G
<5Lfl5ILO SloVEh^KKR DLLnV5TVfi"
Štev. 3. ^	^	V	LJUBLJANI,	dnč	20.	decembra	1907.	^	??D>	StD>	Leto	III.
(■■■n
!■■• i
• ■ ■ ■■■BBH«(l|
*i*iiiiiiii<
»ji v »jr«? i
Izhaja vsak ■» petek, -v
UredniStvo in upravniStvo v Kopitarjevih ulicah • štev. 2. ♦
Naročnina znaSa:
celoletna . . K 3'—
poluletna , . „ V50 fetrtletna . . „ 0‘75 Posam. Stev. „ 0*10
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Da izide naš list prihodnji teden zaradi božičnih praznikov pravočasno, prosimo, da naj se nam dopošljejo dopisi zadnji čas v ponedeljek.
Vsem naročnikom in sotrudnikom vesele praznike !
Okno v svet.
Za praznike.
Zadnjič smo povedali, da se v državni zbornici krščanski poslanci resno trudijo, da bi draginjo omejili. Od vlade zahtevajo, da stopi mesarjem na noge, ki ne znižajo skoro nič cene mesu, dasi je živina za dobro tretjino padla. Dosegli so tudi, da se bo davek na sladkor znižal za 8 vinarjev pri kilogramu. S tem se bo revnejšim slojem na leto prihranilo precej stroškov. Postava je tako narejena, da mora priti znižanje davka v korist kupcem; če bi fabri-kantje ali trgovci hoteli to obrniti v svojo korist, jih zadene denarna kazen. Malo je, kar se je doseglo, a nekoliko ložjc si bo pač tudi delavec sladil s cukrom življenje.
najprej domačini v delo. Zbornica je ta predlog soglasno sprejela. Stvar je važna. Iz Amerike prihaja mnogo naših rojakov, pravico imajo zahtevati, da se jim doma da dela in kruha. Naj ne prezro zborničnega sklepa; in če bi se pri železniški gradnji delalo proti njemu, naj se obrnejo na poslance Slov. Ljudske Stranke.
Kapitalizem nevarnost.
Med vsemi državami na svetu se je kapitalizem najbolj razvil v Ameriki. Svobodna ameriška država ali zveza držav se ne vtika v zasebne zadeve obrti in prometa v toliko, kolikor diuge države. Vsakdo, ki iz kakršnega koli vzroka more, sme svobodno izkoriščevati vse razne razmere in pogoje v svojo korist, brez ozira na druge. Na podlagi popolne prostosti se'je kapitalizem v Ameriki razvil kot zasebna velesila, ki drži danes v krempljih vse javno življenje, vpliva tudi preko meja in preko velike »luže« na vse dele zemlje.
Kapitalizem v Ameriki je sila, ki se meri z državno močjo. Prizadeva državi grenke skrbi. Velike zveze, trusti jim pravijo, mogočnih lastnikov premogovnikov, železnic itd., so pričeli igrati z blagostanjem državljanov. Delavske plače so polagoma padale, življenjske potrebščine pa so postajale čimdalje dražje. Predsednik zvezinih držav Roosevelt ni smel več dalje gledati in stati ob strani, ko s,o velikanski bogataši za svoje žepe čimdalje huje izrabljali prebivalstvo. Začel je boj proti tru-stom. Posledica je bila, da so veliki bogataši odtegnili svoj denar s trga in s tem povzročili velik gospodarski polom. V Ameriki je zato tienutno vse negotovo.
Posledica je, da zdaj beže iz Amerike priseljenci kar trumoma v svojo staro domovino.
Ob tem polomu se je pa tudi dognalo, kako nujno potreba je nadzorstvo kapitalističnih podjetij po državnih oblasteh.
Ko je ob polomu nekaterih bank ameriška državna oblast pregledala poslovanje, je našla vse polno sleparij, s katerimi so varali občinstvo.
Kapitalizem v Ameriki pa ni nevaren samo ljudskemu blagru v gospodarskem oziru, marveč tudi v splošno političnem. Ker je v Ameriki
kapitalizem neomejen, ima tudi na volitve naravnost grozen vpliv.
Nikjer na svetu se ob volitvah ne dogajajo tako mrzlični prizori, kot v kapitalistični Ameriki. Zapro se tovarne, vstavi se delo po rudnikih in železnicah, vse je v nekem strahu, kaj da se zgodi. Smelo trdimo, da ima vse to svoj izvor v kapitalizmu in da kapitalizem na ta način vpliva na politiko Amerike.
V Evropi sicer do zdaj še ni splošno takih pojavov. Kapitalizem vpliva pri nas na politiko bol zahrbtno, a v gospodarskem oziru naravnost izpodkopava ljudstvu korenine blagostanja. Kdo je kriv sedanji draginji živil? Nihče drugi kot kapitalistični način moderne kupčije z živili. Neusmiljeno se igrajo z vsem, kar potrebuje ljudstvo. Moderna država, ki se hoče postaviti na načelo socialnega delovanja, mora pred vsem odbiti korenino svobodnega kapitalistično izkoriščajočega načina, ki je zdaj v navadi. Zagotoviti se pa mora delo in zaslužek, da dobi delavski stan zagotovilo svojega obstoja.
Madjarska predrznost. Ministrski predsednik Weckerle si je drznil z ozirom na govore nekaterih poslancev v avstrijski zbornici, izjaviti, da dobi garancij za to, da se kaj takega ne bode ponavljalo. Mi odločno protestiramo, da bi kak madjarski minister tako poniževalno govoril o avstrijskem državnem zboru. Avstrija menda še ni provincija Ogrske in avstrijski državni zbor ne kaki deželni zbor po milosti Košuta in VVeckerla.
