Natisov 15.000. ~~Wj ysjerc" izhaja vsaki :k, datiran z dnevom je nedelje. bčnina velja za, Av-kijo: za celo leto le, za pol in četrt 1 razmerno; za Ogr-) 4 K 50 vin. za celo 0; za Nemčijo stane 1 leto 5 kron, za iriko pa 6 kron; ) inozemstvo se Sini naročnino z ozi-. na visokost pošt-le. Naročnino je pla-li naprej. Posamezne seprodajajopo6v-'niStvo in upravno se nahajata v ju, gledališko po-» štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo 2astonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za Vi strani K 40, za »/. strani K 20, za '/a strani K 10, za '/>• strani K 5, za '/»» strani K 250, za »/„ strani KI. — Pri večkratnem OZnaniltl Se cena primemo zniža. V Ptuju v nedeljo dne 18 avgusta 1912 XIII. letnik. iT Št. Vidu pri Ptuju Be vrši i nedeljo, dne 18. avgusta v prostorih gosp. Schosteritsch T čast rojstnega dneva Nj. veličanstva cesarja velika ljudska slavnost. Vspored: Dopoldne ob 11. uri: 1. Srečolov (vsaka številka vleče dobiček; '»kdo naj ne zamudi tu svojo srečo poiskati. 2. Koncert (od izborne godbe). 3. Šaljiva pošta. 4. Boj s koufetijem. 5. Ples na prostem. 8. Citerske koncert. Popoldne ob 3. uri: 7. Nagovor. 8. Velika ljudska tombola (z jako veliko pih dobitkov; vsakdo naj pride k tej tomboli). 9. Petje. 10. Tekmovalno letanje. 11. Kegljanje. 12. Čarobna predstava 13. Umetna razsvetljava. 14. Razne druge zabave. =— Vstop je prost in brez plačila. — Iztočevalo se bode znamenito paradižko Jiiio in. sveže pivo; preskrbljeno pa je tudi za dobia gorka in mrzla jedila, vse fino in po iijnižji ceni. soboto, 17. avgusta se vrši skozi Št. Vid lakjada z godbo, drugo jutro pa jutrajna revejla. iti dobiček je namenjen vbogi šolski deci šole v Št. Vidu! Najuljudneje se vabi vse cenjeno občinstvo obisk te velike cesarske slavnosti. Pridite vsi! Juki<$ — na smrt obsojen. 14 dni sem se je vršila v Zagrebu zanimi-sodnijski razprava. Obtožen je bil mladi di-Jokič in cela vrsta še mlajših gimnazijcev. wr znano, izvršil je Jukič atentat na kra-ega komisarja Čuvaja; ustrelil je na javni ti na komisarja, zadel in umoril pa le njenega spremljevalca. Policija je zaprla potem iladega političnega morilca in še celo vrsto pgovih znancev in prijateljev, večinoma 16—18 Snih šolarjev. Tekom razprave se je v prvi ■ti dokazalo, da so razmere na Hrvatskem »vzdržljive in da mora madžaronsko nasilje 3ti do obupanih činov prenapetih mladih |»v. S tem, kar je vlada pod vplivom betijar-U madžarske klike na Hrvatskem uresničila, d bode se nikdar poštenega razvitka omogočili Danes ne živimo v srednji' jEvropi vec v zna- i menju knute in višal. Dajte Hrvatom brez ozira na madžarsko požrešnost njih politične pravice in dosegli bodete lepše uspehe nego z bajoneti! To je ena stran medajle! Seveda pa ta resnica ni še nikakoršno opravičenje za blazni čin Jukiča. Ta poskus umora se ne da na noben način opravičiti in postava končno tudi ne sme soditi iz političnih vzrokov. Jukič ja Hrvatski s svojim fanatičnim činom velikansko škodo napravil, pa čeprav se menda smatra za nekakega narodnega junaka. Z revolverjem si ne bode narod politične svobode