MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 I Tel. uredn. 2140, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejemat) v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Ogla se sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni cek. rač. št. 11.40' JUTRA farfriuL INova nevarna točka: Španski Maroko Nemci gradijo utrdbe na-pram francoski Mavretaniji Bratje in sestre! Ob pričetku novega teta je potrebno, da se ozremo nazaj, da Pogledamo sokolsko življenje in delo v j preteklem letu, da ugotovimo pozitivne jn negativne strani lega življenja in dela in ustanovimo iz tega potrebne sklepe. Ne smemo pri tem zapirati oči pred stvar1 uostjo, ker nevarnost ne mine, ako človek zamiži, da je ne bi videl. Dva glavna Pojava smo mogli lani opaziti v Sokolstvu: upadek števila naših edinic in našega članstva in izvestno kolebanje, ki se je pokazalo tu in tam v sokolskih vrstah. Oba ta dva pojava sta posledica nacio-nalno-političnega vrenja, ki je lani dose-slo posebno izrazitost in ki je — kar je povsem prirodno — imelo svoj vpliv na sokolsko življenje mimo naše volje, da, celo proti njej. Prvemu pojavu ne dajemo posebnega pomena, ker je po večini odpadlo ono, kar še ni bilo dovolj sokolsko zavedno ali dovolj močno in sposobno za življenje. Število samo ne pomeni mnogo za moč organizacije, pač pa so važne zavednost, nravnost in vztrajnost poedincev, ki u-stvarjajo to organizacijo. Pomembnejši je drug pojav. Kolebanje povzroča nezaupanje, nediscipliniranost in nezadovoljstvo. Resnica je, da je bila nezadovoljnost vedno predhodnica napredka, toda to samo tedaj, ako izvira iz stalne težnje Po nečem boljšem. Če pa ne izvira iz take težnje ali če je neutemeljena ali nedoločena, potem je taka nezadovoljnost. škodljiva, ker ubija polet, 'ovira voljo in ’ otežuje akcijo. Zato je neogibno potrebno,! da se vsakdo od nas vpraša, ali je nje-! Sova nezadovoljnost upravičena in kaj je storil sam, da odstrani njene vzroke. Ne' sinemo samo tarnati in kritizirati, sedeti Prekrižanih rok in čakati, da bodo drugi delali namesto nas. Ni dovolj, ako imamo debre zamisli, temveč je treba tudi dilati za realiziranje teh zamisli. Ideje vodijo, toda od dela živimo. | Na drugi strani pa, kolikor so težje prilike, ki v njih živimo —- in te prilike niso nikdar bile za Sokolstvo težje od današt.jih — toliko manj sme biti osamelih akcij, ki bi zapustile okvir naše skup-1 SPLIT, 11. januarja. Ob 8. uri je trči! ne prizadevnosti. Nikdar ni bila bolj edin- italijanski tovorni parnik »Morea« z dru-stvenost pogledov in akcije potrebnejša, gim italijanskim parnkom »Ubertas« od kakor ie ravno danes, in nikdar ni bila 1.500 ton, ki se je takoj potopil, dočim se enotnost sokolske organizacije nujnejša, ie moštvo rešiio. »Morea« se je z majhni-Iz niza dogodkov v preteklem letu moramo posebe omeniti troje uspelih sokolskih manifestacij: na pokrajinskem zletu v Subotici, kjer smo skupno z brati Če-hoslovaki, Poljaki in Bolgari ponovno manifestirali sokolsko in slovansko bratstvo; zlet primorskih žup v Šibeniku in olimpijado v Berlinu, kjer je jugosloven-sko Sokolstvo osvojilo tudi takrat — ka- bo. To delo pa mora biti premišljeno in Pet let Nanosove tvorne delavnosti Naši vrli Nanosovci so se zbrali včeraj v lepem številu v primerno okrašeni gor. dvorani Narodnega doma, kjer so je vrši! jubilejni redni občni zbor njihovega društva, ki je z včerajšnjim dnem zaključilo 5, leto svojega uspešnega in neumornega delovanja. Občnega zbora se je poleg številnih zastopnikov tuk. nacionalnih organi BERLIN, 11. januarja. Tukajšnje časopisje se ostro obrača proti francoskemu tisku, ki da razširja o Nemč ji zločinske laži. Tako piše »Lokalanzei- zacij ter nekaterih emigrantskih v naši ger«, da je neokrnjenost vseh španskih kolonij že zdavnaj ugotovljeno načelo banovini in izven nje udeležil, tudi delegat nemške ter italijanske politike. Pač pa se nahaja sovjetska Rusija po dejanjih beograjskega Saveza emigrantskih dru-ter izjavah v nasprotju s tem načelom. ' štev g. dr. D e k 1 e v a. PARIZ, 11. januarja. Glede diplomatične akcije Francije z ozirom na izkrca-! Agilni Nanosov predsednik g. Marino nje Nemcev v španskem Maroku se doznava, da ie Francija izrekla Francovi K r a 1 j je otvoril letošnji zbor s prisrčnim vladi svarilo, ki mu bo v bližnjih dneh sledila še ostrejša nota, če bi španska pozdravom vsem navzočim. Posebno to oblastva tega svarila ne upoštevala. Nadalje se doznava, da postopata Anglija ^ pio besede je izrekel saveznemu delegatu, in Francija glede maroškega vprašanja v najtesnejšem sporazumu in da je an- j ki so ga vsi burno pozdravili. Predsedni-gleška vlada odločena podpreti vsako irancosko akcijo. Govori se celo v pred-.kovo poročilo nam je predočilo razvoj stoječi franc. angl. oboroženi intervenciji, če bi drugače ne šlo. Sporedno pa (emigrantskega gibanja in delovanja v pre gre akcija Anglije, da se takoj ustavi vsako