Socialni demokratje in katoliški duhovniki.
V državnem zboru se je poslancu Schachinger-ju pripetilo, da je pozabil neke biležke, s katerimi je hotel končati svoj govor, vzeti seboj. Ko ni mogel najti teh biležk in je prekinil govor, začeli so se iz njega norčevati na zelo surov način socialni demokratje. Tako mu je zaklical poslanec Prokeš; »Velečastiti, ali so vam založili doma otroci biležke?« Posl. Freundlich, jud. socialni demokrat:	»To	je delo hudega
bitja« in David mu je zaklical: »Pokličite sv. Duha, morda vam pošlje belega goloba«'. —S takimi surovostmi so se lotili socialni demo-kiatje, ki se štejejo med naprednjake in izobra-
Domačim delavcem.
Državna zbornica je sklenila v torek, da s,c na državne stroške zgradi železnica Novo Mesto - Metlika do meje. Dr. Šušteršič je ob tej priliki predlagal resolucijo, naj se jemljejo
njegove oči so skušale prodreti to tainstveno, vpraša: »Kaj iščeš tukaj in nocoj?« Nande je gozdno tišino in naposled so obstale na lučici. stopil bliže okna in ga s pretresljivimi bese-;Koncc.) ’ V zadnjem kotu gozda je stala mala, napol dami prosil pomoči. Stari drvar mu je odprl podrta kočica. V njej je stanoval stari drvar, ki vrata in postregel, kolikor je bilo v njegovi
Janko.
Dezerter.
Samo Nande je nemo slonel pri oknu ter zrl v tmo. Pri tem pa so mu vstajale misli na — beg. Toda v srcu mu ni bilo prav, če je pomislil na svojo osivelo mater, se mu je zro-silo oko. V njegovem srcu se začne hud boj. Premagal je, nocojšnja noč je najpripravnejša, si je mislil, vzel pokrivalo ter odšel po stopnicah. —
Zavil je proti gozdu ter začel teči. Mraz je bilo, da je vse škripalo. Ko je bil že daleč v gozdu, zagleda skozi drevje in grmičevje majhno lučico, vstavi se ter napenja oči, je-li res, ali se vara.
Burja jc pihala in raznašala sneg na vse strani. Nande se ni zmenil ne za burjo in za sneg. Tiho in oprezno je stopal proti lučici, ki je postajala vedno večja, ter se previdno oziral naokoli in stopal dalje.
Suha, trhla vejica je počila pod njegovimi nogami. Obstal je in pazno gledal oko! sebe;
je bil čokate postave, širokopleč in njegovi lasje so bili kakor zunaj pašniki tupatam beli, vmes pa grvina resja in trave. V samoti jc zrasel in osamljen je ostal.
Bilo je torej na sveti večer. —
Stari drvar je sedel za trohljivo mizo in kadil iz kratkega vivčka. - Zunaj pa je naletaval sneg. Poltema je vladala v sobi. Prijetna toplota se je širila od stare peči po izbi.
Nemo je sedel stari drvar na hrastovem stolu in iznova nabasal vivček, počasi prižgal in parkrat prav krepko potegnil iz njega, kakor bi hotel odgnati težke misli, ki so se ga lotile.
Oprezno se je približal Nande koči. Pregledoval je skozi okno vse kote v izbi.
Ko se je prepričal, da ni nikogar razen starega drvarja v izbi, potrka rahlo na okno.
»Kdo je?« se je oglasil stari drvar s hripavim glasom. Urnih korakov stopi k oknu in odpre. Ko je zagledal vojaka, ga začudeno
moči.
Komaj se je Nande nekoliko pogrel pri gorki peci in preoblekel v raztrgano obleko drvarjevo, se jc jelo daniti in Nande je moral zapustiti drvarjevo kočo. Prisrčno zahvaljujoč se za dobroto, mu je podal roko ter izginil v gozdu.
Ni še preteklo dobro uro, je že bila vojaška patrulja za njim. Ustavili so se pri starem drvarju, povpraševali ga, če je videl kakega vojaka tu mimo iti. Stari drvar se je prav na-kratko odrezal, da ni nikogar videl, zaprl duri ter odšel v izbo, vojaki pa po sledu stopinj dalje.
Okrog sedme ure zjutraj se je Nande ves ti udeu in gladen od hoje vsedel na bukovi štor, da bi se nekoliko odpočil. Pred njim se je raztezala mala, s snegom pokrita ravninica. Vse je bilo okrog in okrog tiho in mirno. — Zdaj je neki glas pretrgal tišino. Nande se je zdrsnil.
žence, katoliškega duhovnika, ko ni mogel dobiti nekega zapisnika. — »Štifelni« v podobi govorov, ki jih spuščajo ti Ijiidje v zbornici med svet, pač niso dobili med nazadnjaki sovrstnikov.
Nagodba in delavstvo. Socialni demokratje se protivijo avstro-ogrski nagodbi iz stališča, da se je premalo oziralo na stališče delavstva. Ker tudi pri nas socialno-demokraška stranka zastopa stališče odklanjanja, je jasno, da mora dobiti vzrok za to. Ndgodba sicer ni vzor ka-kcršnega si želimo mi, toda ureja razmere med Ogrsko in našo polovico za dobo desetih let, v katerem času se mirnim potom veliko ložje razvija naša industrija, kakor v negotovi dobi.