pridobil, zlasti ne z revolverjem, ki ga drži roka šolarja. Ako človek torej tudi odločno protestira proti nasilstvu na Hrvatskem, vendar ne more odobravati Jukičeve blaznosti. Absolutizem je nasilje in anarhija je istotako nasilje. To sta le dva izraza v svojem bistvu enega in istega smotra ... In nekaj je še treba pribiti: Jukieeva žaloigra je pravzaprav prvi akt tistega protidržav-nega stremljenja, ki sanjari o neki skupni jugoslovanski državi. V Srbijo vodijo niti,' ki,-bo vezale mlade zagrebške fantaline. In isto stremljenje se je pojavilo že v Ljubljani in se pojavlja v štajerskih in koroških „ narodnih domih." Naj se potem to nesrečno stremljenje imenuje enkrat „trializem". potem zopet „narodnjaštvo" ali apanslavizem", — to je vse eno. Hujskarija med slovensko in hrvatsko mladino je tako velika, tako huda. tako strastna in tako nevarna, da rodi Jnkirfe. In proti temu bi se moralo enkrat odločno nastopiti. Mladi ljudje, ki poznajo življenje le iz lepih, navdušenih pesni, katerih »politika" je večidel nekaka roparska romantika balkanske vrste, — ti mladi ljudje torej so bolj ali manj žrtve one brezvestne hujskarije proti ustavi avstro-ogrske monarhije. Kot žrtev »jugoslovanske" hujskarije šel bode Jnkič na vislice in to je po našem mnenju najpomembnejša stran cele te žaloigre. * * * S sodnijsko razpravo samo se ne moremo natanko popečati, ker nam primanjkuje prostora. Jukic ni tajil, temveč se je vedno na jako eksaltirani način zagovarjal, da je nasilje komisarja Čavaja krivo njegovemu Činu. V teku razprave se je po našem mnenju dokazalo, da Jukic sploh ni popolnoma zdrav pod klobukom, kakor je to pri takih mladih zagrižencih že navada. Govoril je vedno o svoji .Jugoslovanski ideji", o „ združenju Slovencev, Hrvatov in Srbov" in ko je začul svojo smrtno obsodbo, je zakričal: »Živela Hrvatska, smrt tiranom! —" Ostali obtoženci so napravili večinoma vtis, da so zapeljani mladeniči, ki naj bi se bili raje bolj za svoje šolske knjige nego za politiko brigali. Žal da morajo svojo otroško lahkomiselnost deloma z večletno ječo poplačati. O obsodbi sami prinaša se sledeča poročila: Sodni senat je ob 11. uri vstopil, oblečen v črno — znamenje, da bode smrtna obsodba izrečena. Nato je predsednik prečital obaodbo, v kateri se obtoženci proglašajo za k r i v e i. s.: 1. Pravnik Luka Jukičje obsojen na smrt na vešalih. 2. Gjura C v i j i č, Avgust C e s a r c, Dra-gotih r?ni/i'< Fe^a SGidhetrdi is E&' milo H o r v a t i n, sami mladi dečki iz srednje šole, so bili obsojeni vsak na 5 let težke ječe. 3. Roman Horvat je dobil 6 let težke ječe. 4. Josip S a r i n i č je dobil 6 mesecev težke ječe. 5. Ostali obtoženci Badalie, Naran-či<5, Doleneo in G a 1 o p a ž a so pa bili oproščeni. Jukič je poslušal smrtno obsodbo mirno. Le parkrat je napravil medklice in zavpil m. dr.: »Čuvaja na vešala!" Na koncu je rekel: „Apelujem na hrvatski narod! Živela Hrvatska in smrt tiranom!" Zagovorniki so prijavili ničnostno pritožbo, ki pa bržkone na stvari ne bode mnogo spremenila. Panslavistični hujskači pa naj pomislijo, kam dovede njih hujskarija . . . Jako