovali vlado ter ropotali proti nji zaradi Galičeve prepovedi. Moravsko )e danes pozorišče silne agitacije proti vladi; po celi deželi se širi le eden glas: „Morava do (v) oposice! “
Zunanje države.
Nemčija. — Ministerslca kriza na Nemškem je rešena, kalcor smo napovedali zadnjič. Kancelar Caprivi je nehal hiti predsednik pruskemu ministerstvu, a ostane član tudi nadalje ter minister za zunanje posle. Grof Zeci lit z ostane minister brez posebnega področja. Ministerskim predsednikom je imenovan grof E ul e nb ur g, naučnim ministrom pa državni tajnik Bos s e.
— Nemški konzulat v Cu r i h u v Švici je bil okraden. Neznani ljudje so odnesli vse koleke, tiskovine in vsa uradna pisma.
— „ Krentzzeitung “ je prinesla vznemirjajoče vesti o bližajoči se vojski z Rusijo. Omenjeni list trdi, da so se v tem oziru vršila pod predsedništvom carja Aleksandra vojaška posvetovanja, pri katerih so nekateri izrekli prepričanje, da Nemčija liusije ne napade, drugi pa so izjavili, da je na Nemškem že vse pripravljeno na vojsko. Ob enem se je pa pri posvetovanjih izreklo prepričanje, da Rusija bo n ajd ulj e l. 1894., mogoče pa še eno leto poprej, popolnoma oborožena, da se ne bo tresla pred celo zapadno Evropo. „ Kaj imamo storiti?“ upraša imenovani list, ali naj Nemčija vojsko napovi Rusiji ? Nikoli, marveč uporabiti mora vse svoje sile, da Rusijo za več let denarno ugonobi, da ne bo imela kredita— Kolikokrat so Nemci že delali enake poskuse, a še jih ni srečala pamet
Domače in razne novice
Osebne vesli. — V Sv. Križu pri Ajdovščini umrl je 24. marca tamošnji župnik preč. g. Jakob Logar v 80. letu svoje starosti. Ker priobčimo v prihodnji številki o tem rodoljubnem in uzornem duhovniku obširen dopis, sklenemo to poročilce z vsklikom: Mir njegovej plemeniti duši!
— Danes teden je dospel v Gorico topuičarski general ter nadzornik pehote baron Ko ni g; v soboto je odpotoval v Trst.
— Č. g. Josip Baj c, ki je bil od lanske pomladi v začasnem pokoju, opravlja od 1. marca naprej posle knezonadško-fijskega ordinarijatskega tajnika.
ntiori&ki Sokol" priredil je preteklo nedeljo svojo postno veselico z obširnim sporedom, kateri smo naznanili v zadnji številki. Slabo, deževno vreme je jako škodovalo tej veselici, ker zadržalo je mnogo občinstva, ki bi se je bilo sicer rado udeležilo, zlasti ker Čitalnica in podporno društvo v letošnjem postu ne dasta običajnih veselic. — Spored se je z malimi izjemami dobro posrečil. Sokolski zbor je še mlad, pa se skrbno uri teoretično in praktično v glasbi; prav zato treba za velice s previdnostjo izbirati skladbe, ki se potem uče. „Od lahkega do težjega" je veljavno pedagoglčno načelo tudi za glasbo; torej najprej lahke kose, ne pa kar od začetka težavne, klasične skladbe prvih glasbenih umetnikov. Tudi poslušalci bi bili zadovoljni, ako bi slišali spočetka bolj ljubke priproste melodije, in bi se veselili, ko bi videli, da zbor od veselice do veselice mnogo napreduje v vseh ozirih, katere zahtevamo od umetnega petja. — Zbor je za kratek čas sicer dobro rešil svojo nalogo, a nekatere skladbe so bile res pretežke za začetek. Vsa čast pevovodju in pevcem za veliki trud, vendar se nam je zdelo potrebno izreči svoje mnenje, ki je brez dvoma pravo. Zato bi bilo dobro, ako bi se veselični odsek temeljito posvetoval o točkah, katere naj bi vsprejel v spored, a to ne le za petje, ampak v obče; prav bi bilo tudi, ko bi včasih popra-šal za mnenje in poprosil za dober svet starejše ali že izkušene druge elane, kateri znajo bolje presoditi, kaj je sposobno za naš oder in'kaj ne, ali kaj naj bi se spremenilo, opustilo ali opililo in ogladilo, da bi se nihče ne mogel niti v najmanjšem spodtikati nad tem ali onem. Več očij več vidi; to je potrebno zlasti v sedanjih časih, ko je marsikaj že greh, kar je bilo v prejšnjih časih čednost. Toliko se nam je zdelo potrebno omeniti dobrej stvari v korist; menimo, da nas nihče ne bo hotel drugače umeti!
G.čna Ana Osana, znana naša dekla-movalka, razveselila nas je ta večer z Gregorčičevo junaško Hajdukovo oporoko Občinstvo je viharno pohvalilo g.čno dekla-movalko. — „Cilinder in klobuček" ni več za našo dobo; ako pa že pride na oder, treba ga je precej drugače predstavljati nego se je to storilo v nedeljo. Predstav-ljalca bi bila izvrstno pogodila svoji ulogi^
ako bi bil pri poskušnji kak izkušen kritik Kritika je neobhodno potrebna, brez nje se ne približamo onemu cilju, po katerem moramo hrepeneti; treba je seveda, da se dobrohotna kritika s hvaležnostjo uvažuje, ne pa da bi kritik zadel ob—preobčutne živce.
»Županova Micika“ je primerna igra za take veselice; predstavljala se je dobro
—	samo nekoliko pile bi bilo treba. Posebno neumestni so bili pa nekateri dostavki, nekateri izrazi, katerih v igri ni.