poš ljanje prostovoljcev v Španijo, j teklem poslovnem letu, ki je bilo posveče-LONDON, 11. januarja. »Observer« piše, da se bo predložil londonskemu no kakor v vsej dosedanji razvojni fazi odboru novi britanski predlog glede nevmešavanja, ki se bo sporočil Veliki od ustanovitve Orjema pa do današnjega Britaniji, Franciji, Nemčiji, Italiji, Portugalski ter sovjetski Rus>ji v svrho enotnega postopka in skupne kontrole, ki naj prepreči vsako pojavljanje tujega ma teriala po kopnem, vodi In zraku na španskih tleh. PARIZ, 11. jan. »Havas« poroča: Gospa Tabouis poroča v »Oeuvru«, da prodirajo Nemci vsebolj v špansko kolonijo Rio del Oro. Nemci se utrjujejo ob mejah navedene španske kolonije napram francoski Mavretaniji. Iz te točke bi mogli Nemci ovirati promet med francoskim Marokom in francoskimi kolonijami v zapadn] Afriki. V zvezi s tem opaža živahna delavnost Nemcev na Madeiri in okoliških portugalskih otokih, kjer gradijo Nemci razna oporišča. Prispeli so nemški strokovnjak', ki izbirajo primerna mesta za ustvarjanje pomorskih in hidroavionskih oporišč. BERLIN, 11. januarja. Havas poroča: Državni kancelar Hitler se je sinoči vrnil iz Berchtesgadena v Berl n. Danes odpotuje v Pariz francoski poslanik v Berlinu Franco's Poncet. LONDON, 11. januarja. Reuter poroča: Francosko poslaništvo v Londonu je prejelo navodilo svoje vlade, v smislu katerih je Francija pripravljena predlagati sodelovanje francoske in britanske mornarice, dokler se ne izmenjajo informacije g!ede vprašanja španskega Maroka. dt. Bernš iu>seU v mam Jupestauiia BEOGRAD, 11. januarja. Semkaj je prispela vest, da bo predsednik čehoslova-ške republike dr. Edvard Beneš spomladi službeno obiskal Jugoslavijo. Po informa- cijah se bo ta obisk visokega gosta vršil najbrŽe meseca maja, ko se skoro redno vršijo sestanki zunanjih ministrov Male antante. ml poškodbami vrnila v Trst. Podrobnosti o tej katastrofi v bližini Dolgega otoka pri Tajerju manjkajo. To vest je sporočil italijanskemu konzulu v Splitu kapetan parobroda »Morotini«. Heizfrtasui stmaSuilu japaMM ŠANGHAJ, 11. januarja. Reuter poroča, da je Sianfu zopet padel v roke kitajskili ekstremistov, ki napovedujejo vojno proti Japonski. Sedaj je na čelu upornikov general Janhučen, desna roka maršala čan-suljana. kor /c vedno doslei — v mednarodni bor bi častno mesto. Ponovno se je s tem »aše Sokolstvo afirmiralo na mednarodnem športnem poprišču. Na svoj uspeh ?mo lahko ponosni — in to tembolj, ker ie sokolska zmaga na olimpijadi bila edi-l!,a zmaga, ki jo je izvojevala naša domovina. , koordinirano. Ono zahteva od vseh nas mnogo napora, in to ne trenutek trajajočega, temveč trajnega napora, ono zahteva mnogo ljubezni in nravne moči. Vse osebne sposobnosti moramo uporabiti v splošno blaginjo. Posebno važna naloga čaka starešinstva, tehnične in prosvetne ! odbore naših sokolskih edinič in žup. ^ novem letu nas čaka veliko dela. Njim na čelu morajo biti najsposobnejši in Smotri so jasni, naloge povsem določene, najbolj navdušeni bratje in sestre. Oni Blodenju in kolebanju ne sme in ne more morajo s svojim navdušenjem razplamte biti mesta med nami. Poleg rednega vzgojiti ogenj navdušenja v najširših sokolskih nega dela. ki ga moramo še bolj poglo-, vrstah, da pridobe za sodelovanje vse še biti in intenzivneje izvajati, nas čaka še neizkoriščene moči, da urede in čvrsto Posebna naloga, ki smo jo prostovoljno povežejo vse sokolske vrste, da poteg-Prevzeli nase. j nejo ža seboj omahljivce in jim dado po- Sokolska Petrova petletka stopa v živ- leta za nove čine. Ne gre več zgolj samo Ijenje v novem letu. Ona naj da novega 1 za delo poedincev, temveč gre za kolek-Poleta sokolskemu delu. Sprejeli smo to' tivno koordinirano delo vsega Sokolstva Halogo z navdušenjem, ki pa ne sme ugas za korist naroda. "iti. Prisegli smo, da bomo izvršili prosto- j Ob koncu tekočega leta bomo lahko u-v'oljno prevzete naloge. Z delom in samo gotovili, ali smo ali nismo dorasli nalogi, 2 delom moramo izpolniti svojo zaoblju-1 ki smo jo prevzeli nase. V delu za občo Saveza, vzvišenih stremljenjem emigrant stva. Vse delo je bilo usmerjeno v pravcu zbiranja mladine v emigrantskih društvih. Pred 5 leti zbranih 1500 podpisov je potrdilo potrebo emigrantske organizacije v Mariboru, ki naj zbira emigrantski naraščaj in ga vzgaja v duhu prave jugoslo-venske ideologije. Podrobno delo pretekle poslovne dobe se zrcali v širjenju propagande za naše kraje, v komemoracijah za naše žrtve, v organiziranju emigrantskega kongresa v Mariboru, v ciklusu predavanj, v zaposlitvi naših beguncev in v splošnem sodelovanju z vsemi ostalimi nacionalnimi organizacijami ob naši severni meji. Ob najtesnejšem sodelovanju s Sa-vezom je pokrenil »Nanos« v preteklem letu tudi akcijo za zgraditev azila za emigrante. Da se olajša socialna beda emigrantskega življa, se je ustanovila »Gradbena in zaposlitvena zadruga« v Mariboru, ki naj postavi v dogledni dobi emigrantski dom, v katerem naj bi se name-st’la kuhinja, ogrevalnica >n prenočišča za begunce. V tem domu naj bi se nastanila vsa emigrantska društva s čitalnico iri knjižnico. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Hvala, ponemamo, da je bilo delo v organizaciji zelo razgibano in da šteje Na-' nos danes 810 članov in članic. Najvažnejša postavka tajniškega dela je nedvomno zapopade v naskrbi za posredovanje glede zaposlitve članov in izposlovanja zaposlitvenih dovoljenj. Blagajniško poročilo g. M a j c e n a izkazuje Din 51.091 prejemkov in Din 49.760 izdatkov, torej 100.851 Din denarnega-prometa. Društveni gospodar g. M o ž i n a nam je povedal, da znaša vrednost inventarja brez knjižnice Din 9.949, medtem ko ima knjižnica v smislu poročila knjiž. g. Logarja v predalih društvene knjižnico 585 knjig v vrednosti 1.500 Din, katerih so se člani kaj pridno blaginjo bomo storili največ tudi za izgraditev lastne osebnosti. S tem pa bomo tudi izvršili glavno nalogo sokolske vzgo-! posluževali. Med najpozitivneiše postav-je: vzgojiti osebe nravno močne, zdrave kc letošnjega obračuna pa spada nedvomna duhu in telesu, pozitivne in konstruk-jno delovanje ženskega krožka, kateremu tivne; zavedne državljane, ki so prepri-. načeluje vestna in neumorna gospa P i n-čani, da je najvišja vrednota v življenju t e r j e v a, ki je vložila tako v nabiralno služba narodni celoti in obči blaginji. S ^ akcijo, kakor tudi v kulturno in narodno tem bo Sokolstvo tudi na najlepši način obrambno delo veliko truda in pri kate- izvršllo svojo dolžnost napram narodu, lit vsak poedinsc bo našel v neprestanem izpopnjevanju svoje osebnosti z delom za celoto najdostojnejšo nagrado za ves napor in trud. In da bomo svoje težnje tudi oživotvo-rili, moramo verovati v sokolske ideale, verovati v koristnost sokolskega dela za narod in predvsem moramo verovati sami v sebe in v svoje sokolsko bratstvo. Delo in napori za občo blaginjo in napredek maj bodo sokolsko geslo v 1. 1937! Zdravo! Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. rem delu so ji pridno pomagale vse ostale odbornice. Za pevski odsek je poročal g. Trpin. Pevski odsek je imel 93 vaj, 9 nastopov in 2 javni prireditvi. Ustanovljen je tudi godbeni odsek. Za vsemi temi poročili je sledilo izčrpno poročilo o prosvetnem delu, ki ga je podal učitelj g. R e-j a Leopold in ki nam priča, da je bil »Nanos« tudi na tem polju izredno marljivo društvo. Nič manj važno je poročilo gosp Grmeka Alfonza o delovanju socialnega odseka, ki je nudil beguncem pomoč v hrani, skrbel za zaposlitev svojih članov in ustanovil v to svrho poseben akcijski odbor. Poročilo o akciji za zgradbo doma Sakeiske utste Kulturna delavnost pobrežkih Sokolov Sokolsko društvo Pobrežje je presenetilo na dan Sv. treh kraljev svoje številne prijatelje z izredno uspelo igro -On in njegova sestra«. Komad zahteva dobre moči, a je uspeh pri dobri zasedbi tudi gotov. Pobreški diletanti so tako igralsko kakor tudi pevsko popolnoma zadovoljili, glavne vloge so bile celo odlično podane. Kakor vedno, se je tudi topot odlikovala posebno s. Vera K 1 e m e n č i č e v a, ki je odigrala težko vlogo sestre živahno in s temperamentom. Dober partner ji je bil br. Ciril V i d m a r, ki je igral njenega brata s pristnim, naravnim humorjem. Od ostalih soigralcev je treba omeniti še s. M i 1 e n o kot gledališko primadono, s. L j u b o kot Grdinko, br. F r i c a kot dr. Vesela, br. M i k e 1 i č a kot barona Harpena itd. Tudi ostali, kakor uredniški sluga, režiser, gledališki ravnatelj ter zdravnik so bili v dobrih rokah in so ustvarili skupno z ostalimi lepo in skladno podajavno celoto. Pribiti je treba dejstvo, da so se naši številni diletanti tekom kratkega časa povzpeli na zavidanje vredno vižino, kar dokazujejo nabite dvorane ter gromki aplavzi navdušene publike. Dobro bi bilo, da bi na tej črti tudi ostali. Ob primerno izbranem repertoarju ter — kakor doslej — skrbno pripravljenih igrah jim bo tudi gmotni uspeh zasiguran, kajti na Pobrežju imamo dosti zavednega občinstva, ki rado poseča dobre predstave in ki ve ceniti trud in požrtvovalnost vrlih diletantov. Omeniti moramo še, da je sodeloval tudi salonski orkester »Drave«, ki je s primerno in lepo izvajano glasbo prispeval v obilni meri k dobremu razpoloženju publike. Režija ter glasbeno vodstvo je bilo v rokah br. Lintnerja, kateremu pripada pač levji delež na zadnjih uspehih pobreške diletantske družine. J. Ž. tesno povezani s srcem naše moči in pro speritete. t. j. z našim morjem. V senci našega Velikega pokojnega kralja Aleksandra in v ognju njegovih svetih besed ter ljubezni do domovine delujmo in vodimo mladino z roko v roki naravnost naprej v brezskrbno veliko bodočnost našega naroda in v bistvo naše rasne moči. L. B. 2a kaše tnatie Jadranska straža v Mariboru 5 Zborovanfe mariborskih železniških uradnikov n V hotelu »Meran« je bil včeraj dopoldne redni letni občni zbor Udruženja ju-goslovenskih železniških uradnikov, pododbor Maribor, v katerem so včlanjeni železniški uradniki prve in druge kategorije. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik mariborskega pododbora višji kon trolor g. Ferdo Žužek, ki je uvodoma pozdravil številno navzoče člane, posebno pa delegate oblastnega odbora v Ljubljani gg. predsednika inšpektorja Jenka, tajnika dr. Čampo in Janeza Koširja ter delegate centralne uprave v Zagrebu. Na- to je podal g. Žužek izčrpno poročilo o delovanju Udruženja. ob katerem je bilo razvidno živahno delo mariborskega pododbora za zboljšanje socialnih in drugih vprašanj v korist članstva. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal tajnik g. Lovro Budihna, je razvidno, da šteje mariborski pododbor UJŽU 130 članov. Po poročilu blagajnika g. Janeza Lipovška in po izrečeni zaupnici staremu odboru so po kratkem odmoru sledile volitve, pri katerih je bil v celoti izvoljen dosedanji odbor s pred?edn'kom g. Žužekom na čelu. Seuatki ftteUeini Smoter sleherne kulturne in narodne organizacije je v tem, da gradi in ustvar ja realne doh-'ie v prilog naše mladine in bodočnosti, kajti v mladini je moč in zdravje naroda. Mladinski dom kralja Aleksandra I. v Bakru je zadostna priča delovanja in ustvarjanja te organizacije v obmejnem Mariboru. Vse, kar je zdravega in še čuti v sebi jedro našega velikega jugoslo-venskega naroda, se oklepa vrst te organizacije, ki stremi le za tem, da upo-zna našo mladino s prelepim našim morjem in obalo. Naj navedem le nekaj številk iz letovanja šolske mladine v omenjenem domu v Bakru: Vsega skupaj je bilo v letošnji sezoni v domu kralja Aleksandra I. v Bakru S158 prenočišč in sicer: letovalo je 339 dečkov, 363 deklic in 57 nadzornikov v dobi 210 dni. S kakšnim veseljem se vživi in zagleda mladina prvič v morje! Kako sve- ta ji je vsaka vez, ki jo v sebi čuti do morja in bivanja na morju! Oblastni odbor Jadranske straže je pa tudi preskrbel vse potrebno, da se mladina nauči plavanja in veslanja, da pozabi na domotožje in se znajde ob sinjih valovih kakor doma. čolni, plavalne deske, splavi, žoge, deske za sončenje in še mnogo drugega, je vsak trenotek na razpolago deci, da kramlja in se uri v akrobacijah svojih prvih izkušenj na morju. Da se je lahko to doseglo, je bilo potrebno predvsem preskrbeti si sredstva. V ta namen sta odbora JS v Mariboru, katerima predsedujeta gg. Dr. L i p o 1 d Franjo in dr. V r e č k o Fric, priredila več slavnostnih prireditev in akcij, ki so bile v preteklem letu posvečene temu cilju. Naj omenim le nekatere: Dijaška akademija PJS, Jadranska noč in revija narodnih noš, tombola JS in druge. Pri tem sodelovati je častno in zaslužno za narod, kajti nikdar ne bomo dovolj nam pojasnjuje, da se je v ta namen zbra- lo dosedaj že nad 20.000 Din. Ustanovitev gradbene zadruge uresničuje lep in plemeniti namen organizacije. Po poročilu revizorja g. Rudolfa Cotiča in izglasovani razrešnici so sc v najlepšem sporazumu in ob soglasnosti vseh navzočih vršile volitve, pri katerih je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik Kralj Marino, odborniki Ke-te Ferdo, Novak Mirko, Hvala Peter, Batagelj Avgust, Prunk Maks, Živic Ignacij, Možina Valentin, Furlan Just, Logar Jos., Grmek Alfonz, Pahor Slava, Zavadlal St., Bizjak Lojze, Vilhelm Albert, Cotič Rudolf, Gulič Andro, Pinter Antonija, Štoka Angela Fradel Marija in Reja Leopold. — Revizorji: Bratoš Josip, Majcen Ivan. — Namestnika: Domicelj Marija in Blažič Kristijan. — Razsodišče: notar Kogej Jakob, Kutin Anton in Čoš Franjo. Stvaren potek občnega zbora in velika ljubezen do dela, ki smo jo povzeli iz poročil posameznih funkcijonarjev našega emigrantskega društva »Nanos« nam jam čijo, da bo društvo delovalo v bodočem poslovnem letu s podvojeno močjo v prid emigrantskega življa ob naši severni meji Letošnji občni zibor je bil mejnik dela, kj dviga društvo k novim pobudam in še več jernu razmahu. Nesebično delo agilnih odbornikov »Nanosa« naj bi bilo tudi v bodoče kronano s čim lepšimi 'uspehi! 1839 brezposelnih v mariborskem področju Te dni smo objavili nekaj podatkov iz statistike Središnjega ureda za osigura-nje radnika (Suzorja) v Zagrebu, ki dokazujejo. da je v naši državi brezposelnost v upadanju. Ta statistika nam kaže naravno samo pregled v splošnem, medtem ko nam kažejo številke mariborske Borze dela, da je Maribor med onimi mesti, kjer število brezposelnih ni padlo, temveč je nasprotno še naraslo, tako da zaznamuje ta statistika koncem decembra nič manj kakor 1839 brezposelnih. Za Maribor je to porazna številka, ki jo nehote v tein trenotku primerjamo s številkami onih prošenj in vlog, ki so jih vložili pri nas tujci v svrho dovoljenja bivanja in zaposlitve v naših podjetjih. Oglejmo si nekoliko bližje statistiko gibanja na mariborskem delovnem trgu v letu 1936. Glasom podatkov naše tukaj šnje Borze