redka priložnost fe Od večje fabriškc zaloge se mi je mnogo tisoč krasnih, težkih |^- tiger-flanel-spalnih-odej "WJ z lepim pisanim robom v razprodajo zaupalo. Odeje so pripravne za vsako domačijo, so močne :n gorke, ca. 190 cm dolge in 110 cm široke. Pustite si takoj IV .4 k. tiger-flanel-spalnih-odej za skupaj 9 85 K ink. zavoja in poštnine, brez vsacega nadaljn. plačila, franko po povzetju v hišo poslati. Z mirno vestjo lahko trdim, da bode vsakdo s pošiljatvijo zadovoljen in lahko z zaupanjem naročite. Izmenjava vedno dovoljena. 648 Guspica Margarete Ahrens. Wiesbaden, VfalerloostraBe t, Politični pregled. Še nekaj številk od ljudskega štetja. Zanimivo je ljudsko štetje tudi v tem oziru, kako se je število vojaštva v posameznih deželah pomnožilo tekom zadnjih 10 let. V Galiciji n. pr. se je 1. 1880 samo 32.735 vojakov Stalo; deset let pozneje pa že 53.401 in 1. 1910 celo 63.249 mož. To je pač dokaz, da razmere med našo državo in Rusijo niso posebno prijazne. V Istriji zopet se je štelo 1. 1800 samo 7 688 vojakov, I 1910 pa že 17.965, torej za 10.000 več; v tej številki se kaže zlasti razvitek naše vojne mornarice. Na Goriškem, ki spada že med obmejne pokrajine proti Italiji, bilo je 1. 1900 samo 1847 vojakov, 1. 1900 pa že 4.250. Se očitneje se kaže naše napeto razmerje s „prijateljsko" Italijo v Tirolu. Tam je v zadnjih 10 letih število vojakov od 9738 na 17.826 naraslo. Pač čudno, čudno! Zopet klerikalni polom. Pred kratkim se je podrl v Florenzu veliki klerikalni zavod, ki je bil svoj čas pod imenom „banka za duhovščino" ustanovljen. Nešteto vbogih poštenih ljudi, ki so političnim duhovnikom zaupali in svoj težko zasluženi denar v to banko vložili, pride zdaj ob svoje prihranke. Nadzorstvo čez to podjetje je imel neki višji duhovnik, katerega je sam nadškof v Florenzu imenoval. Najlepše pri celi stvari pa je, da izgubi pri temu polomu tudi — papež sam okroglo 1V» milijona lir. Papež je čez ta polom jako razburjen, kajti dolgo Še 2?), Mlkar jufl )g> flkjgdel monsignore Folchi StcuekiU'ova grenčica iz eeleaj&ve povzroči nftohlioffiin nnf.rpflllfl mo« in je vsled tega pri večjem telesnem naporu UOUMUUUIIU fJUbltSKJllCli. Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lovce, rojake, ===== romarje itd. ===== --------------------------------------------------------------- dea kurjimi peresi za čepicami privandrali kaj m stol □osno v našo vas. Neki ljudje so strmeli in ki pril zijali na tele gg. štigličke. Dragi so mislili, m dot so sami Turčini nam prišli na krof, tretji so i pre pa smejali in smejali. A gospodine Baznik je ( vin gledal na svoje Cukice z iskrimi očmi-------- Kaj pa! Odpotovali so naši vrli rdeči-črni 0 keci na velikanski čnkov shod i Št. Jnr. ob bre ž. Seveda, tam je bilo kaj! Pa ko bi Ho5 , Gla Čuki se ne udeležili te vesoljne „Čukarij«' dni svet bi se bil razrušil in zato je prav dobro pre koristno, da so bila ondi. — Ouk — čnk! „b< Hoče. Nedeljo dne 18. avgusta popoldne! pos v gostilniškem vrtu g. Maks Jellinek priredi v ser selica z godbo iz Maribora. Ker jo g. .lellin; Prt vrl naš pristaš, se uljudno