JAKOB DIMNIK: Naša gospodarska organizacija. Napredno učiteljstvo ne more alkdar. podleči, ker ima tako izvrstno organizacijo, toliko koristnih in dobrodelnih stanovskih institucij in  . toliko delavnih sil, ki so oprte in koreninijo v idealni stanovski zavesti' in ljubezni. Dr. Josip Kušar. Gospodarska organizacija nasega  stanu je tista gonilna moč, ki nas veže in  druži y nepremagljivo četo, nam daje  znak življenja, moč za obstanek in odppr-  no silo proti nasprotnikoin nas samih in  našega stanu. O naši gospodarski organi-  zaciii sem pisal in obširno razpravljal  pred desetimi leti, ko smo slavili 50 letni  jubilej ..Učjteljskega Tovariša" in sicer v 1. (jubilejni) številki Učit. Tovariša, ki je izšla dne 7. januarja leta 1910. Drugič sem pisal o naši gosppdarski organizaciji dne 5. septembra leta 1913, v 36. številki  Učit. Tov. ki je bila posvečena 25 letnici naše ,,Zavreze". Zato opozarjam čitatelje  Učit. Tpvariša na ti dve številki našega glasila. Danes omenjam posamezne točke naše gospodarske^>rganizacije le bolj na  kratko, kar se tiče zgodovine in namena,  pač pa hočem dostaviti k vsaki instituciji nje vrednpst, da bomo približno vedeli, kako močna jc naša gospodarska organi- zacija, pa ne samo v Sloveniji, temveč v celi Jugoslaviji. Le-ta pbstoji iz naslednjih institucij, zadrug in društev: 1. Dništvo v pomoč učiteljem, njih  vdovam in strotam na Kranjskem (Vdov-  sko učiteljsko drustvo) lma K 125.000:— premoženja. To društvo plačuje vdovam  članov letno 200 K pokojnine do smrti,  sirotam pp pčetu 60 K, sirotara po očetu  in materi pa letnih 100 K vzgojnine dp 19. leta. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1860. 2. Dništvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani, ustanovljeno leta 1895. ima 120.000 K premoženja. Namen tega društva je ppvedan že v naslpvu. 3. Ustanova za učiteljske sirote na Kranjskem ima K 14.000 premoženja. Iz  obresti se podpirajp učiteljske sirote, ki študirajo v Ljubljani. To ustanovo je usta- novilo ,,Slovensko deželno učiteljsko dru- štvp v Ljubljani" leta 1895. ter jo je leta 1898. pdstppilp v oskrbp in oddajo ,,Dru-  štvu za zgradbp učiteljskega kpnvikta". 4. Učiteljska Samppomoč izplačuje takoj pp smrti vsakega člana njegovim de- dičem tolikrat po 2 kroni, koljkpr ima društvo članpv. Danes ima društvo 20.000 Ikron premoženja: ustanpvljenp je bilo leta 1898. 5. .Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani, registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Zadru^ni delež znaša 50 K. Zadruga, ki je začela poslovati leta 1904., ima 20.000 K rezervnega sklada. Vsakoletni čisti dpbiček je namenjen Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta. 6. Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju, reg. zadruga z o. ]., ustanovljena leta 1911, naročuje članom časopise in razne gpspodarske potrebščine prpti mesečnemu odplačevanju; sprejema in pbrestuje hranilne vloge in dovoljuje posojila. Deleži sp pp 10 K. Nje prempženje znaša 10.000 K. 7. Društvo »Narodna Šola" v Ljubljani podpira slovenske šole s samoučili ter prispeva svpjim članom (šplam in učiteljem) za sampučila po 10 % pd društvenega premoženja, ki znaša danes 12.000 kron. Ustanovljena je bila ,,Narodna Šola" leta 1871. v Idriji. Med ustanovniki je bil tudi oče deželnega predsednika v Slpveniji, Gregor Žerjav, ki je bil takrat sodnik v Idriji. 8. Društvp vpokojenih učiteljev in učiteljic na Kranjskem daje zapuščencem članov ob smrti tolikokrat pp dve krpni ppdpore, kplikpr ima.društvo članov. Društvp, ki se je ustanovilp pred osmimi leti, ima 5000 kron prempženia; sedež društvu je v Ljubljani. 