Avstrija oddaje Ogrski na leto približno eno milijardo industrijskih izdelkov, od katere svote pride na delavstvo kakih tristo milijonov kron zaslužka. Ako bi ne imeli pogodbe in bi Ogrska zaprla s carino na naše izdelke mejo, ako bi naročala potrebščine iz Nemčije ali kakih drugih držav, potem bi imeli naši delavci gotovo škodo. Istotako bi odgovorila Avstrija s carino na ogrsko blago in naše delavstvo bi moralo plačevati še dražje živila. Samo pri žitu in moki bi se poznalo okoli devetdeset milijonov kron. Kje pa je živina, prašiči in vino, ki se izvažajo v našo državno polovico.
Iz tega sledi, da je tudi za delavstvo zelo važno, ali se pogodba med Ogrsko in Avstrijo sklene ali ne.
Da bi se obe državni polovici združili v eno popolno celoto, brez izrednih sredstev, o tem ni misliti. Ogri bi danes raje kot jutri pretrgali vsako vez z nami, če bi se upali. Nikakor pa bi ne dopustili kakoršne koli ugodnosti in zbližanja z nami.
Iz teh razlogov je brez dvojbe v interesu prebivalstva potrebno, da se ustvarijo stalne in gotove razmere in se tako vsaj za neko gotovo dobo zagotovi redni in mirni razvoj in gospodarski napredek vseh slojev države. Iz tega razloga glasuje za pogodbo tudi ogromna večina poljedelskih poslancev, katerih koristi se v pogodbi najbolj križajo.
Delavstvo pa sme biti s pogodbo iz zgoraj navedenih vzrokov nekako zadovoljno, ker se s pogodbo varuje delo in zabranjuje še večja draginja živil.
Naša idrijska organizacija.
Idrija. Socialno-demokratična učenost. — Svojčas so se v gostilni na R. nekateri tukajšnji rdečkarji širokoustili o »atomih«. Slučajno navzoči duhovnik č. g. Č. poseže v njih debato ter položi dvajsetkronski bankovec na mizo z opombo: »Vaš je, ako mi razložiti pomen besede »atom«.« Sedaj pa so ti socialno-demokra-tični modrijani nakrat utihnili, in duhovnik je v veliko zabavo drugih navzočih bankovec zopet spraviti moral.
Idrija. »Eks-derehtar« mokraškega konsu-ma, od delavskih grošov pitana Visokost, gospod Toni Kristan, je na javnem shodu blagovolil imenovati tukajšnje krščansko-socialne delavce s primkom: svinje. Spoštovani čita-telji presodijo naj sami, komu bolj »paše« ta častitljiv naslov, njemu, ki ga je blagovolil izustiti, ali nam, katerim je bil namenjen. Mi kršč. soc. delavci idrijski tem potom javno izjavljamo:	Taka	kreatura,	kot je Ant. Kristan, ni
napel ušesa in čakal. Gledal je na vse strani, kje se kaj prikaže. — In tedaj se je prikazala vojaška postava. Nande se prestraši. Skoro da ni omedlel. A hitro se je zavedel. Skočil je na stian za debelo bukev in čakal. »Stoj, kdo si!« se je oglasil vojak. Kmalu za njim so pa prihiteli drugi vojaki. Eden izmed njih se je približal toliko bukvi, da je spoznal ubeglega Nandeta.
»Imej pamet in udaj se tu!« ga je nagovoril njegov prijatelj. Nande ga je prosil naj ga pusti.
»Ne smem! Prisegel sem!«
»Torej nobene rešitve?«
»Pusti se vkleniti!«
»Nikdar!«
V tistem trenotku je planil Nande kakor jelen čez jarek ter tekel, kolikor so mu moči dopuščale. Slišal je, kako so upili za njim, stoj! stoj! stoj, toda on se ni zmenil za njihove opomine.
Naenkrat se je zabliskalo in Nande je kriknil, ter padel vznak. —
Drevje je molčalo, sneg je naletaval, burja je tuintam zapela ob vejevju žalostno mrtvaško pesem.
zmožna nas žaliti. Ako bi bil cestni pometač »Tune Bogatejc« nas tako imenoval, mi bi se čutili užaljene. A Kristan nas ne more žaliti .— Krščansko-socialno delavstvo idrijsko.