vabijo somišljeniki tej veselici. Torej »Štajercijanci" na noge! okroglo 6 milijonov lir. Vbogi ljudje pobirajo po celem svetu krajcar za krajcarjem za „vbo-gega jetnika v vatikanu", visoki duhovniki pa zaigrajo denar. Kdor ima preveč denarja, naj ga le nese v klerikalne zavode. Ruska armada. Ruska državna zbornica dovolila je za vojno mornarico 500 milijonov ru-blov (1 rubel je 2'A kron). Kakor znano, so Japonci rusko mornarico v vzhodnjem morja popolnoma uničili in se mora vsled tega novo zgraditi. Z dovoljenim denarjem bodejo Rasi zgradili: 4 velikanskih vojnih parnikov, od katerih bode vsak 45 milijonov koštal; 4 pancer-skih križaric (stane vsak 7 milijonov); 2 pan-cerski križarici (po 4 milijonov), 36 torpedovk in 12 podmorskih bark itd. Tako velikanske svote denarja ima Rusija za barke. Svoje ljudstvo pa pušča v bedi, lakoti in propalosti umirati! MOJA STARA izkušnja me uči, da rabim za negovanje moje kože le Ste oken- pferd-lilijino-mlečn o milo od tvrdke Bergmann & Co., Tetschen a/E. Kos za 80 h so. dobi povsod. 229 Dopisi. Mestinje. Umrl je po daljši bolezni g. Blaž Detiček dne 81. julija v bolnišnici vsmiljenih bratov v Gradcu. Zapušča žalujočo ženo in 4 nedoraslih otrok. Bil je tukajšni vzorni gospodar; postranski zaslužek mu je bila vožnja. Bil je vzgledni naprednjak ter vsakem prijazen; svojega političnega nasprotnika ni sovražil, kakor se kažejo naši klerikalci, ki očitno kažejo nasprotniku svoje sovraštvo. Napredno misel je zagovarjal pri vsaki priložnosti do zadnje ure. Laž je toraj, da je bil on zadnji čas pristaš klerikalne stranke, kar trdi tukajšni dopisnik v štev. 32 »Slov. gospodarja." Toraj mirno počivaj, Blažek, v daljnem hladnem grobu, dokler se enkrat vidimo! Tvojega groba mi žalujoči ne bodemo obiskovali, pač pa tvoja napredna misel in prijateljski spomin naj vedno med nami živi. Stoperce. Toča je uničila dne 6. avgusta t. 1. njive in gorice skoro popolnoma, vse pridelke, katere Brno pričakovali; padala je kakor drobna kokošinja jajca. Prosimo za pomoč! Sv. Barbara v Halozah. Včeraj dne 6. avgusta, t. 1. je ob 3. uri popoldan šla debela toča kakor orehi, ter nam je tri četrtine pridelka vzela; prosimo torej si. uredništvo naj blagovoli se za nas pri g. Ornigu potruditi, in državnega poslanca opozoriti, de se kar najhi- treje škodo po komisiji pregleda in Dam potrebna podpora pode/i. Sv. Barbara v Halozah. Prve čase je slovela Barbarska fara daleč na okoli radi nepozabnega nam župnika Rajča in radi dobrega vinskega pridelka. Ali žali Bog, sedaj pa nam pošiljajo same pohnjšljive duhovnike, kakor Som, Rabuza, Vogrin in Berk. Ta Berk že je tako pohujšanje pri nedolžnem otročjem ženskem spolu delal, da se celo najhujši surovež ne bi kaj takega upal storiti. Sedaj šele vidimo, kam pelja pod duhovsko komando izobraževalno njihovo društvo. Tam se mladina vadi najostud-nejšemu življenju v prid njihovim pohotnim namenom. Slučaj dekleta Tnmhla in Liharica, katere sedaj pretačejo bridke solze po kaplanu Berku, kateri je kar ob polnoči 1. avgusta t. 1. odnesel svojo grešno kožo roki pravice. Ali se ne sramuje župnik Vogrin