Za dostavljanje, ki lahko vzbuja smeh in živahnost, imamo obilo dovtipuih izrazov, le poiskati jih treba. Kakor smo rekli: k r i-tike je treba, pa pojde, in to izvrstno, da bi bolje ne bilo mogoče želeti. »Sokol" i-ma v svoji sredi obilo delavnih močij, katerim nikakor ne nedostaje dobre volje, in to je prva reč. Le tako naprej! Prepričani smo, da bo „Sokol“ izborno vršil svojo neprecenljivo nalogo, katero ima v go-riškem mestu. Podporno društvo, Sokol in posojilnica, to so stebri, na katerih sloni bodočnost slovenskega življa v Gorici. Pogumno dalje!
Potrjena zaplemba. — V torek se je vršila pri okrožnem sodišču obravnava o našem ugovoru proti zaplembi 10. št. »Nove Soče" zaradi kratke osebne vesti o De-facisovem nasledniku v Trstu. Sodišču je predsedoval deželni svetovalec Crusich., prisednika sta bila pristava dr. Cristofo-letti in Musili a, ki za silo tudi slovenski razumeta; zapisnikar je bil praktikant gosp. Fabijan; državno pravdništvo je zastopal substitur g. Z o er r er; naš u-rednik se je zagovarjal sam. Med poslušalci sta bila dr. Fr a p por ti in dr. Grazia-dio Luzzatto.
Obravnava se je vršila, to se umeje, od prve do zadnje pike v slovenskem jeziku. Gospod Zoerrer je zagovarjal svojo stvar v umljivi in dobri slovenščini. Naš urednik je zavračal vse razloge državnega prav-dništva, a brez uspeha, kajti razsodba je že bila spisana in že naprej utemeljena. Zaplemba je bila potrjena.
Tudi proti zadnji zaplembi podamo ugovor, ker se nam čudno zdi, da na Češkem smejo veliko ostreje pisati, dasi se prepoved Gaučeva tiče v prvi vrsti Čehov.
Enakopravnost. — Iz zgornjega poročila o obravnavi proti zaplembi je razvidno, kako lahko se izvrši pri našem okrožnem sodišču načelo narodne enakopravnosti, ako se le hoče. Gospod predsednik Crusich je 1-azpravo prav lep6 vodil v slovenskem jeziku.
Taka mrvica narodne enakopravnosti je pa silno razgrela „Corrierovo“ Židinjo, da je še istega popoldne zropotala nad našim okrožnim sodiščem. Dejala je med tem drugim : „Med celo obravnavo ni bilo slišati niti ene italijanske besede. Državnega prav-dnika namestnik gosp. Zorrer je zagovarjal zaplembo v slovenskem jeziku. Kateri je prav za prav uradni jezik naših kazenskih sodišč ? Ako je italijanski, kako more sodni dvor, iz skrbnih ozirov na eno samo osebo, kar nakrat premeniti uradni jezik ? Časnikarstvo se je začelo kazati kot.... četrta velesila1'.
Tako zmedeni nazori vladajo v „Cor-rierovem“ uredništvu. Odgovarjati ni vredno! Pa tudi naše velesi, okrožno sodišče se ne bo brigalo za take budalosti. —• Uprašati bi pa utegnil kdo, kako je ta zadeva še gorka prišla v „Corriere“ ? Evo:
Rekli zmo zgoraj, da je bil pri obravnavi navzoč kot poslušalec dr. Graziadio Luzzatto, ki je sin „Corrierove" urednice. Zapazili smo sicer, da je bil dr. Graziadio med obravnavo nekaj nemiren, med našim zagovorom jo je cel6 popihal iz dvorane, a da poteče takoj k ljubi svoji mamki, da ji potoži svoje bolečinice, tega vendar nismo mislili. Ali se dr. Graziadio mari boji za ljubi kruhek, ako bi se z vsemi Slovenci vršile obravnave na tak način, kakor z našim urednikom ? Vedno smo trdili, da so laški odvetniki največja ovira slovenskemu uradovanju; dr. Graziadio Luzzatto, sin „Corrierove“ urednice, ki stanuje nasproti škofiji (naši čitatelji naj si dobro zapomnijo to stanovanje, da se kdaj ne zmotijo!), je pa pokazal, da so laški odvetniki pravičnim našim zahtevam naravnost sovražni. — In vendar ima žid dr. Graziadio največ ali vsaj veliko zaslužka od Slovencev, katere lovi v svojo pisarnico!
,,Corrlcrc“ pogosto poudarja, da laški deželani plačujejo dve dobri tretjini vseh davkov, Slovenci pa niti ene tretjine ne. Zat6, seveda je treba tudi deželne in državne podpore deliti v takej razmeri med Slovence in Lahe. Za take trditve ne navajajo nikakili dokazov, vendar jim verujejo cel6 nekateri Slovenci. — To pa ni resnično! Slovenci plačujemo več davka v denarju in krvi, kar dokažemo v eni prihodnjih številk, da tak6 enkrat za vselej ovržemo ta laški „švindl“.
Mestni žastop gorički nahaja se v hudih škripcih, v kakoršnih najbrže še ni bil. Pretekli teden slical je mestni župan sta-rašine k posvetovanju, kak6 naj bi glasoval kot poslanec in župan goriškemu mestu o podpori za furlansko železnico. Sklenilo se je, da mora glasovati proti podpori, ker o-na železnica bo Gorici le v škodo. Starešine Rit ter, Venuti in Verzegnassi so pa izjavili, da bodo glasovali za, podporo, ker so to kot deželni poslanci dolžni avojim voliloem. Ker so jim na to drugi
očitali, da z glasovanjem za furlansko železnico postanejo izdajalci goriškega mesta, pobrali so svoje klobuke, odpovedali se mestnemu starašinstvu ter odšli. — Drugega dne se je odpovedal še prof. Culot, ker se je nekaj sprl z županom zaradi šolskih zadev, za katere goriško mesto silno slabo skrbi. — Ker sta se pa že poprej odpovedala gg. Budau in Candolini, ostalo je le še 18 starašin, in ker se gg. Gorjup in Laščak ne udeležujeta več starašinskih sej, ostaja jih le še 16, torej premalo za vse take sklepe, ki zahtevajo dvetretjinsko večino. — Danes teden se je bila po mestu raznesla celo govorica, da vlada namerava razpustiti mestni zastop ter poslati svojega komisarja, da počisti gnilobo iz mestne uprave. Isto vest so kot govorico objavili nekateri laški listi tržaški in tudi naš „Corriere“, kateremu se pa ni zdela verjetna. Mi pravimo, da bi edino le kak razumen in odločen komisar mogel urediti zmedene in gnile razmere v naši mestni kolibi. Ako gre še nekaj let po dosedanji cesti, pridemo kmalu — na boben.