Kristan, prijatelj delavcev v Idriji. Leta 1903. meseca novembra ali decembra je sklical shod mladih fantov v pivovarni »pri črnem 01 lu«, in sedaj hočemo pokazati, kakšen voditelj delavcev je oni Tonče. Kakor sem že zgoraj omenil o shodu mladih delavcev, kako izvrstno jih je vodil, kjer je hotel z nekakšnimi procenti jih osrečiti, kjer jih on še razumel ni, ko so ga med tem stari, malo bolj pametni delavci ali tovariši vprašali, kaj pa za stare delavce, in nato odgovori, sedaj že debeli Tonče (meni nič mar): Ti so organizirani in se brigajo za svoje stanje, in vi niste organizirani, se vas ne more vpoštevati, ker so stari delavci stavili ravno take predloge, kakoršne smo danes dosegli iz (netilom) kaj ne da g. Kristan. In od takrat se je vršil že marsikateri shod. Pri Barbare čakalnici je bil 1. 1904. in tam je zopet debeli Tonček kričal nad g. nadsvetnikom in svetnikom, da bode Idrija se tresla in trepetala in kaj se je vse iz tega naredilo, iz rotenjem smo dobili
4.	maja 1. 1904. okrog 50 redarjev, in g. Kristan je rekel v pivovarni »pri črnem orlu«, pojte lepo vsak mirno na svoj dom, ker ravno g. Kristan se je bal in lahko si mislimo, da je imel spodnje hlače pobarvane ,in ubogi delavci smo dosegli prazen nič, nič, nič, potem 1. 1905. je rudniško ravnateljstvo samo ob sebi nekoliko priboljšalo. mi nismo nič prašali, ker smo imeli zadosti redarjev, kdor bi hotel kaj od redarjev dobiti, bilo mu je na razpolago. L. 1905. v jeseni je sklicalo politično društvo »Jednakopravnost«, ki sedaj mirno spi, več potovalnih shodov, ki je stavilo resolucijo, ki je bila podobna sedanji in je tudi sklicalo javni ljudski shod »pri črnem oi lu«, in kaj je bilo, ko je prišel k besedi debeli Tonček, kakor kralj Atila, in pričel tako, če bi on dušo imel, jo je gotovo ven pljunil z njegovim kričanjem, da je resolucija pregroba ali pievelika, ker je bila tako narejena, da bi prišli tudi jamski dalavci v prvi razred. G. Kristan je takrat izrazil, da še misliti ne smemo na prvi razred, dobro je, če pridemo v drugi razred. Dragi tovariši, danes, si lahko vsak tisti misli, ki je bil pričujoč na omenjenem shodu, da takrat je bil vaš kralj Atila naravnost proti delavcem, ker le on ni hotel, da bi že pred dvema letoma dosegli to, kar ,smo sedaj, govoril je le o organizaciji, kadar boste vsi organizirani, potem bomo drugače govorili. Kaj ne, g. Kristan, da je bilo tako. Zatorej smo ostali dve leti zadaj, ker smo njega poslušali in vsega tega je kriv mogočni Atila. Dragi tovariš, kadar to prebereš, če si bil navzoč, premisli si dobro in videl boš, da vaš debeli salonsocialist ni hotel, da bi prišel pred dvema letoma na to, kakor si danes prišel. Dragi tovariši, se še spominjate lahko ob času letošnjih državnozborskih shodov, ko ste imeli javni ljudski shod »pri črnem orlu«, ko je vaš kandidat .1. K. veliko reči navedel, in takoj po njegovem govoru se je oglasil k besedi sodrug T. Filipič in začel govoriti, veliko nam je povedal sodrug Kopač, ali jaz si želim slišati kaj o našem stanju, ki je'tako mize-rerno, s tem je on končal, pa takoj se je k besedi oglasil Kopač, ki pa ni dobil hlač, da kadar boste vsi v organizaciji, bomo govorili o zboljšanju vaših razmer, in od tistega časa ni bilo nikakoršnega govora o delavskih razmerah pri socialdemokratih (ni res, g. Kristan). Ko se je nekje v nekem zakotju, ki ga imenujejo tako socijalisti, le par mandelčkov skupaj zbralo in ustanovilo strokovno društvo nevtralnih delavcev in takoj v prvih mladih dneh začelo je delovati in glavo mogočnemu Atilu mešati. Kakor sem že preje navedel in kakor nas imenujejo naši tovariši s par mandelci, smo se skupaj zbrali in stavili resolucijo in odposlali na vsa pristojna mesta. In vaš debeli Tone je še par mesecev čakal, ker je mislil, da ne bode vse skupaj nič, ko je pa zvedel, da se že nekaj dela, zbobnal je skupaj več shodov in vpil nad nami izdajalci in z vsake vrste imeni nas obrekoval in celo na Dunaj se je peljal za delavske žulje, da je lažje farbal idrijske rudarje, kakor je navajen, ker druzega ne zna več. Prašal sem ravno danes J. Kavčiča, če je že kateri prišel po razpisano vsoto 1000 kron, ker mi je rekel, da ni prišel nobeden, morem imenovati prvič njega in njegove kimovce javne lažnike, še je čas, le ponje, 1000 kron, rdeči kimovci. in dne 3. decembra smo dobili na resolucijo, ta ali ona, naj bode Petrova ali Pavlova, odgovor in tudi deloma rešena, ne bom jo popisoval, ker jo bode že še dragi bralec lahko bral. Sklical se je shod na 4. decembra, da se je vsem navzočim prebralo, kaj smo dosegli. Potem se je pa
po svčtu cerkvene miši preložil shod na dne 8. decembra pri Barbare čakalnici. In res se je vdeležilo veliko število rudarjev, zraven tudi nekaj žensk, ki morajo biti na vsakem socialnem shodu, če ne shod ni veljaven. Na tem shodu je raztolmačil g. Kristan, kaj smo dosegli in nam zračunal, da smo veliko dosegli, posebno stari rudarji. In je tudi odpovedal nadalje pobirati žuljave kronice, potem ko je končal, se oglasi k besedi J. Sk., da je zato, da bi se še poberale krone. Ko g. Kristan zasliši, da bi se še pobiralo, takoj hop na besedo in začne oprostite mi, da vam delavcem moram reči naravnost, da je med nami 300 svinj, blizu, kjer sem stal, rekel je neznan glas, da je še veliko več svinj med nami. Ko bi si delavci med seboj nekaj mislili, pa bi ne pustili se s svinjami zmerjati, pa posebno kjer se cerkveno miš z našo kervjo pita pa posebno taki ki ste strokovno organizirani in ki ste prvič zamogli dati kron-co, v drugič mogoče je niste mogli odtergati, pa se sedaj kot organizirani pustite s svinjami zmerjati. Tovariši, kie ste? — Agitiral je tudi Atila, da z jutrajšnjem dnem vstopite vsi tisti, ki še niste organizirani, v strokovno organizacijo »Uniona«. Jaz vam ne nasvetujem nositi denar v židovsko malho, nikdar polno, ker tudi brez nje se lahko vse doseže, pri nas v Idriji imamo še drugo nevtralno strokovno društvo z večjim pomenom in z manjšo plačo, .30 vin. mesečnine.	Tovariš delavcev.