pred farani, ko je jim v nedeljo dne 3. avgusta t. 1. raz prižnice izjavil, da je šel g. kaplan Berk na „potovanje"; zakaj lažete na svetem mestu, kakor Vi pravite da je prižnica? Kdo pa Vam bode več verjel, ako bi tudi govorili kakor Salomon? Vas pra-šamo, zakaj so ne opravičito, ko znate tako izvrstno lagati faranom? zakaj ne pobrišete še Vi za Vašim kaplanom Berkom? zakaj ne priskrbite si takoj Vašega kosmatega Cirila frančiškana, da ne bi pozne službe božje izostale po Vašej krivdi? zakaj niste dali zvoniti ubogemu siromaku Megeti, ko so mu iz usmiljenja možje iz občine Gruškovec zvonili? zakaj ste imeli brezplačen pot v odpoved zvonenja, medtem ko si drugač prav mastno zaračunate ? zakaj ste kričali nad botro, ko je prinesla na krst otroka c. k. načelnika, ko Vas je čakala od poldneva do večera, ko ste se Vi z Vašoj Špelicoj pripeljali iz Ptuja ter se izrazili, da se sakramenti ne delijo popoldan? Dobro Vas poznamo; ako bi Vam farani nosili denarje še pozno v noč, se ne bi utrudili! Ako se ne bodete poboljšali, Vas bodemo začeli z najojstrejšo krtačo česati! Vurberg. Vurberški kranjski rešetarji kaj dobro kšeft delajo; čez leto so rešetarili klerikalci a zdaj že zopet havzirajo in agitirajo od koče do koče ti fanatikerji za občinske volitve; celo v sosedni fari. Menda bi še radi župano-vali na Vurburgu; kaj-li, ali imajo tako dober zaslužek pri tem? Kaj pa bodo potem storili? — Potem pa bodo g i m p e 1 n e prodajali! Kšeft je kšeft! Hoče. Zadnjo nedeljo smo imeli v Hočah spet teater. Gg. čuki in Cukeci hoški so pod komando g. maršala kaplana Baznika v rdeči monturi, pa z rdečimi kapami, bandelcami in Yelika rudarska nesreča. Te dni se je izvršila zopet huda rudarska nesreča, ki dokazuje vso žalostno in nevarno življenje junakov »črnega diamata.« To je tudi največja rudarska nesreča na Nemškem. Zgodila se je v rudokopu .Lothrin-gen« v Gerthi pri Bo-chumu. Razstrelili so se strupeni plini (Schlag-wetter) in zasuli skoraj vse rudarje, ki so se v jami nahajali; le mali del rudarjev se je zamoglo rešiti. Skupno se poroča, da je našlo pri tej nesreči 127 rudarjev svojo smrt. Rešilno moštvo je sicer takoj na junaški način nastopalo, da bi rešilo svoje tovariše; a bilo je vsled vedno ponavljajočih se razstrelb jako težavno. Mrliči so bili grozno razmesarjeni in sežgani. Večidel se jih sploh ni moglo izpoznati. V rokah mrličov se je opazilo lase in cunje, kar dokazuje, da se je v smrtnem strahu med zagreb-ljenimi rudarji razvil grozoviti boj za . boljši in zračnejši prostor. Iz jame rešeni pripovedujejo strašne podrobnosti. Naša slika kaže vhod v rudnik, kjer se je zgodila nesreča. Na stotine žensk in otrok je tu obupano čakalo, da se vrne mož in oče; pa zaman, — le mrliče, razmesarjene mrliče so odvažali rešilni automobili in vozovi. Prav žalostno je tudi dejstvo, da se je zgodila pri pogrebu ponesrečen- Vordem Eingang zur Ungliickszeche „ Lothrinnen cev zopet druga nesreča; neki motomi voz cestne železnice skočil je namreč iz tira. Pri tej drugi nesreči bilo je zopet 3 oseb smrtnonevarno, 10 pa težko ranjenih. Nesreča v Bochumu