(ioriški župan dr. Maurovich se je izrekel proti furlanski železnici in bo najbrže glasoval proti podpori v deželnem zboru.
To je dalo „Corrieru“ povod, da ga napada in sili, naj bi glasoval za podporo. Svetuje mu celo, naj se odpove časti mestnega župana, ako meni, da kot tak ne more glasovati za podporo, češ, saj bo pozneje lahko zopet voljen. S takim korakom bi zabrauil razpor „med brati" ter med »mestom in deželo1*. Vrhu tega, pravi „Corr.“, bi bilo žalostno videti, da bi župan goriški glasoval s Slovenci.
S tem je dal „Coit.“ nov dokaz svoje nestrpnosti. Goriški župan ne bi smel torej glasovati s Slovenci niti tedaj, ko gre za očitne in velike koristi goriškega mesta ? Ako bi dr. Maurovich brezpogojno glasoval za furlansko železnico, postane kot župan goriškega mesta nemogoč! — Radi bi vedeli, kak razpor neki naj bi nastal med »deželo in mestomako bi goriški župan glasoval proti furlanski železnici. Kaj pa ima Gorica od Furlanije ? Naj bi gospodje, ki so za „Corrierom“, povedali, kake zveze ima goriško mesto s Furlanijo ? — Gorica je središče slovenskemu delu dežele, kateremu se ima zahvaliti za svoj obstanek, a ž njim ne pride v nikako navskrižje, ako bo goriški župan glasoval proti deželni podpori za furlansko železnico.
Radodarni doneski. — Za »Slogine" učne zavode je došlo v zadnjih osmih dneh: Gosp. Ivan Dekleva v G. 6 gld. —Č. g. Andrej Žnidarčič, vikar v Gradnem, kot »častilec sv. Jožefa, varuha nedolžnih otrok" 2 gld.— Gosp. Alojzij Makovec na Brjah pri Rihembergu je poslal že zopet 3 gld. 20 kr., katere je nabral na Marijo Devico pri Rebku. Enakih nabiralcev bi potrebovali v vsakem večjem kraju. Hvala mu! — Na dražbi prodani dobitki g. Fr. Ferfila pri veselici »Goriškega Sokola11 so dali našim zavodom 2 gld. 37 kr. — Gosp. J. Hrovatin nam je izročil tudi ta teden 2 gld. 50 kr., katere je zbral v Št. Andrežu; darovali so: Anton Marušič, ključar. 1 gld.; Jan. Nanut, kr. šol. nadzornik, zopet 20 kr.; Matevž Cingerli 30 kr.; Matija Devetak 50 kr.; Anton Kuzmin 50 kr.
Za žensko podružnico sv. C. in M. v Gorico zbral je neki »Sokol" pri veselici v Št. Ferjanu 5 gld. 10 kr.
Bog daj naši ljubi mladini v Gorici še obilo takih prijateljev in požrtovalnih dobrotnikov.
Drobne novice. — Na goriškem ženskem učiteljišču je razpisano mesto profesorja nemškega in slovenskega jezika; prednost imajo tisti, ki imajo kak izpit iz zgodovine.
— »Corrierovo" uredništvo je dobilo v marcu za „Lego“ gld. 91'09, naše uredništvo za „Slogine“ zavode pa le 82 gld. 7a kr. Pretekli mesec smo torej zaostali za našimi nasprotniki. Bog daj bolje v aprilu! — Sicer je treba dostaviti, da v našem računu niso zneski, katere je prejel denarničar.
— S prvim aprilom se uvedejo v poštno rabo nakaznice tudi za združene države severoamerikanske. Odslej bo torej mogoče pošiljati naročnino za »Amerikanskegn Slo-venca“ tudi s poštnimi nakaznicami. Naš denar zamenijo tamošnji poštni uradi.
— V Furlaniji imajo na več krajih tifus; ljudje pomirajo. Posebno hud je v San Vitu. — V Perteolah pa zopet imajo davico ali difteritis, ki pobira tudi odrasle ljudi. Zadnje dni marca je umrl 18-leten mladenič za to boleznijo.
— V Korminu so imeli v ječi nekega človeka, ki se je izdajal za ruskega barona Tauberja. Ker 11111 je bilo dolgočasno med štirimi zidovi, hotel se jih je rešiti s tem, da si je prerezal žile. Nož sicer ni dobro rezal, a „baron" je dosegel svoj namen, ker prepeljali so ga v goriško bolnico.
— C. kr. zaloga šolskih knjig je dovolila tudi letos za več tisoč gld. knjig ubožnim učencem. Za našo deželo je dovolila : Gorici 48 gld., okraju goriške okolice 705 gld., gradiščanskemu okraju 688 gld., tolminskemu 332 gld., ženskemu učiteljišču v G. 40 gld., vadnici 40 gld.
— V zadnji številki smo nekje rekli, da so bili povabljeni k shodu pri Rebku vsi gg- deželni poslanci. To je pomota, ker nismo dobro razumeli pisma. Povabljen je
bil le državni poslanec dr. Gregorčič, ki se je shoda tudi udeležil.
— Podnevna pošta po Soški dolini do Bolca začne voziti menda še le s 1. junijem, škoda, da se toliko odlaša ta koristna naredba!