dela je iskalo dela v toku prejšnjega leta 4964 oseb in sicer 3043 moških in 1921 žensk. Največ povpraševanja po zaposlitvi je bilo v mesecu decembru (689), najmanj pa v aprilu (270). Izvršenih posredovanj je bilo 1250, od teh 324 za moške in 926 za ženske delovne moči. Največ uspešnih posredovanj je bilo izvršenih v mesecu avgustu in sicer 36 moških in 95 ženskih delovnih moči, skrpno 131. Kako sorazmerno veliko število brezposelnih se je zateklo k Borzi dela za brezposelno podporo, nam kažejo številke posameznih mesecev, ki izkazujejo skupno na podporah Din 484.923 za 3064 prosilcev. Tudi glede podpor števila oseb, ki so jih dobile, je mesec deccmber rekorden. V mesecu decembru je prejelo namreč 668 oseb Din 84.587 brezposelnih podpor. Letni meseci kažejo tako v številu brezposelnih kakor tudi glede izdanih podpor najmanjše postavke. V juniju pr. leta je bilo izdanih samo Din 18.354 za brezposelne podpore 100 osebam. Borza dela vodi v svojih seznamih poleg vseh teh rubrik še poseben sestav vseh onih, ki so iz tega ali onega vzroka izpadli iz stanja brezposelnih, bodisi da so se preselili ali pa da so si sami priskrbeli zaposlitev. Celoleten sestav kaže 3110 brezposelnih oseb in sicer 2222 moških in 888 ženskih del. moči. Nič manj zanimivo je vsakomesečno končno stanje brezposelnih, ki se v preteklem letu giblje med uajnižjim stanjem v mesecu avgustu 1166 (902 moška in 264 žensk) in najvišjim stanjem v preteklem letu v mesecu decembru, ko je število brezposelnih naraslo kar na 1839 (1446 moških in 393 ženskih delovnih moči). Bilanca o gibanju na delovnem trgu in naraščajoči brezposelnosti, ki jo lahko povzamemo iz suhih številk, ni rožnata in osvetljuje z žarko lučjo težke socialne in gospodarske prilike našega obmejnega ozemlja. Tjfafjusbf. jcovke Nesrečo je preprečil. Ko se je vračal te dni neki uslužbenec tovarne »Teksta« proti domu mimo barak v Dobravi ali po »domače« Abesiniji, se je iz neke barake valil gost dim. Delavec je poskusil odpreti vrata, pa so bila zaklenjena. Odprl jih je s silo in opazil na tleh ležečega otroka, ki ga je že omamil dim. Vrgel je na otroka suknjo in ga odnesel na prosto. S pomočjo sosedov je pogasil ogenj, katerega žrtev bi kmalu postal otrok, ki se je na svežem zraku zopet kmalu zavedel. Starši, ne puščajte otroke samih! Porast prebivalstva. Radi ugodnih gradbenih razmer raste neverjetno število tezenskega prebivalstva, ki se je od leta 1921. do danes potrojilo. Tezno šteje danes v bivših svojih mejah 498 družin in 2114 prebivalcev. Dr. Fran Vatovec: 140 ta slovenske muta-ii&tike (Dalje.) ,LubIanfke Novize« pa so umevno prinašale tudi domače novice in vesti, razen tega v »perstavkih« ob koncu vsake številke vsakršne razglase, oglase, žitne cene, loterijo, smrtne slučaje itd. Pri teh domačih novicah so prevladovale ljubljanske iu okoliške, dočim srečujemo vesti iz drugih slovenskih krajev le bolj poredkoma. Radi tega ni nič čudnega, ako je razširjenost »Lublanlkih Noviz« bila skoro izključno omejena na področje bivše Kranjske, tako da v ostale slovenske pokrajine niso mogle prodreti. S tem pa še ni rečeno, da bi se z leti in v slučaju daljšega izhajanja s pametno organizacijo ne bile usidrale v ostalih slovenskih predelih. Tako zasledimo med Vodnikovimi novicami »z domačih krajev, kakršnih konkurenčna »Laibacher Zeitung« ni imela toliko, vest, da so »Njih cesarska Svitlost pervolili, da imajo vsi D^hanti Lublanskiga kapitelna zanaprej infulirani biti« (Nov. 1797, št. 8); da so v Nedelo 12. svečana 1797 na Cesarjovga rojstva god v LuManskim theatri eno pesem po nemško neli«; da so se >18. dan Svičana 1797 popoldne ob petih v Lublano perpelali njih kraleve visokosti Princ j Karl, inu Princ Ferdinand«; da so 4. dan malega sr-pana 1797 »musikanti Lublanskiga m(jsta se z’ muziko gori po Lublanici na čolnih pelali, inu zvečer ob deseti uri nazaj peršli«; da »Torek drugi dan Prosenca se je gospod Molitor en mojster v’musiki na svoje gosli tukaj v’ Lublani slišat pustil; naj se vsi Šiš-(karji pruti nemu skriejo«; da sta bila »Torek zjutra (2. prosenca 1798) ob devetih dva hudod^lnika obešena na unim kraji jame blizo S. Krištofa«; nadalje, da »Nedelo (29. malega travna 1798) popoldne ob tr$h, kader so ludje v’ cerkvah, vstane na naglim ogin v’ Krakovim, ribiškim predmestji naše Lublane«; da je »4. dan t^ga meseca (malega travna 1. 1800) Temovo per Lublani pogorelo«; potem, da je »V«jlki pondelik (1. 1800) bi boj v’ gradiši ra§d Žnidarji inu šribarji«; da je »Šesti dan tega nnjsca (leito pada 1800) po polnoči ob dva kateri bodo sodelovali tudi graški akvaristi. Kino Union. Do vključno torka očarljivo lepi film »Žetev« s Pavk) Wessely. V sredo: Frančiška Gaal. Tragična smrt otroka. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je danes dopoldne obravnavala tragična smrt S mesecev starega Romana Robina, sinčka zakoncev Robin. Na zatožni klopi je sedela 22-letna služkinja Helena Rebernikova, ki je bila uslužbena pri Ro-binovih na Tržaški cesti. Dne 18. septembra je Rebernikova pri štedilniku pestovala mladega Romana, ki je nenadoma segel z ročico v lonec vrelega mleka ter pri tem zadcbil tako hude poškodbe, da je dva dni pozneje umrl v mariborski bolnišnici. Radi malomarnega nadziranja otroka je bila Rebernikova obsojena na 14 dni strogega zapora, pogojno za dobo 2 let. Obsojeni vlomlici. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je danes dopoldne obravnaval več slučajev vlomov in tatvin, ki so se vršili v zadnjem ča!*u na našem podeželju. Tako je bil obsojen 21-letni delavec Henrik Leskovar iz Slovenske Bistrice na 15 mesecev strogega zapora, ker je vlomil v stanovanje posestnika Gregorja Te-kavca v Ritoznoju ter ukradel obleke, perila itd. v vrednosti 1500 dinarjev, 24-letni delavec Karel Žlaber iz Velke je bi! obsojen na 1 leto strogega zapora, ker je strašil v Stari gori in v Gačniku. 33-iteni mesarski pomočnik Avgust Kolar iz Rogaševcev pa je bil obsojen na M mesecev strogega zapora, ker je v Te-šanovcili ukradel posestniku Ludviku Kučanu razne predmete v vrednosti oko li 6000 dinarjev. Nezavestnega v hlevu nekega posestnika v Počehovi so našli 36 letnega delavca Jožefa Solaka iz Sv. Trojice v Sl. goricah. Takoj so poklicali mariborske reševalce, ki so Solaka nemudoma odpre-mili v splošno bolnišnico. Tamkaj so zdravniki ugotovili, da je Solak zadobil na glavi več udarcev z nekim ostrim pred metom, najbrže nožem. Ko je Solak zopet prišel k zavesti, je izpovedal, da se je zvečer vračal iz neke gostilne v Počehovi po državni cesti domov. Nenadoma pa ga je iz ozadja napadel neki neznani moški, ki mu jc prizadjal več udarcev po glavi. Kaj se je potem zgodilo in kako jc prišel v hlev, kjer so ga našli, ne ve, ker se je onesvestil. Orožniki sedni poizvedujejo za napadalcem, PMetki SLADKORNI BARONI. »Del. politika« poroča: »Sladkorni baroni ne marajo znižati cene sladkorju. Pravijo, da morajo preveč pod ceno izvažati ekspertni sladkor. Državne tvor-nice se pa izgovarjajo, da imajo stare stroje in ne morejo sedaj prevzeti sladkorne pese, ki je še pri kmetih naprodaj. Zagrebški listi pravijo, da je to izgovor kartela. No, 70 milijonov dobička je več kakor 30 ali 40 milijonov.« »DOPUST.« Tuk. »Del. politika« piše: »Ni denarja. Radi pomanjkanja kredita bodo akor-danti v kurilnici d. ž. najbrž ves mesec ostali na brezplačnem dopustu.« Ptujske Mouite Proračun sreskega cestnega odbora v Ptuju za leto 1937-38. Sreski cestni odbor v Ptuju je na svoji seji dne 7. t. m. ustanovil proračun dohodkov in stroškov cest nega okraja za leto 1937-38 ter sklenil, pobirati za pokritje primanjkljaja 18% cestne doklade in sicer na vse neposredno dokladam podvržene državne davke. — Pritožbe zoper ta sklep se vlagajo pismena ali ustmeno pri sreskem cestnem odboru v Ptuju v roku 14 dni od razglasitve teza sklepa. Konzum mesa v Ptuju v letu 1936. V mestni klavnici v Ptuju je bilo v leto 1936 zaklanih 3789 živali in sicer 209 bikov, 183 volov. 305 krav, 487 telic, 1505 telet in 1100 svinj. Konzuni se je v letu 1936 na-pram letu 1935 zvišal za 800 komadov živine, kar je pripisati ugodnejšim cenam živini. Radi nizkih cen je kmetovalec v prejšnjih letih raje klal živino doma in potem meso na drobno razprodal, da je prišel na svoj račun. fluitoikaue Vozne olajšave. Beograd, 10. januarja, skupščina gluhonemih, polovična vožnja v času od 8. do 14. jan. na podlagi ob* jave in žel. leg. a Din 2.—. M r kop o 1 j e, 16. in 17. januarja, smuške tekme za državno prvenstvo v alpski kombinaciji, polovična vožnja v času od 13. do 20. jan. na podlagi žel. legitimacije a Din 2.—. Skopi j e, 8. in 9. maja, konferenca Rotari klubov, polovična vožnja v času od 5. do 13. maja, kakor za nadaljne izlete po Južni Srbiji na podlagi žel. legitimacije in članske izkaznice. Rom a, svetovna razstava katoliškega tiska z 70% popusta lia italjan skih železnicah podaljšana do 30. aprila. -Vse nadaljne informacije, nabava vozovnic po originalnih in znižanih cenah, preskrba viz, nakup valut po najugodnejših dnevnih tečajih, preskrba kliring-marik, nabava potovalnih lir itd. pri »Putniku« Maribor, Aleksandrova c. 35, tel. 31-32, 21-29 in Putniku« Celje, Aleksandrov trg 1. tel. 119. Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo se je včeraj nadaljevalo z dvema tekmama in sicer je v Splitu premagal zagrebški Gradjanski Hajduk z 1:0 (0:0), v Beogradu pa je Jugoslavija zmagala nad Iiaškom v razmerju 2:0 (1:0). Po svoji včerajšnji zmagi nad Hajdukom ima Grad janski največ izgledov za jesenskega prvaka. Železničar:Rapid. V nedeljo 17. t. m. se bo v Mariboru otvorila letošnja nogometna sezona, in sicer se bo odigrala prijateljska tekma med SK Železničarjem in SK Rapidom. Čm&uaAmkLo AMnrkf Procesi zaradi »Phonixa«. Polom »Ph6nixa« je povzročil tudi številne procese. Tuji listi poročajo o dveh takšnih zanimivih procesih. Kakor se je kmalu po polomu ugotovilo, so imeii nekateri agenti >Phonixa« navado, da so nagovarjali ljudi, da po treh letih zamenjajo svoje pogodbe za boljše. Tako so včasih dostavili klavzulo o zlati valuti, so podaljšali ali skrajšali rok zavarovanja in podobno. Nova avstrijska zavarovalnica, d d. kot naslednica »Phonixa« pa se je postavila na stališče, da gre v vseh teh primerih za popolnoma novo, ne pa za podaljšanje stare pogodbe. Zato se je branila izplačati vdovi nekega zdravnika, ki je svojo staro pogodbo nadomestil 1. 