napravila je seveda v vsej javnosti veliko razburjenja. Nemški cesar se je takoj odpeljal na lice mesta. in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša 140 Prokop Skorkovsky in sin v Unmpolcu na tečkem. Vzorci na zahtevo ftanko. Zelo zmerne cene. Na željo hočem dati takoj izgotoviti gospodske Grozni potres v marmarskei morju. Cez 1000 mrtvih. — 15 mest razrušenih. ■ Velikanska Škoda. Dne 10. avgusta in naslednje dni z; je v marmarskem morju in ob njegovih vih velikanski potres. Na tisoče ljn^ izgubilo je vse, celo življenje. Cela točih mest je površja. Očividci poročajo o katastrofi: V Darda lah se je čutilo okoli 30 potresnih sunkov. enem mestu prišel je iz zemlje nakrat vrelec, ki je potem zopet izginil. Hiše, z kamenite, so se hipoma porušile. Cele zgn ob morskem bregu so izginile v razburjenih lovih. Hudo trpela so mesta Troja in Perg lastnino in zdravje, vrsta lepih, cij kar izginilo nar vlal od mesta Rodosto se vidi le par razva Med Ganosom in Choro stal je ves morski b £o( v plamenih. V Konstantinopel prihajajo ve ^-p novi parniki, napolnjeni z ranjenci in mri Aki Voda ob bregovih je kar vrela in parniki n »Jj tega niso mogli blizo priti. Mesta Myriph ^,j Gans, Cyora, Phatanos, Kerasia, Milla in Ui tudera so vsled potresa in ognja popolnoma cena ter porušena. Skupno je 15 mest popolnoma r u š e n i h. Več kot 1000 o se b je -izgo^Kb pri tej nesreči svoje življenje. Škode se set |bc doslej ne more ceniti; a to je gotovo, da neštete milijone. Več o tej velikaifl katastrofi bodemo v prihodnjih številkah pt čali in prinesli tudi tozadevne slike. čuk jih Cel obs jajc eks zve zak Em nev fovi za Novice. Veseli pogreb. V mestu Locarne v J r'SI umrl je konjski trgovec Somari. ZapuBtil 20.000 frankov premoženja, katerega večji je določil za tamošnjo bolnišnico. Zanimiv je njegov testament in njegov pogreb, ki si je v testamentu naročil. Za trugo kon mestna godba, ki je do pokopališča morala vesele koračnice svirati. Za godbo peljal je ljubši konj pokojnika voz, na katerem je dva soda belega in dva soda rdečega vina. kih 200 metrov se je pogreb vstavil in ženci so smeli piti, kolikor so hoteli. Peli vesele pesmi in vpili pokojniku Bživio." B[ ba se je udeležilo 1700 oseb . . . Somari je tudi v življenju vedno vesel človek. Brihtna glava. Neki kmet prišel je k moštru na spoved. Ukradel je bil soseda svinjo in ker ga greh tako hudo teži, prosi moštra za nauk, kaj da naj stori. — pravi fajmošter, B koliko pa je bila svinja na?" — „Sedem goldinarjev", odgovoril kmet. •— „Dobro, moj sin, prinesi mi jutri: "j^ sedem goldinarjev; dal jih bodem obkradew1 nazaj in ne bodem mu povedal, da si til HE — Drugi dan pride res tatinski kmet k štru in mu prinese — 21 goldinarjev. Z no vpraša fajmošter, zakaj je toliko d prinesel. —■ ,Ja, gospod fajmošter". pravi dosl sedr I a; c i _ 1 3 poceni bi ne dobil nikjer svinj in zato ponoči še ostali dve svinje ukradel. » let Staro .vino. V bližini mesta Borit našli so v nekem starem groba iz prvega ja po Kristu čudno posodico, ki je bila Ido pol metra dolga. V tej sirični posodi neki prašek; ko so ta