— »Corriere" se veseli, češ, da slovenski poslanci niso edini zaradi podpore furlanski železnici in da nekateri bodo glasovali za podporo. Nam se zdi, da je veselje „Corrierovo“ prezgodnje, ker vipavska peticija se je izročila še le učeraj — a kdor sploh hoče veljati kot slovenski poslanec, ne bo mogel glasovati proti predlogu te peticije.
— Danes začne novo četrtletje. Komur naročnina poide, naj jo blagovoli ponoviti. Dolžniki naj pa v najkrajšem času store svojo dolžnost, sicer........
— Gg. dopisniki, katerih dopisi še niso prišli na vrsto, naj blagovoljno potrpe, ker smo z gradivom močno založeni. Polagoma pride vse na vrsto, kar je za javnost.
Ljudski shod v Dornbergn. — V nedeljo 3. aprila ob 3. popoldne bo v šolskem poslopju v Dornbergu ljudski shod, ki se bo razgovarjal o uravnavi reke Vipave, katera dela neizmerno veliko škode, in o vipavski železnici. — To kaže, da naši Vipavci so se začeli skrbno brigati za svoje koristi ter zavedati se svojih ustavnih pravic, po katerih smejo državljani na shodih izraževati svoje želje, zahteve in mišljenje. Kakor so bili dosedanji ljudski shodi na Vipavskem dobro obiskani, tako bo gotovo tudi nedeljski shod v Dornbergu. Udeleže se ga prebivalci z obeh bregov naše Vipave, zlasti pa tisti, ki hudo čutijo njeno škodljivo moč. Na tem shodu naj vsakdo pove, kje in koliko škode mu je napravila Vipava, da bo mogoče sestaviti o škodljivosti te vode popolno sliko. Na svi-danje torej v nedeljo v prijaznem Dornbergu!
Dopis iL Št. Adreža v zadnji številki je bil jako miren in dobrohoten, vendar je nekatere	domačine	precej	razgrel.	Prejeli
smo jako rezek dopis proti dopisniku, kateri pa ne moremo objaviti, ker ne govori o stvari, marveč le proti osebi, v kateri nekateri vidijo našega dopisnika. Nam se zdi, da oni dopis ni mogel nikogar razžaliti, ker kazal je jako blag namen za Št. Andrež in njegove prebivalce. Ako je res, kar je dopisnik trdil, treba vsekakor delati na to, da se razmere zboljšajo; ako je pa dopišnik	pretiraval, treba	je to dokazati.
Nam se	dozdeva,	da je	dopisnik	resnico
govoril,	ker smo	enake	glasove	čuli že
večkrat in od raznih stranij.
Narodna ali deželna samouprava? Ljubljanske »Novice" so pred kratkim objavile uvoden članek, s katerim so se odločno postavile proti deželni samoupravi (avtonomiji) in proti kakoršnemukoli razširjenju oblasti deželnih zborov. Kazale so na razmere na Štajerskem, na Koroškem, v Trstu in v Istri, kjer deželni zbori in odbori brezozirno prezirajo in tlačijo slovanske manjšine, v Istri celo slovansko deželno večino. Kaj bi bilo, ako bi ti deželni zbori dobili še več oblasti v roke, n. pr. ljudsko šolo? Gorjž Slovanom v teh deželah !
Človek bi mislil, daje to uprašanje za nas Slovence že dognana stvar, da ga sploh ni več pristaša deželne samouprave med nami, kajti proti nji so že toliko pisali razni slovenski listi, da je nepotrebno zopet in zopet premlevati to priznano in lahko umljivo resnico. Tudi „Nova	Soča“	se	je	obširno
pečala s tem važnim	političnim	uprašanjem.
Toda »najstarši slovenski dnevnik", ki noče biti „dosleden v nedoslednosti in koufuznosti", je zopet in dosledno pozabil na svojo preteklost ter srdito zakadil se v »Novice“, katerim je očital, da hočejo zasejati nov nauk med Slovence; ob enem je po svoji nekonfuzni navadi hotel osmešiti pisatelja omenjenega članka, Češ, naj bi bil podpisal svoje ime, da bi gospodje pri »Narodu" vedeli, v kaki glavici so se porodili „novi nauki".
Pa glejte čudo!	Takoj	sta	se	oglasila
slovenska časopisa v	Trstu	ter	—	pustivši
„prvi slov. dnevnik1' na cedilu — šla za „Novicami“. To je naravno, ker lista sta ostala sama sebi dosledna. V „Edinosti“ je 1. 1889. neki »Krnov“ obširno pojasnil velike ugodnosti narodne samouprave, katerej bi po čl. 19. osn. zak. vsekakor morala slediti »Združena Slovenija".
Pa tudi »Novice" niso ostale odgovora dolžne, marveč poskrbele so za tako zavrnitev, kakoršno je v polni meri zaslužila „d o s 1 e d n o s t in n e k o 11 f u z n o s t" »Narodovih" politikov. „Novice" so namreč poiskale nekaj »Narodovih" po par let starih številk ter navedle odlomke, v katerih je »Narod" sam z vso odločnostjo pobijal deželno samoupravo. S tem se je zopet pokazala v popolni luči „nekonfuznost“ „prvega slovenskega dnevnika"! Ali ni imela »Nova Soča" prav, ko se je „drzuila“ izreči o »Narodovi11 gospodi, ki je vso učenost in modrost pojedla z veliko žlico, znano sodbo?
Tržne eene. — Kava santos 132,134, 136, sandomingo 160 do 164, java 164, portoriko 180 do 188, cejlon 184, moka 188; sladkor 36’/4 in 36V2> petrolij 17V2, slanina (Špeh) nova 50, stara 50 (domača slanina nova 56, stara 72); maslo surovo 76 do 80, kuhano 85 do 90.
Moka št. 1. gld. 17.30,11. 16.80,111 16.60, IV. 16.10. V. 15.30,; otrobi 6.00; turšica domača 7.00, zunanja 7.20. — Vse cene so preračunjene za cele kvintale blaga; na kile primerno draže.