1933. z novo, ker nova pogodba še ni tri leta stara, prejšnja pogodba pa da je z novo ugasnila. Vdova je nato vlo žila tožbo pri dunajskem trgovinskem sodišču. Takoj po izvedeni ustni razpra- vi je zavarovalnica priznala upravičenost tožbe vdove, in izplačala zavarovalnino in tudi plačala vse pravdne stroške. Na Madjarskem je bilo vloženih proti zavarovancem »Phonixa« mnogo tožb, ker niso več plačevali premij. Več teh tožb se je tudi končalo z obsodbo zavarovancev, da moraio premiie plačati. Z uspehom pa je izpodbijal tožbo neki budimpeštanski trgovec. Dejal je, da je zahteva »Phonixa«, oz. Denarne centrale, ki likvidira posle »Phonixa«, v nasprotju z madjarskim civilnim pravom. Kajti tisti, ki je sam kršil obvezr nosti iz pogodbe, nima pravice tožiti drugega na izpolnitev pogodbe. »Pho-nix« pa svoje obveznosti ni izpolnil. Sicer pa je uredba o »Phonixu« tudi v nasprotju z madjarskim trgovinskim zakonom. Sodišče se je izvajanjem trgovca priključilo in razsodilo, da je imel zavarovanec vso pravico, da preneha plačevati premije in zahteva kapitalizacijo svojega zavarovanja. Zavarovalnica zato nima nobene pravice do zaostalih premij. Dvig cene črnega bora. V sarajevski gozdni direkciji je bila 30. decembra licitacija za prodajo 7000 kubičnih metrov črnega bora. Izklicna cena je bila 110 Din. Skupno je bilo 5 dražilcev. »Cer«, d. d. v Zagrebu je ponudila po 171.24, Din. »Našička« po 166.80, Marko Babu- novič iz Sarajeva 162, družba »Ugar.: 166 in Ivan Cater iz Celja 160 Din. Na dražbi je bila dosežena za 428.680 Din višja cena, kakor pa je bila izklicana. Poleg tega je dobila direkcija plačano tudi vso gozdno takso. Cena črnega bora, ki je bila preje po 50 do 70 Din za kubični meter, je sedaj skočila na 170 Din, in se je torej dvignila za približno 120 Din. Glavni kupec črnega bora je Nemčija, ki je preje kupovala ta les iz Amerike. Ker pa je zahtevala Amerika plačilo vedno v devizah, ni nakup v Ameriki Nemčiji nič več konveniral. Sedaj kupuje v Jugoslaviji, kjer more plačati bor v kliringu. V Nemčiji je znan bosenski bor kot »Jugopeach pine«. črni bor ima zelo veliko smole ter se zlasti uporablja za vojno industrijo. pravljajo Nušičevo štiridejansko komedi-i jo Dr«. To je najnovejše delo tega na-j šega prvega komediografa, ter sodijo o | tej komediji, da je Nušič 1 njo prekosil celo svoja najuspelejša mladostna dela. m Ue&tske neuke Občni zbor gasilske čete Pekre je bil v nedeljo 10. januarja v začetkom ob 10. uri v gostilni Zorko. Predsednik Zorko je otvoril sejo, pozdravil vse navzoče in se spomnil Nj. Vel. kralja Petra II. in pro-tektorja gasilstva Nj. Vis. princa Tomislava. Po poročilih posameznih funkcionarjev je bilo razvidno, da je četa delovala zelo vzorno. Četa ima stanje v blagajni 7.861 Din. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor. Predsednik: Brezov-nik Štefan, poveljnik: Kreuh Franc, poveljnikov nam.: Ribič Anton, tajnik, Ozimic Rudolf, blagajnik, Mule Ivan, orodjar: Strohmajer Franc, odbornika: Pukl Maks in Kerhe Josip. MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Ponedeljek, 11. januarja: Zaprto. Torek, 12. januarja ob 20. uri: »Visokost uleše«. Red B. Sreda, 13. I. zaprta. četrtek, 14. I. ob 20. uri: »Kadar se utrga oblak«, red A. PTUJSKO GLEDALIŠČE: Ponedeljek, 11. januarja ob 20. uri: »Kadar se utrga oblak«. Gostovanje »Narodnega gledališča« iz Maribora. Prva ponovitev Žigonove drame »Kadar se utrga oblak« bo v četrtek 14. jan., ob 20. url. To izredno močno in s silno dramatsko pisano delo je ob premieri imelo zelo časten uspeh in je pretreslo občinstvo. Nušičev »Dr« na mariborskem odru. Kot nasiednjo dramsko premiero pri- 200 milijonov IK.tajeev mora v šolo! Kitajska država si osobito v zadnjem I času resno prizadeva, da bi znižala do«j sedanje ogromno število analfabetov. Z uvedbo brezplačnega šolskega pouka je bil napravljen prvi korak k zboljšanju, j Široke mase naroda dosedaj niso bile deležne brezplačnega pouka in si zlasti revnejši sloji niso mogli privoščiti, da bi izšolali svoje otroke. V Kitajski obstoja danes takozvani šestletni načrt, na osno* vi katerega naj bi se med Kitajci dvignila pismenost in po katerem načrtu nai bi se iz Kitajcev vzgojili dobri in samozavestni državljani. Vsak učenec bo moral obiskovati 3 do 6 mesečni tečaj in upa kitajska vlada ,na najlepše uspehe, tako da bo v toku šestih let vsem