Ta pa zna farbati. Dne 11. t. m., ob 3. uri popoldne je sklical Kristan rudarske piovizijo-niste, da bi še tele nafarbal z njegovo rdečo barvo. Takoj v začetku govora je udaril po veri, pravi, hm, hm, danes sem vas sklical, da mi poveste vaše težnje, pa hm, hm, za provizijoniste je težavno, kajti za vas ni skoraj pomoči, ker hodite le k maši in oko! kakih kapelic, vi niste za drugam, kakor za v nebesa, pekel je za vas prečrn, no, pa vendar bom jaz poskusil, ker za vas je ni pomoči pri rudniški direkciji, se bodem jaz obrnil na državni zbor na državne socialno-demokraške poslance, kajti slovenski državni poslanci niso in ne bodo nikdar za reveža nič ukrenili. Čudno, v listu »Napreju« pa piše, da za delavske mokraške poslance se v državnem zboru nihče ne zmeni in ravno idrijskim provizijonistom bodo pa pomagali; sedaj se pa pogovorite, kako resolucijo pošljemo na Dunaj, ker pa v Kristana in soc, demokraške poslance provizijonisti nimajo zaupanja, zatorej se ni hotel nihče k besedi oglasiti, moral je zopet sam Kristan govoriti in sicer, jaz se bodem informiral pri bratovski skladnici, kake provizije pravzaprav imate, potem bodem po sklical vas še enkrat skupaj, seveda samo eden od provizijonistov se oglasi: oh, gospod, le naj nas še povabijo, kadar nas bojo potrebovali, konečno je še priporočal, da kdor ima kakega sina, naj mu nikar ne sili le vero in naj mu ne brani v socialno-demokraško organizacijo, ampak še siliti ga mora. Nato zaključi shod, možje, kateri so prišli celo po dve uri daleč, so se pa klaverno vrnili domov, smo mislili, da bode res. nam povedal pot kam in kako se imamo obrniti do zboljšanja provizij, pa res ne zna druzega kakor udrihati po veri. S to farbarijo bi rad nafarbal Kristan še provizijoniste, pa mi predobro vemo kam se je za obrniti in komu naj gre hvala, ako dobimo kaj priboljšane provizije. Kristan je sklical shod provizijonistov samo zato, ker je že zvedel, da je državni poslanec g. Gostinčar že govoril dne 28. novembra med drugim v državnem zboru tudi za provizijoniste idrijskega rudnika, sedaj pa misli obrniti vso dobro stvar na socialno-demokraške poslance, ker pa nii neradi verjamemo Kristanu, zato pa tudi nas nafarbal ne bo.
Idrija. Gozdni delavci imajo tako mizerer-ne plače, da je res sramota za gozdni crar. Čudno pa ni, ako imajo vsi uradniki pri gozdnem erarju ,take misli, kakor jih ima naš gosp. uradnik na grabijeh, ko se je izrazil proti nekemu drugemu gospodu, da je on prepričan, da lahko izhaja en delavec na dan z 28 vinarji; radovedni smo, ali izhaja njega psiček z 28 vinarji na dan.
Za tobačno delavstvo.
Iz Celovca. Tukajšnji kršč. tobačni delavci in delavke so imeli preteklo sredo svoje zborovanje. Ustanovno zborovanje se je vršilo v piostorih »Krščansko - socialnega delavskega društva«. Tajnik »Zveze tobačnih delavcev« in urednik strokovnega lista kršč. tobačnih delavcev tov. Ullreich z Dunaja, je tolmačil v svojem govoru o potrebi in koristi strokovnih organizacij. Povdarjal je, da je bila ravno krščanska zveza tobačnih delavcev tista organi-
zacija, ki je po krščansko-socialnih državnih poslancih dosegla, da se je vsaj deloma uredila starostna in invaliditetna preskrba .tobačnega delavstva. — Koncern zborovanja so se izvolili diuštveni delegat je za prihodnje zborovanje državne zveze tobačnih delavcev na Dunaju. Nas veseli, da korakajo naši celovški bratje in sestre tako lepo naprej po krščansko-socialni poti.
Jako dobro obiskan socialni kurz je ustanovila naša kršč. tobačna »Zveza« v Svaču. Tobačno delavstvo se ga pridno udeležuje.
Krvoses kapitalizem.
Zagorje ob Savi. Nasi zidarji niso odnehali poprej, da so prisilili rudarsko zadrugo, da je šla ž njimi k ravnatelju. Prav so imeli! So vsaj spoznali, če niso popolnoma slepi, načela svojih rdečih bratcev. Skušnja naj ga izuči, komur dopovedat ni. Dne 11. decembra korakali so zidarji ob strani svojih zaupnikov k ravnatelju vsled storjene krivice. Prišedši pred pisarno, ostati so morali prizadeti delavci zunaj. Ker niso bili vredni videti obličje ravnateljevo. Izvoljena trojica pa je šla v pisarno zastopat svoje tovariše po socialno-demokratičnem principu. Zunaj so se sladkali svojini tovarišem, znotraj za pisarniškimi vratini pa tistim, čigar obličje ne sme vsak videti. Konec pa je bil: potrpljenje, nevednost pa obljuba. Pa so bili plačani! Tako znajo rdeči bratci zastopati svoje ožje somišljenike.