BODI J A S101
ni.
V zadnji številki smo osvetlili „ Narodova “ podla sumničenja o »narodnih elastikih" in o „krivih prorokih narodne mlačnosti" na Goriškem, katere je zapazil y tistih možeh, ki so „nekako preočitno koketovali z vladnim zastopnikom v Gorici." Dobil je odgovor, kakoršen je zaslužil za svoje nespametnosti.
Pojdimo dalje.
»Narodovi" veliki rodoljubi pa niso videli le koketovanja z vladnim zastopnikom, ampak tudi kako »hodijo deputacije iz Gorice poklanjat se v Trst namestniku Rinaldiniju." Ena laž več ali manj, kaj za to, da bi le namen dosegli — to je priljubljena makshna »Narodovih" postenjakovičev. Da bi kako laž preklicali, na to ne mislijo, češ, vsi naši čitatelji ne dobe »Nove Soče" pred oči, zato utegnemo marsikje vendarle ostati na dobrem glasu kot skrbni varuhi narodnih naših koristij. Pa, kar se tega tiče, se gospodje precej motijo, kajti »Nove Soče" gre več iztisov iz dežele goriške nego „Naroda“ iz Kranjske. Pa tudi na Kranjskem ima toliko naročnikov, da pride prav gotovo ogromni večini »Na-rodovih11 čitateljev pred oči, katere znajo dobro razločevati med časnikarsko poštenostjo in — nepoštenostjo.
»Narod" se krčevito tišči edine vejice, o kateri upa, da bi ga utegnila rešiti iz smradljivega blata, v katero je lopnil, kakor je dolg in širok; naprej ne more, nazaj pa noče, ker toliko pošten ni, da bi preklical svoje laži — a da bi svojo zadrego prikril, ostaja vstrajno pri svoji zahtevi, naj gre celo pismo, zaradi katerega je zagnal tolik hrup, v javnost. Mi sicer poskrbimo, da se v tem oziru storijo potrebni koraki, da pride polna resnica 1111 dan, a zahtevali bomo potem mi, da naznani „Narod" tisti svoj vir, ki je verodostojuiši od urednika „E-dinosti".
Ker torej »Narod tak6 vstrajno ostaja pri zahtevi, katere neumestnost in ničevost smo dokazali v prvem članku pod tem naslovom, zahtevamo pa mi danes z vso pravico od njega, naj imenuje tiste deputacije, ki hodijo iz Gorice v Trst poklanjat se namestniku Rinaldi-niju. Na dan z imeni, da bomo tudi mi poznali može, ki so že tak6 dobro znani z namestnikom; morebiti bi se dali porabiti o prilikah, ko bi bilo res potreba, da bi šla kaka deputacija v Trst, kajti dokler smo živi, se nam še vse lahko pripeti. Dokler pa »Narod" tega ne stori, ali ne prekliče svojih trditev, ostani mu ponovno pritisnjen pečat — 1 a ž-nika in obrekovalca,
Kes je, tudi mi poznamo nekatere pošteujako-viče v Gorici, ki so silno koketovali z goriškiin vladnim zastopnikom in ki so hodili poklanjat se v
Trst..............da bi pregnali iz Gorice nekatere
rodoljube, kateri so v državni službi, da bi uničili »Novo Sočo" in tiste, ki so za njo. Toda na take deputacije »Narod'1 ni mislil, je-li, da ne? Poštena narodna duša! — Svoj naskok na rodoljubne može v Gorici, ki so nekajkrat delavnejši in požrto-valnejši nego »Narodovi" kričači, je pa skoval iz tega slučaja.
Takoj po lanski državnozborski volitvi je bil naprošen naš drž. posl. dr. Anton Gregorčič, naj bi priskočil na pomoč nekemu našemu rojaku, kateremu se je godila velika krivica, da je bil odpuščen eel6 iz službe, ker obdolžen agitacije in — čujte! — »panslavizma". Reč se je imela odločiti v Trstu. Naš državni poslanec je zastavil vso svojo moč, da bi prišla resnica na (lan, in je merodajnim krogom osebno pojašnjeval spletke, ki so se vršile proti odpuščenemu uradniku. Šel je tudi v Trst k namestništvu, da bi govoril o tej pereči zadevi; ker namestnika ni bilo, govoril je z dvornim svetnikom pl. R e y a — in v dobrih 14 dneh je odpuščeni naš rojak dobil še boljšo službo od poprejšnje. — Ker g. dr. Gregorčič veliko ne pozna Trsta, spremljal ga je naš urednik — do vrat, kjer je imel označeno opravilo.
O tej »deputaciji" je izvedel tudi »Narodov" »verodostojni" vir — saj sva mu z g. dr. Gr. sama pripovedovala, po kaj sva prišla v Trst — po katerem je torej prišla v javnost grozna novica, ka-kO hodijo iz Gorice deputacije poklanjat se v Trst namestniku Rinaldiniju, in prodajat mu bržkone narod, svoje prepričanje in svojo vest.
Brez šale! Iz Ljubljane nam je došlo poročilo, da nekateri tamošnji kolovodje opravičujejo »Narodove" robatosti nekako tak6-le: »Nova Soča" in možje, ki so za njo, so se prodali (čakajte, morebiti veste tudi, koliko smo »potegnili"?!) tržaški, vladi .... a »Narodu" je bila sveta dolžnost, da se je nevarnostim, ki bi utegnile nastati iz tega, krepko postavil po robu.
Ta novica se ujema z »Narodovo" pisarijo, po kateri »Nova Soča" in možje, ki so za njo, kar z vsemi štirimi leže v prahu pred vladno milostjo in naklonjenostjo.