odra-; s-lim dana možnost, da se priuče pisanju in čitanju. V teh šestih letih bo v sako-j mur omogočeno, da se obogati s tisto! izobrazbo, ki je potrebna za kolikor toliko moderniziranega državljana. Pouk tolikih milijonov učencev pa zahteva primernih učnih prostorov. Kitajska vlada ie radi tega sklenila, da bo sezidala v posameznih okrajih po potrebi 20 do 19 novih šol. Poleg vsega tega je naročila vlada celo množico kulturnih filmov, ki naj opozarjajo oblastva in posameznike na pomen moderne vzgoje in vzgojnih} sredstev. Število nešolanih in nepisme-i nih Kitajcev v starosti od 15 do 50 let se ceni na 200 milijonov. K tej ogromni številki pa moramo pridjati še najmanj 30 milijonov otrok, ki so šoloobvezni in ki radi revščine niso mogli obiskovati šole. Iz vsega tega vidmo, da si tudi Ki' tajska prizadeva, da bi v svojem naro-! du dvignila izobrazbo do dostojne viš>, ne. Spoznala je, da mora skrbeti vsak narod predvsem za izobrazbo svojih državljanov, ker je baš v izobrazbi ključ do narodne samozavesti, ki vodi do nacionalne zavesti in do odpornosti na-prani vsem, ki bi hoteli bodisi kulturno j ali pa teritorialno podjarmiti doslej svobodni in prosti kitajski narod. 6« | IH HIIHIIBiaiEll Razno CENJENE DAME* 0<1 danes dalje zopet dobra frizerka pri Ivanu Fliegerju. frizerju. Krčevina. Aleksandro va cesta 7, Maribor. 162 Posest ENONADSTROPNA HIŠA za Din 50.0o0.__. naprodaj. Naslov v upravi lista. 159 Sobo ISie Službo dobi IŠČEM OPREMLJENO SOBO na desiuin bregu Drave. Ponudbe pod »Takoi« na upravo- MODIST1NJO, vodilno moč, sprejmem takoj* stalna služba. Pismene ponudbe pod »Simpatična« na 163 upravo. 160 pri naših Hns*?rc?5i' ll!IK! kUPU*te Sih °9*a5u?t®# ■DOS JUAN »Res je,« je priznal Andrikos. »Zdi se mi najprimerneje, da se hči po smrti babice zopet vrne k svojemu očetu, od katerega je bila že 10 let . . .« Ni mogel spregovoriti do konca; tako zelo je bil prevzet. Gotovo si pa tudi mislil,« je pripomnila Katinka, »da je v tem času zavzela mesto Hermionine matere druga ženska, neke vrste umetnica-vagabund-ka. žena brez poklica, brez rodbine in najbrže tudi brez načel in religije ter da so pravoverni in strogo nravni sorodniki tvoje hčerke najbrže izrabili vsako priliko, da napolnijo srce tvoje hčerke z mržnjo, prezirom in sovraštvom da mačehe. Tudi si najbrže dobro pretehtal, kakšno stališče bo zavzelo to po vseh pravilih britanske vzgojne umetnosti zdresirano dekle poleg Slovanke Katin-ke. Mar ne bo preveč trpela njena prefinjena idealnost ob stiku z grobo re- alistiko mojega bistva, mar ne bo trpela njena nežnost spričo moje hladnosti? In uspeh tvojih razmišljanj bi gotovo bil ta, da nisem primerna za to, da bi bila mati tvoje hčerke.« »Katinka,« je ves osupel govoril Au-drikos, »za božjo voljo, ti mi deiaš krivico. Meni je bilo največ do tega, da ti ne natovorim tega tvojega bitja z vso njeno tugo ter neizkušenostjo, saj bi bila ti radi Hermionine prisotnosti v vseh življenjskih navadah precej prizadeta. Kratko in malo: ne zahtevam od tebe nikakšne žrtve.« Katinka je nekaj časa pomislila, zatem pa dejala: »Gotovo nisem žena, ki bodi vzor mladega dekleta. Fini ton in nežne manire so mi odvratne. Moj jezik je osat in drzen, moje obnašanje nemalokrat izzivalno. Na drugi strani nisem nikakšna gospodinja, česa naj bi se pač spričo tega naučila Hermiona pri meni?« »Nič slabega, gotovo nič slabega,« je ponavljal Andrikos prijazno ter ljubeznivo. »Meniš? Poslušaj torej, ti rovarski diplomat, prekosrečni oče, mojo odločitev! Naj dekle kar pride. Če bi bilo v meni srce, potem bi morda rekla, da mu ga bom odprla. Tako pa se moram zadovoljiti 7. obljubo, da ji bom zajamčila dober postopek. Piši, da jo pričakujeva.« Andrikos je ves vzhičen pograbil roko svoje mlade žene, jo pritisnil na ustnice ter zašepetal: »Zahvaljujem sc ti.« Ona pa je zbežala v sosednjo sobo. * Tedaj pa je Andrikos nenadoma zaihtel. »Kako naj vendar prispe uboga Hermiona semkaj?! Angleško brodovje pričakujejo v Besika:Baju. Carigrad je blokiran in ga lahko vsak trenotek zasedejo Rusi. Pod takšnimi okoliščinami si menda ne bo upal nikdo od sorodnikov potovati s Hermiono semkaj.« Medtem se Je Katinka zopet pojavila v sobi in pristavila: »Do Smyrne jo bo že mogoče spremljati. Tamkaj pa jo ti počakaš in jo spraviš semkaj s francoskim poštnim parnikom.« »Jaz?« je razburjeno vzkliknil Andn-kos. »Kako si moreš misliti, draga žena. da bi mogel nastopiti pot, sedaj v tej zimi, z revmatizmom in ravno v tre-notku, ko preiskujem začetke starribul-ske palače?« »Če je temu tako, potem povej kar odkrito, da nai jaz grem po dekle,« je pri' djala Katinka. »Nisem tako mislil, toda če bi se mog' la odločiti . . .« Katinka ni takoj odgovorila. Andrikoi pa je dejal: »Zagloba bi te lahko spreni' Mal do Smyrnc.« »Ta Poljak naj me spremlja?!« je ku# kor s prezirom vzkliknila Katinka. »Mar ne visi na tebi, kakor na mate' ri, odkar sl ga v težki bolezni s svo)