Nesreče v Zagorju ob Savi. V Schvvciger-jevem kamenolomu se je dne 9. decembra ponesrečil delavec M. Oblak. Na vrhu kameno-loma se je odtrgala plast zentlje in ga podsula. K sreči je bil na neki ravninici, na kateri je podsut ostal. Drugače bi šel v globočino in smrt bi bila gotova. 1 ako pa mu je natrlo nogo in ga precej poškodovalo na glavi. Upati je, da še ozdravi. — Steklarski delavec \Vahtar Jakob je pa dne 11. decembra tolkel steklo za tovarno. Nad tovarno pri novih rudniših hišah spožili so otioci petrolejski sod, ki je s tako silo priletel približno 200 metro daleč ravno na \Vahterja in ga grozno poškodoval na glavi.
Med brati in sestrami.
Sava. Strokovno in konsuinno društvo sta nastopila proti mesarjem. Uspeh se je že pokazal. Socialni demokratje niso storili nič in se menda zanašajo na prihodnjega savskega župana, ki ga še ni. Le tako naprej, rdeči, dol-goustni bratci! Mesar Hrovat je naznanil, da zniža s 1. januarjem za 8 v ceno pri kg mesa. Savški in Javorški oderuhi pa niso odgovorili ničesar. Priporočamo za enkrat vsem mesarja Hrovata. In vi rdeči bratci. Ali še ne izpre-vidite, kdo da je vzrok draginje? Pred štirimi meseci je dal mesar za vola še 350 K, zdaj da .280 K. cene mesu pa noče znižati.
Jesenice. Kaj povzroča, da se v jeseniški tvornici delavci tako menjavajo, da se o tem vedno pritožujejo mojstri in inženirji. Manjka piidnih in ubogljivih delavcev. Nismo krivi mi delavci, da je tako. Krivo je tvornično vodstvo. K skoti naj porabi delavec vse moči, če pa ne zasluži toliko, da se pošteno preživi. Naj li uboga lačen delavec? Veliko je delavcev med nami, ki pravijo, le da toliko zaslužimo, da bi mogli iti proč. Cernu li naj se mučim tu, ko pa ne zaslužim toliko, da bi se mogel preživeti. Prišel sem v tvornico čedno oblečen, iz tvor-nice pa bom šel raztrgan. In še sekirali bi me potem. Plačajte boljše delavce, pa bo prav. Od nas zahtevate, da delamo več, kakor premorejo naše moči, a plačate nas pa beraško. Ne zamerimo vam, ker vemo, da ravnate po kapitalistiških načelih. Dovolj izurjenih delavcev je imela naša tvornica. Prosili so, da naj jim izboljšajo plače, a reklo se jim je, pa idite, če niste zadovoljni. In šli so v ptuje kraje, na Westfalsko itd. Prihodnja spomlad nas vzame še več. Gospodje naj bi pomislili, kakšne so bile plače pred 10 leti in kakšne so zdaj, pa tudi, kako da se je živelo pred 10 leti in kako da se živi zdaj. Slabše je plačano zdaj akordno delo, kakor je bilo pred 10 leti. Imamo pa tudi moderno urejeno tvornico, manj delavcev, ki izdelajo več blaga, kakor takrat. Po nekaterih oddelkih ste že znižali akord . . . Zaslužili so rokodelci pred 10 leti 2 K 40v do 3 K 60 v, zdaj zaslužijo 3 K 60 v do 4K. Na prste pa lahko soštejemo take delavce, ki zaslužijo po 4 K. Zaslužili so navadni delavci pred 10 leti 1 K 80 v do 2 K 20 v, zdaj pa 2 K 40 v do 2 K 60 v na •dan. Kilogram mesa je pa veljal pred desetimi
leti 96 v, zdaj pa 1 K 36 v, moka št. I. takrat 1 kg 27, zdaj pa 40 v, suho meso takrat 1 kg 50 v, zdaj 2 K; maščoba takrat kg I K 6 v, zdaj
I K 62 v; vsa druga živila so za 30 odstotkov dražja. Obleka se je tudi podražila za več kakor 20 odstotkov. Suha drva so veljala takrat
II K, zdaj stanejo 22 K: voz mehkih drv je veljal takrat 4 K, zdaj pa moraš plačati zanje 10 K. Stanovanja so stala takrat 8 K taka, za katere moraš plačati zdaj 16 kron mesečno. Kakšne dobičke pa dela tvornica, nam delavcem ni neznano.