»Narodova" pisarija obsoja se sama. Komu ni znan boj na Goriškem do državnozborske volitve, kakoršuega še nismo doživeli v na ji deželi?! JLed svojimi nasprotniki smo imeli tudi vlado. I11 glejte, »Narod" pride po dobrem letu na dan s pregrozno novico, da sta dr. Gregorčič in razposajeni Gabršček par tednov po volitvi že tekla v Trst poklanjat sa vitezu Rinaldiniju in prodajat mu svoje prepričanje, svoje delovanje za — — no za kaj? blagovolite, poštenjaki ljubljanski, povedati tudi to!!
Menimo, da je dosti! Čitatelji naši se prepričajo iz tega, s kakimi ljudmi imamo opraviti. Žalostno, da se nahaja v takih rokah »glasilo slov. razumništva" !
No, kaj bi »Narod" še le počel, ko bi naše razmere tako nanesle, da bi res šle kake deputacije iz Gorice v Trst? To bi bilo gradiva za »Narodove" do skrajnosti ostudne insinuacije! Kdor gre k namestništvu, kdor pride v dotiko z vladnimi možmi, ta je že pogubljen v »Narodovih" očeh, pa naj ima še tako dobre namene; tako občenje je „a priori" obsojeno ter pribito na sramotni oder »narodne elasticitete !" Tako zmedeni nazori vladajo »Narodove" politike!
Več pride. Dolžni ne ostanemo nobeno! (Ker je pa »Narodovo" uredništvo z današnjo štov. sprejel g. dr. Maj ar 011, veljajo naši članki le o ..Narodu" pod starim uredništvom. Gospoda dr. M. pa voščimo, da bi popravil dosedanje napake, katere tako dobro pozna, kakor mi...........)
Veffalsclite sclivvarze »Seidel,,v"„r' |
i ein Miistorcbon dos Stoffos, von doni man kaufon will, und 1 dio otwaige VorfaUobung tritt sofort zu Tago: Edito, relu gofSrbto Soido kriiuselt sofort zusammon, vorlOscbt bald uud j hintorlžist wonig A.sucho von ganz hollbrannliobor Farbo. - Vor- j fal»chto Soido (dio ioicht spockig wird und Uri ob t) brount langsam fort, nauiontlich gl im mo 11 die «Scbu8.sfftden» woitor | (wonu s o..r mit Farbstoff orscbwort), und binterMsst oiuo i tj dunkolbraune Asche, dio sidi im Gogonsatz zur oehton Soido j nicht kriiusalt »outlorn kriimmt. Zordruekt man dio Asoho dor 1 oehton Soido, so zorstaubt sio, dio dor verfal»chton nicht. Dio I Seldec-Fabrick O. Hennebreg (K. u. K. Hofliof.), Zuriith ! rorsondet gorn Muster ron seinen oehton Sotdonstotlon an j JedoriLann. uud liofort oinzelno Roben und ganzo Stile ko . porto-uad »ollfroi in'h Haun.	____
JAVKA ZAHVALA.
Potrtim srcem izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem onim, ki so blagovoljno sprejeli pozeinelj-ske ostanke prečastitega gospoda
Jakoba Logar-ja
župnika sv. Križa in zlatomašnika
do hladnega groba. Posebno iz-razujemo iskreuo hvaležnost vsej častiti duhovščini, ki je v takem številu izkazala rajnkemu zadnje globoko sp ištovauje, nadalje vsemu starešinstvu, vrlemu pevskemu sboru, ki je pod vodstvom g. naduč. Zorna s svojim milim petjem giuljivost sprevoda pomnožil, ter vsem drugim, ki so se kakorkoli udeležili sprevoda. V Sv. Krilu v 27. dan sušca 1892.
Žalujoči sorodniki.
V pisarni Seitz-ove tiskarno nasproti semenišču v Gorici prodaja se po znižani ceni —• 1 gld. 30 kr.
Veliki leden
in
VELIKA NOČ,
spisal prof. Andrej Marušič.
Knjiga se pošilja tudi po pošti na povzetje. Kdor pa denar že z naročilom vred pošlje, naj pridene še 10 kr. za vozni list.
r
i
ra za žeoiec
J)
M
M
M
katero prireja GARRIJEL PICCOLI, lekarna H „pri angelju v Ljubljani, j| Dunajska cesta, je mehko, y učinkujoče delovanje prebav a nih organov urejajoče sreostvo. krepča želodec y ter pospešuje telesno H odprtje. — Razpošilja jo iz-delovatelj v zabojčkih po 12 y in več steklenic. Zabojček z 12 H steki, velja gld. 1.36, z 55 steklen., 5 Kg. teže, velja gld. y 5.26. Poštnino plača naroč- H uik. Po 15 kr. stekleničico j| razprodajajo lekarne.	||
ZXZXZZZZZ3u
NA
Travniku
št. 21
pri n r a rju
-II
se izvrši vsaldera poprava ur za samih
W kr. 70 kr.
Zdravilo iz kine in železa
želodčni okrepčevalni likčr
izdeluje	^
lelana Cristofoletli v Gorici j
Pomaga v vseh boleznih, v katerih se L nahaja železo in kina.	jj*
Napravlja tek, pospešuje prebavljanje, 4 nzroča redno pretvarjanje in hranjenje jedij, K množi rudcea telesca v krvi ter premaga brez- 3 krvnost.	^
Ker je prijetnega okusa, more se uži- K vati pred jedjo. — Odrasli ga užijejo po ko- 3 zarčku dvakrat na dan, otroci pa po '/: 1 kozarčka.	V.
Cena izvirni steklenici 60 kr.
Že več let pripoznano zdravilo za poDiirjenje bolezni
Pazite na
v
oo
~er*
EL'
0} fUAO J!(OZ
Ktvizdov
Giohtfluid
Stekleuioa stane 1 gld.
