Cerkvene zadeve. Družba svetega Mohorja. Zopet je prišel čas, ko je potrebno pristopiti k naši slavni družbi in odati letnino za prekoristne Mohorske knjige. Letos dobimo spet izvrstne in zanimive, namreč sledeče: Jeruzalemski romar, Življenja sreeen pol, Kitajci in Japanci, Škodljive rastline, Večernice, Koledar; čvetere bodo s podobaini. Da se je družba sv. Mohorja tako lepo razcvetela, za to imajo največe zaslug^ duhovr-iki, kaleri so vsako leto navdušeno, s krepkimi bpsndami Ijudi k prištopu: va»)ili; potein slavni odbor, kateri jo že štirideset let izvrstno in modro vodi, ne sam>) v korist, neg > tudi v čast in ponos slov naroda; dalje pa tudi marljivi družbeni pisaLelji. Najvočo zahvalo smo pa dolžni Vseganiogočnemu, kaleri je dal družbi očevidno obilni blagoslov. Čeravno pa šteje sedaj že erez 57 tisoč udov, vpndar mislim, da do vrhunca še ni dospela. Veliko župnij se še nahaja po slov. domovini, katere imajo primeroma proti drugim še silno malo družbenikov. Želpli je torej, da bi če. gg. dušni paštirji, kateri imajo največ upliva pri ljudstvu, tudi zanaprpj se blagohotno Irudili vsako leto vee novih udov pridobiti. Res, da je to nekoliko težavna naloga, ker je treba ljudem vpčkrat s prav živo in g ireeo besedo družbo priporočati Ipr jim natančno pojasnjevati veliko vrednost družbpnih knjig, a ta požrtvovalni trud ni zastonj — saj vidimo, koliko koristi donašajo slov. ljudslvu v inoralnem in gmotnem oziru. Družba sv. Mohorja je brezdvoinno du sedaj najvcč pripomogla k dušpvnemu razvitku Slovencev, posebno prostega naroda, in v vpčjem šlevilu, ko so bodo ludi v prihodnje njene knjige mpd ljndstvo razširjalp, hitreje bo napreilovalo v loliko polrebni ki-ščanski omiki. Ako pogledamo v »Imenik«, prppričaino se lahko iz števila Mohorjanov, v kateri župniji so ljudje na višji stopniji izobrazb^, napredka in narodne zavednosti — kar jim jo v veliko čast — in v kateri so še duševno zaspani. Se vp, da pri tem so mora gledali na število prebivaleuv vsake župnije. Naj bi si pa tudi vsak družbenik prizadeval svojo sosede za družbo pridobiti; čeravno gre marsikatereinu hudo za denar, posebno sedaj v zimskoin času, vp.ndar trdna volja vse ovire premaga. Trudimo so vsak po svojib lnočeh tako dolgo. da bo vsaka slovonska hiSa inirila Mohorske knjigc. Mlad na, posebno odrašfiena, ima čpdaljp vpč vcsplja do bprila. SUrbimo in prizadpvajmo si, da jpj, kolikor inogorp, vpliko dohrpga berila v rokc spi-avimo; v prvi vr.sti nravno pisane kn.jigf, kakor ho Mohorskfe, potpni pa ludi v katoliškem duhu uredovane časopisp. S kakoršnjim bprilom se bode bavila, takega mišljenja se bode tudi navzpla: katoliškega ali pa brezvprskpga. Največo pozornost bi morali obračati na mladino, da je ne okuži liberalni dnh svela. Bolj. ko se bo izobrazila na podlagi vprskih naeel, nianj bo nerodnosti in hudnbij — v boljsiem položaju bo nravno življenjp. V prosppb kaloliške in narodne zavpsli jp pa potrpbno tudi dobre časopisp mpd ljudstvo širiti. V ta naniPi« naj bi domoljnbi duliovskega in svptnega stami v v-;aVi župniji vstanovili bralno društvo, to pa z malo lel.nino, n. pr. 60 kr., da lahko vsak prislopi, tudi siromak. Ljudje so siepr željni berila, vendar na to vsak glpda, da sp za malo ceno dobi. Ako duliovnikom ali učiteljem ne dostaje časa za poslovanje pri bralnih društvih, pa lahko cprkovnik ali organist skrbi za red pri čitanji in izposojevanji listov in knjig. Želelf bi pa nekoliko več pognmne vstrajnosti. np da bi danes navdušeno začpli, jutri pa že - - sramotno zaspali. Res, da so povsod razne ovire in nasprotovanja, pa ne bodirno malosrčni, le v dobn volji krppko naprej! D—č. Svecanost Lurške Mateve Božje v frančiškanski eerkvi v Mariboru. Sv. oče papež Leon XIII. so redu sv. Frančiška privolili lastno sv. mašo o prikazni Matere Božje v Lurdu na Franeoskpm. Ta sv. maša bode slovpsno pribodnjo soboto t. j. 11. februvarija prvič v čast Lurške Matere Božje ob 6. uri. Po slovpsni sv. maši bode pridiga o Lurški Materi Božji v slovpnskem in na večer ob 6. uri v npmškpm jeziku. Pridigovalo bodeta dva imenitna lurška romarja in velika častivca Lurške Matere Hožje v Mariboru. Vsi Marijini otroci in častivci Eurške Matere Božje so k tej slovpsnosti povabljeni. »Stori mi to veselje in pridi k mpni«, je rpkla Mati Božja Benardiki, »in jaz te bom storila srečno ne sicer na tem, ampak na vsem svetu!« Mili darovi za družbo vednega reščenja: Sv. Uj pri Šaleku 9 fl. 25 kr., Sv. Benedikt v Slov. gor. 10 fl. 40 kr., Makole 40 fl., Sv. Marjeta na Ppsnici 5 fl.. Sv. Ana na Krpmbergu 14 fl. 30 kr., Vuzenice 2 fl., Vitanje 10 fl. 20 kr., Dobrna 5 fl., Dramije 6 fl. 33 kr., Lpskovpc 2 fl.