Bela peč. Draginja in socialni demokrati. Po vseh socialnodemokraških časopisih se vleče rdeča nit: draginja. Ker niso glasovali kršč. socialni poslanci za nujnost nekega socialno-demokraškega predloga za uvažanje srbske in rumunske živine, so pokonci rdeči gospodje. Češ, vi ste izdali delavstvo, da ne more kupovati po ceni mesa, ter zavijajo vso reč tako lepo po svoje, da jim bi moral vsak delavec pritrjevati, ko bi ne bil pametnejši od njih. Vzemimo, da bi bil socialnodemokraški predlog sprejet in izpeljan v njih duhu, torej, da se odprejo meje tuji živini, bi morebiti cena živini močno padla. Ali pa bi mi delavci imeli kaj dobička od tega, je pa drugo vprašanje. Kmetje v sedanjem času ne izhajajo, svoje najboljše dohodke imajo še pri živini, če pa pade cena živini, bode šlo sto in sto kmetij na kant, bivši kmet pa v — tovarne. Posledice bi bile znižane plače. Naj ne reče kdo, to zabrani organizacija. Naša delavska organizacija v Avstriji še davno ni tako izpeljana, kakor zahteva čas. Ravno taki delavci, kateri prihajajo direktno iz kmetov, delajo za vsako plačo. To se vidi že sedaj po tovarnah, posebno v pozni jeseni pride vse polno kfnetskih ljudi v tovarne, a v zgodnji vigredi pa gredo zopet na kmete. In ravno v zimskem času so delavske plače najnižje, ker je preveč ljudi, ki silijo v tovarne. Socialni demokratje so zopet enkrat jasno pokazali, da bi najrajši imeli vse ljudi berače, kajti če se vzame smetu dom, potem je jasno, da si mora potem svoj borni kruhek iskati po tovarnah. Socialni demokrati pa naj sedaj še zanaprej pretakajo krokodilove solze, kajti naši poslanci bodo jim morali tudi še v prihodnje večkrat povedati, da oni niso najboljši ljudje na svetu.
Prometna zveza.
Umrl je v ljubljanski deželni bolnici, previden s sv. zakramenti, dne 8. t. m. Matija R o s i, železniški delovodja iz Boštanja ob Dol. železnici, v starosti 43 let. — Pustil si je izruvati dne 26. novembra pri nekem možu bolni zob, a dasiravno je nato čutil hude bolečine v glavi, opravljal je še službo do sobote, 30. novembra. Vsled nepravilnega ravnanja z zobom, kakor tudi morebiti vsled prehlajenja v službi, zastrupila se mu je kri, na kar je moral v sredo, dne 4. decembra, v bolnico, od koder se ni več vrnil. — Spremili so ga k večnemu počitku poleg žalujoče družine, sorodnikov in znancev, tudi žel. inženir gosp. Nosek, žel. mojster Medved, postajevodja Slana, kakor tudi vsi njegovi delavski tovariši. Pokojnik je bil skrben družinski oče, zvest železniški delovodja, vern kristi-jan in član »Prometne zveze«. Zapušča žalujočo vdovo ter šest nedoraslih otrok. — Bodi mu lahka zemljica!
PRAVILA PRAVOVARSTVENEGA IN PODPORNEGA DRUŠTVA KRŠČ. AVSTRIJSKEGA ŽELEZNIČARSKEGA OSOBJA »PROMETNE ZVEZE«.
(Dalje.)
§ 5. Društveno premoženje.
1. Društveno premoženje se sme porabiti le za po pravilih določene namene.
2. Uporabljivi preostanki se morajo varno iii obrestnoplodno naložiti po načelih, ki jih odobri občni zbor.
3. Društveno premoženje se ne more porazdeliti med člane. O uporabi društvenega premoženja pri prostovoljnem razpustu odloči občni zbor, če ga pa razpusti oblast, pa zadnji predsednik in oba podpredsednika v človekoljubne namene, ki jih je uvedlo društvo.
§ 6. Pogoji članstva.
Društvo ima redne, podporne, pospešujoče in častne člane.
Redni člani postanejo lahko:
1.	Vsi uslužbenci, bodisi katerekoli kategorije avstrijskih železnic (kakor tudi osobje vicinalnih in deželnih železnic, električnih in parnih cestnih železnic in parobrodnih podjetij),
ki so v aktivni službi. Občni zbor določi, do katere starosti se sprejemajo člani. Člana sprejme društveno vodstvo po naznanilu in sporazumno z vodstvom krajevne skupine ali pla-čilnice. Pri odklonitvi sprejema n,i vodstvo dolžno, da naznani vzrok odklonitve. Vsak član dobi društveno knjižico, v kateri je potrjeno članstvo in pa vplačani prispevki.
2. Podporni član postane lahko vsakdo ne glede na spol in starost. Podporni člani so, ki podpirajo društvo mesečno ali vsako leto s poljudnimi prispevki.
3. Pospešujoči člani so osebe, ki bodisi duševno ali materielno podpirajo društvene koristi, bodisi, da sodelujejo pri društvenem glasilu, da predavajo, da dovolijo članom pri nakupu nižje cene itd. Do društvenih beneficijov nimajo nobenih pravic, kakor jih tudi nimajo podpornj člani.
4. Častni člani postanejo lahko take osebe, ki imajo za društvo posebne zasluge. Častne člane imenuje občni zbor na predlog podružnic.
5. Obstoječa društva železničarjev z istimi nameni lahko pristopijo korporativno (z vsemi člani) društvu. Vodstvo »Prometne zveze« ima za take slučaje pravico, da vstopivšemu diuštvu dovoli, da ni treba plačati vpisnine za svoje v »Prometno zvezo« vstopivše člane.
8 7. Pravice članov.
a) Pravno varstvo.
Vsak redni član, ki je prispeval društvu vsaj en mesec in ki je prisiljen, da išče v sporih, ki so nastali v izvrševanju svojega poklica, ima brezpogojno pravico, da zahteva od društva pravnega zastopnika, oziroma pravico, da zahteva od društva sredstva za povračilo stroškov pravnega postopanja. O podelitvi pravnega varstva v slučajih, ko se gre za razmerje člana nasproti društvu, odločuje društveno vodstvo. Za kakoršnekoli sporne slučaje, ki so nastali še pred vstopom v društvo, se ne podeljuje pravno varstvo.
b) Podpora.