Dobi »e pravi v vseh lekarnah
(3)___________
Pazite na
n
!.
o
*
n
5'
9
3
e
m»
a
i
ajf«A.))i(nz
% Franz Joh. Kwizda p
^ k. u. k. iisterr. u. k(in. rumiin. Hoflieferant. § (3 Kreisapotheker, Korneuburg C. Wien. >■
gf Slavnemu občinstvu
se priporočajo naslednji goriški trgovci, obrtniki, rokodelci in drugi:
Jernej Kopač
na Solkanski cesti 9.
izdeluje
VHAkovrHtne voščene sveče
Vseh vrst medeno pecivo
V Gorici prodaja te sveče trgovec A. Urbančič v Gosposki ulici. -- Prodaja jih tudi Karolina Riesner v Nunski ulici, ki izdeluje in prodaja tudi mrtvaš/ce vence, cvetlice in druge podobne reči.
Anton Urbančič
trgovec poleg Orzana v Gosposki ulici prodaja raznovrstno drobno in manufakturno blago, sukno in drugo blago za možke in ženske obleke ter Kopačeve sveče.
Ivan Drufa
na Travniku ima bogato zalogo vsakovrstnega
USNJA ter raznega orodja in potrebščin
za čevljarje
Prodaja na drobno in na debelo.
Ivan Reja
krčmar „AUa Colomba“ za veliko vojašnico
na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina, in ima DOMAČO KUHINJO Cene prav zmerne
Anton Jerkič
fotograf v Gorici
v ulici sr. Klare.
Blaž Bitežnik
KAMNOSEK
v I rini ulici št. 24, na dvorišču nasproti pošte, ima vedno v zalogi ■nagrobne spominke, izdeluje oltarje, kipe, prižnice, vodotoke, itd. po svojih izvirnih načrtih
Ivan Howanski
čevljar
v Gospoški ulici med
Organom in Urbančičem.
Ivan Kavčič
veletrlec na Komu ima zalogo
STE1NFEIDSKE P1VE-
v sodčkih in steklenicah ter
žita, moke in otrobij.
G. Likar
v Gorici Semeniška ulica št. 10, PRODAJA mašne in šolske knjige in sv. podobe, tiskovine za županije in dnhovnije iz Hi 1 arijanske tiskarne, papir za uradno in zasebno rabo in raznovrstne pisarske in šolske potrebščine po mogoče nizkih eenali.
Staroznano gostilnico „pri Lizi“
v Kapucinski ulici (Rabatišče) št. 2 ima zdaj v najemu Franc Bizjak,
ki toči izborna in naravna vina, ima dobro domačo kuhinjo ter sobe za prenočišča. Cene so zmerne. — Tukaj je shajališče Slovencev iz spodnje Vipavske doline.
Ivan Bajt
krojač v Nunski ulici št. 14, v hiši Ililarijanske tiskarne.
   — ..................
Ivan Cijan krojač v Nunski ulici št. 13 se priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi,
Anton Fon
v Semeniški ulici
ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov iu kap ter
gostilnico.
Toči vedno dobra in naravna vina.
Anton Kuštrin
v hiši dr. Lisjaka v Gosposki ulicišt. 23, ima
prodajalnico
za karo, sladkor, moko, olje, ril in vsakovrstne jestvine na drobno in na debelo. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Franc Jakil
na sredi RaŠtelja št. 9 ima
ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno in na debelo.
Jožef Novič
krojač
v ulici sv. Antona št. 1.
Anton Koren
trgovec poleg gostilne „pri zlatem levn“ (al leon d’oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe.
Martin Poveraj
civilni in vojaški krojač v	Gorici, priporoča
svojo veliko zalogo blaga za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje :	srajce,	spodnje
hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospodo vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje ločno in po zmernih cenah.
Ivan Dekleva
veletržec z vinom v Gorici
ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna
domača vina bela in ima istrijanska ter
bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistratni ulici. —
Prodaja na debelo
Peter Drašček
v Stolni ulici (via Duomo) štev. 2 ima bogato založeno PRODAJALNICO kolouijaluega in jedilnega blaga tev tobaka. Kava, sladkor, olje, riž, moka, itd. Naročila z dežele se točno izvršujejo.
Anton Obidič
čevljar
v Semeniški ulici št. 4. se priporoča Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila.
Karol Drašček
PEK
Ilira Como Št. 4. Podružnica za razprodajo kruha se nahaja v Semeniški ulici št. 2.
Ivan Velušček
krojač v Vrtni ulici se priporoča svojim slovenskim rojakom.
Ivan Čotar
krojut
v liabatišču (Rabatta) št. 17 priporoča se svojim rojakom za blagohotno podporo z naročili kakoršnega koli dela v krojaštvu
vNILO
Proč z navadno kavo, kupujte
Kneippovo sladno kavo,
ki jo izdeluje za Avstro-Ogersko po naročilu g. župnika Šeb. Kiteippa edino le tovarna
bratov OIz v Bregencu
oh Bodenskem jezeru.
Velečast. gosp. župnik Kneipp se je odločno izrekel zoper bobovo kavo, kakor jo
zdaj v pro-	 ,	,	,	_
dajalnicah kupujemo in uživamo.Tista je sad strupenega drevesa ne daje telesu nobene moči, razburja le živce, ker je strupena, ter izvaja še druge jedi napol prebavljene iz Sr,lHea. Kneip
želode
pova kava pa ima veliko
redilno moč, pomiri živce in je dosti bolj ši kup. Komur bi se ta kava ne zdela dovolj okusna, naj jej primeša nekoliko
Olzove kave,
in ne ho skoraj poznal razločka od navadne kave. Pil bo pa potem redilno, zdravo in ceno kavo.
Kako se ta kava kuha, to se bere že v naših zavojih. Kdor kupuje, naj pazi, da dobi pravo blago, ki ga pozna na tem: zavoji so štirivoglati in rudeči, bratov 6lz varnostna marka, ponvica, podoba in podpis župnika Kueippa. Olzova kava nosi naše ime >n ponvo.
V Gorici jo prodajajo : P. Drašček, Adolf Gutt-mann, Anton Zollia, Jos. Comel in J. Braun
Bratje OSs,
tovarna za Kneippovo sladno kavo v Itregeneu.
uta
Naravne mineralne vode iz raznih studencev.