9. Društvo slpvenskih učiteljic v Ljubljani, ustanovljenp pred petnajstimi leti, daje bolehnim članicam podporp; premoženja ima 5000 kron. 10. Učiteljska tiskarna, r. z. z o. j:, je začela ppslovati dne 2. julija 1906. leta. Misel o učiteljski tiskarni se je porpdila v glavi sedanjega višjega šplskega nadzprnika E. Gangla, ki }o je najprvo razodel podpisancu. To je bilo leta 1898. Čakali smp na ugodno priliko, da nam je bilo mogoče tp misel, ki je našla med učiteljstvpm splošno pdpbravanje, uresničiti. Ta prilika se nam je nudila leta 1905, ko je bila na prodaj Kleinova tiskarna. Da bi ne zamudili te prilike, je na splošno željo učiteljstva sklical preds. ,,Zaveze" tov. L. Jelenc v Narodni dom učiteljski shod, na katerem je poročal o veliki važnosti lastne tiskarne za učiteljski stan. Jelenčevo izvrstno poročilo je vzelo prisotnp učiteljstvo z velikim odobravanjem na znanje in ppverilo svoje voditelje, da se takoj pogode z lastnico Kleinove tiskarne, vdovo Klcinovo. To se je zgodilo dne 20. maja leta-1906. Ta dan so se zbrali predsedniki okrajnih učiteljskih društev s Kranjskega v posebni sabi pri ,,Zlati ribi" ter se pogodili s Kleinovo vdovo za 48.000 kron. Sestavil se je takoj začasni upravni odbor, ki je izbral predsednika Zaveze tudi za načelnika tega odbora. Načelniku se je poverila tudi sestava pravil za to našp najnovejšo zadrugo, Prvo leto je imela tiskarna svpje prostpre v Kleinovi hiši v Stritarjevi ulici. Ti prostori so postali pretesni, zato smo se preselili leta 1907. v Gradišče št. 4. Pa tudi tu smo bili kmalu na tesnem. Misliti smo začeli na lastnp stavbo. Tovarišema Fr. Črnagoju in ppkojnemu Karlu Widru se je posrečilo kupiti od Julija Kleina v Frančiškanski ulici veliko hišo s prostornim vrtom. Na tem vrtu smo zgradili leta 1910 svoj lastni dom, moderno stavbo za tiskarno, ki stno jo opremili z najmodernejšo tiskarsko opravo. Vrednost tiskarne z obema hišama znaša danes dobra dva milijona kron. ^5 Danes ima »Učiteljska tiskarna" te-le oddelke: a) zaloga šolskih in drugih tiskovin; b) tovarna šojskih zvezkov; c) knjigpveznica: č) knjigotržnica in prpdajalna šolskih potrebščin; d) tpvarna učil (še pravkar snuje). Tiskarna se lepp razvija in ima vedno več prijateljev in vsi tisti nevoščljivci in  škpdeželjni ljudje, ki so se na vso moč  prizadevali, da bi uničili to našo zadrugp,  so si polpmili zpbe pb njeni železnobeton- ski stavbi. Prvi delež za tiskarno je podpisal in plačal pokojni dpbrotnik slovenskega uči- teljstva, nadučitelj Josip T r a v e n , ki se jp je spomnil tudi v svoji oporoki. Čisti do-  hodek, ki ga bo donašala naša tiskarna,  se bo upprabil v podporo učiteljskim pod-  pornim društvpm, institucijam in zavp-  dom. Zato pa: Naj živi, cvete in raste Uči-  teljska tiskarna! 11. Učiteljski zdraviliški dom. V dogovoru smo, da v prav lepem zdravilišču  v Sloveniji kupimo za 300.000 K lepo hišp,  v kateri je 28 ppremljenih sob. Naš po oblaščenec, ki je član upravnega odbpra  Zaveze, sklepa pogodbp, ki utegne biti kmalu gotova. ,,Učiteljski zdraviliški dom" bp zadruga z omejenim jamstvpm, katere deleži bpdp znašali 1000 kron. 12. Knlturiia banka se snuje. Pravila so že gotova in tudi gmotna podlaga je zagotovljena. Čisti dpbiček ne bo šel v žepe akcijonarjem, ampak v kulturne namene. Iz teh dvanajstih točk obstoji gpspp- darska organizacija slpvenskega učitelj- stva, katere vredhost znaša 2,660.000 K. 13. Učheljskp morsko zdravilišče. Hrvaško učiteljstvo si je postavilp v Cerkvenici svoj ,,Kopališki dom", y katerem ima tudi slovensko in srbsko učiteljstvp svpje zavetišče. 14. l/čiteljski Dom v Zagrebu, v katerem imajo razna hrvaška učiteljska društva svoje prostore in učiteljstvo, ki prihaja z dežele v Zagreb, pa prenpčišče. 15. Učiteljski konvikt za otroke hrvaškega učiteljstva, ki se šplajp v Zagrebu, ima svpje krasno poslppje. 16. Hrvatska učiteljska štedna in predujanina zadruga ima svoje prostore v ,,Učiteljskem dpmu". 17. Učiteljski dotn v Beogradu ima isti namen, kakpr Hrvaški učiteljski dom. Iz teh sedemnajstih točk sestpji tprej gosppdarska organizacija jugoslovanskega učiteljstva, ki je dokaz naše ppžrtvpvalnosti in zavednosti. Mnogo naših težkih prihrankov in mnpgp odtegnjenih grižIjejev našega vsakdanjega kruha jfe zalpženih v tej prekrasni stavbi naše gospodarske organizacije. Velikp sp nam pripompgli k tej gosppdarski zgradbi tudi mnogoštevilni naši ppdpprniki in dobrotniki, ki se jih spominjamp ob vsaki pri-liki z veliko hvaležnpstjo in ki ostairfejo z zlatimi črkami zapisani v zgpdpvini naše organizacije. Bog jih živi! ii!