Vsak redni član ima v slučaju potrebe (revščina, daljša bolezen itd.), pravico do podpore iz društvenega zaklada po vsakokratnih društvenih denarnih sredstvih, če pripada društvu že eno leto, je izpolnjeval svoje dolžnosti in dokaže, da je potreben.
c) Izobraževalni nameni.
Vsak član ima pravico, da se od dneva, ko vstopi v društvo, udeležuje vseh izobraževanju namenjenih ustanov, kakor: knjižnice, predavanj, poučnih tečajev itd. in da dobiva brezplačno društveno glasilo, ko vplača enomesečno članarino.
Društveno glasilo lahko izhaja, če je to potrebno, tudi v drugih jezikih in ima vsak član pravico, da si izbere nemško ali pa kako dru-goijezično glasilo.
d) Do ostalih beneficijev
društva imajo pravico vsi redni člani po stop-njevaje se razširjajočem razvoju v § 2. označenih institucij.
c) Uprava.
Vsi redni člani imajo pravico, da se udeležujejo društvene uprave in vrše to svojo pravico po krajevnih skupinah, plačilnicah in pa po občnem zboru. Voliti sme in je lahko izvoljen vsak redni član . Glasovanje in volivna pravica se izvršujeta osebno po delegatih zastopanih krajevnih skupin in pa plačilnic. Podporni, pospešujoči in častni člani nimajo volivne pravice.
„tloto moč"
izhaja vsak petek.
Cena na leto 3 krone.
Cene inseratom so:
|za male 6stopne oglase: 6 vrstic 70 v., | 12 vrstic 130 v., 18 vrstic 180 v., 24 vrstic 220 v. 3stopne oglase računamo:
1 krat 9 v. petit vrsta, 2 krat 7 v. petit vrsta, 3 krat 5 v. petit vrsta.
Uredništvo in upravništvo „Naše moči“ Kopitarjeve ulice štev. 2.
»Vt«—	»nAi*—i
Pozor!
Slov.Izobrnž društvo v Vodmotu priredi
____________________________Silvestrov
večeru gostilni ,prl Majarončku'.
Somišljeniki in somišijenice, pridite!
411 01 MMMiiaitee vsakomur, kdor se pri JU 10 POnilSlU božičnem nakupu v
moji konfekcijski trgovini za gospode, dame, dečke in deklice v Ljubljani, Pred škofijo 19, sklicuje na „Našo moč“.	A.	LUKIČ.
mlad, dobro izurjen za grobne spomenike se sprejme v delo za eno leto in dalje. Naslov Radoslav Golobič, kipar v Ljutomeru, Štajersko.
Tovarna za stoli
Francetu Šuiseijna
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
izdeluje 2805 26—2 W/^L
vsakovrstne stole ^
od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence.
Uustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko.
■= ■:
Delovke in delavci pozori
Najcenejše
dežnike in solnčnike
domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši -----------kakovosti  ----------
Josip Vidmar
v Ljubljani
Pred škofijo št. 19, — Stari trg št. 4. Prešernove ulice št. 4.
Popravila točno in ceno.
-Najboljša prilika-
Ustnov-Ijeno let 1862.
za
IHilko Krap eš urar
božični nakup
po globoko znižani ceni priporoča konfekcijska trgovina za gospode, in dame, dečke in deklice
A. Lukič
Ljubljana, Pred škofijo 19. f*
Mr S Mejač
Ljubljana, Prešernove ulice 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in =
IMF*- novosti v
konfekciji za dame.
Resljeva centa št. 2 Ljubljani
Podružnica Resljeva cesta it. 2 PrcJ K- Jos. Černe.
Prej S• Jos Černe.
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo bogato zalogo
zlatih, srebrnih, tula~ in nikelnastih
ur, verižic, stenskih in nihalnili ur, uhanov in prstanov
Kupuje In zamenjava staro zlato in srebro.
Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam izredno veliko svojo zalogo fournitur.
Glavno zastopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih.
JOS. REICH
Edini zavod
za kemično čiščenj'e obleke ter za-storjev, barvanja-, in likanje usnja :-- g HM pur =====
Poljanski nasip —
Ozke ulice št. 4.
Sprejemališče
Šelenburgove ulice štev. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
re
Pozor, slovenska delavska društva!
I
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni
trgovini:
Cesnik & Milavec
(pri Česniku)
Špitalske ulice	Lijubljana	Liogarjeve ulice
v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago
za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.	Cene	najnižje.
Ustanovljeno leta 1845
I
J!
7/\r/ni/ei -iv c/f.zrton/eo
y,'a/cn xc’/ijv c'>ob/x>l po cent i/i .vatiesl/ieopi fiovuli > tet/,se obrne/o
nSi/n o n /o	e te/,'* < ,
v JČjub/juiii l/(btodvons/ce ubcoJ/if.
Ss«/ccvrs/rut y\./<tst tihi btt/c se l>rexyib/eno.
izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar
•/■ >	mm	mmmm	 mm	—	•/	•	>
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana - - - Stati trs štev. 10
trgovino s klobuki in čevlji
Solidno blato
mm
mm
0MM
mm
mm
Zmerne cene
w/NV/.
Tisk Katoliške Tiskarne.