Kemični, farmacevtični in drogerijski izdelki najbolj čislane domače in tuje zdravilske posebnosti.
Ribje olje, naravno in izvrstno, prijetnega okusa in kemično čisto.
Ribje olje z železom ali železnim jodom.
Najčistejše žveplenokislo apno c. kr. kmetijske šole v Gorici za vinarsko rabo.
Zdravila za živino: konjski cvet, konjski prašek, goveji prašek.
Homeopatična zdravila.
prodaja novoustanovljena lekarna
Braunitzer v KaMišču št. 18.
w najemu
Alojzija Gliubich-a
m lil za valitev.
u o i
Odlikovana
pri Goriški razstavi z zlato svetinjo I. vrste.
Cochinchina, živo rumena, 1 jajce 15 kr. Plgmouth-Roch, kraguljčašta. 15 kr. Brahma, svetla, 15 kr. Langshan, črna, 15 kr. Langshan, bela. 15 kr. Malajska 20 kr. Dorcking, jerebičaste barve, ima na vsaki nogi 5 prstov, 15 kr. Andaluzijci, pepelnosivo, 15 kr. Im hieche, črno, 15 kr. lloudan 15 kr. Holandci, črni z belim čupom, 15. kr. Spanci, črni, 15 kr. Sedmo g raške z golim vratom 15 kr. Leghorn, svetle barve z rumenimi nožicami, 15 kr. Primorci, raznobarvna in velika kuretnina, 15 kr. Jokohama, 25 kr. At ati Bantam 20 kr. Srebrni Bantam 20 kr.
Ovoj in frankovana pošiljatev do 50 komadov velja 70 kr. Vsaka vrsta te kuri tnine goji se na pristavah sama zase in sicer na prostem. 7.a pristnost plemena in za svežost jajc jamči razpošiljatelj
Jožef Stiegler
graščinski opravnifc v Št. Petru pri Gorici.
VINSKI EKSTRAKT.
To pripo/.nano specijaliteto priporočam za liitro in izvrstno narejanje izvrstnega i zdravega vina, ki se nikakor ne ločimo naravnega vina.
Cena za 2 kila (za 100 litrov vina) gld. 5.50 Recep I se brezplačno prilaga. Za najboljši vspeh iu zdrav izdelek jamčim jaz.
PRIHRANITEV ŠPIRITA
doseže se z mojo pokrepčevalno esenco za
žganjine, ki daje pijačam prijeten in rezek okus in ki se dobiva samo pri meni.
Cena gld. 3.50 kilo (na 600 — 1000 litrov)
navodom za rabo.
Razun teh specijalitet imam tudi vse esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih likerjev itd. Recepti brezplačno. Cenik poštnine prosto.
Karol Filip Pollak
Tvorniea eseučnih spccijallt v Pragi
Solidni zastopniki se iščejo.
Čudovite kapljice
sv. Antona Padovanskega
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo iu preženejo prav kmalu najtrdovratniše želodčne bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper liemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno
kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbe in pošiljatve pa edino y lekarnioi Cristofoletti v Gorici, v Trstu
V lekarni O. Zanetti in G. B- Rovis, v Ljubljani v lekarni U. pl. Trnkčczg G. Piccoli, in L jud. Grečelua „pri Mariji pomagaj" ; v Postojni v lekarni liaccarcich, v Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Guglielmi,
V Beljaku dr. Kumpf.
I steklenica velja 30 kr. "Hj NB Varovati sc jc treba d torni /ca /c t ti batzaiiiovj katere sijajno oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi iu nevarni nasledki.
Krasni uzorci zasebnikom brezplačno in poštnine prosto. — Knjige za krojače nefrankovano.
Snovi k a obleke
Preruvien in doskingza višjo duhovščino, predpisane snovi za uniforme c. kr. uradnikov, tudi za veterane, ognjegasce, telovadce, livreje, sukna za biljarde in igralne mize. Loden tudi nepremočljiv,
.za lovske suknje; pralne snovi, pledi za potovanje od 4 do 14 gld. itd. Kdor hoče kupiti cene vredno, pošteno, trpežno, iz čiste volne sukno in ne le cenene cunje, ki se od vseh stranij ponujajo in niso vredne niti krojaškega dela, obrne naj se do
Jok. Mamsij t Bm (Briani
Stalna zaloga sukna čez '/* mil. gld.
Največja razpošiljalniea v teh krajih,
Pozor! P. n. občinstvo se opozarja pred tvrdkami, ki ponujajo ostanke in odrezke po 3-10 m za salonske obleke.
Že pri tej enakomerni dolžini razvidi se očitno sleparstvo, ker taki ostanki se dobivajo le od za s t a r e I i h in po k v a rje n i h kosov-
Tško sleparsko blago, katero tvrdke kupujejo iz 2. ali 3. roke, ni niti tretjine ponujane cene vredno.
Razpošilja se s povzetjem; nad 10 gld. — franco.
Dopisovanje v nemškem, madjarskem, češkem, poljskem, italijanskem iu francoskem jeziku.
SARGOV
SARGOV
imenuje se
pripoznan
kot neizogibno
slovenski
čistilo
SARGOV
je kot neškodljiv od
zdrav-
niške
oblasti
] preiskan
SARGOV
je jako iraktičen za
potova-
nje
jttOMMČNO
okrop-
eujoč
SARGOV
SARGOV
je pri
Ivom in
je ze v
lomačih
znajvecun uspehom v rabi
plem-
stvu
ter v navadnih hišah v rabi
SARGOV
izrecno
zahtevati
zaradi
mnogih
ponaredbe
brez
vrednosti.
SARGOV
se dobi
po 35.
kos v vseh
lekarnah. Drogerijah ia dišarnicah
Pfiifiiiaiga \v. naj višjih krogov jpviclejana so vsakemu kosit.
Izdajatelj iu odgovorni urednik And. Gabršček. — Tiska A. M. Obizzi v Gorici.