prašek kemično ali, našli so, da je to ostanek prastarega To fino je bilo torej skoraj 2000 let staro. eni zakladi. Naši _ čitatelji se bodejo i na klošter v Censtohanu, kjer so estni menihi tako grozovite zločine uganjali. ivni ropar in morilec je bil menih Macoh. Te pustila ruska vlada z vojaki klošter skati. Iskali so milijonske zaklade tega pota", katere so menihi pokradli in Baje so v tem kloštru tudi kronski bi-nekdanjega poljskega kraljestva poskiiti. lava pa je končala brez uspeha. Ni čuda, ir je enkrat v krempljih takih menihov, to ■gleda več božjega solnca. Ruske razmere. Pred kratkim obrnili so se palci rnske vasi Osipovka z neko prošnjo oblast. Vas šteje 8000 prebivalcev. Ti Irsled te prošnje nakrat izvedli, da ruska Ga sploh o tej vasi ničesar no v6, da ni vas Kjer vknjižena in da slavna oblast doslej sploh lili pojma ni imela, da eksistira kje na božjem fan vas Osipovka. Zanimivo pa je, da vas že ■etletja obstoji, da ima svoje župane itd. Vas ■oe nahaja na nobenem ruskem zemljevidu, H pa jo imajo Japonci na svojih zemljevidih pičeno. Bržkone se gre tukaj za velikansko jo, ki so jo izvršili znani sleparski ruski ki. S tem da so obstoj vasi zamolčali in Bkrili, so lahko ti poštenjski skozi desetletja m davke prebivalcev v lastne žepe spravili. lj taoega je pač le na Ruskem mogoče. Velika železniška nesreča se je zgodila v iliji na glavnem kolodvoru mesta Rio de leiro. Dva osebna vlaka sta v polni vožnji paj trčila. Več kot 200 ljudi je bilo pri tem «vno8t zmučkanih in ubitih. Pod razvalinami ov pa je še mnogo mrtvih pokopanih. človeška zverina. Amerikanski listi poro- ijo zdaj o nekem Francesku Suarez, ki si je »d rekoma Veni in Amazona uresničil nekako taodvisao kraljestvo." Tam izkorišča velikan- ive, ki so zlasti na dragocenem lesu kavčoku bogati. Suarez spravil je baje nad DOO domačinov pod svojo oblast. Z groznim tojem jih je v pravo suženstvo prisilil. se mn kdo ne pokori, pusti mu takoj roko nogo odsekati, v drugem slučaju pa glavo. ačini mu morajo zahtevane množine kav- ;> prinesti. Ako ga ženske ne vbogajo, pusti Jive vzidati ali na solncu od lakote umreti. lastnega brata je Suarez pustil na smrt iiti, ker se mu ni hotel ukloniti. Okoli e ima malo armado roparjev, ki so izborno oženi in mu popolnoma udani. Domačini se ako bojijo, da se niti tujcem, ki tja priha- l ne upajo pritožiti. Baje se pripravlja zdaj kija z vojaki, da se ukroti to človeško no, ki si je nabrala tekom let velikanske 57 Otrok je imel baje neki ogrski grof Berenji, ki je prišel pred kratkim v no- co in je tam umrl. Zapustil je več milijo- kron premoženja. Ko je umrl, tožilo je j 57 deklet, služkinj, vzgojiteljic itd. gro- lapnščino, češ da jih je napravil pokojnik matere in mora vsled tega zapuščina za njih skrbeti. Vbogi grof se je moral pač v pobu obrniti . . . Mir? Turško-italijan-ifa to]ska traja idaj ie tako dol-fB, da sta obe tiari fe 12 go-sjoiarskih ozirov boljeri želeti carskem fato Lausanne jib Geoferskem jjera se vršiji )if zdaj tudi it Dona pogajala ki so seveda Priloga. Današnji številki dodali smo prilogo, ki obsega priporočilo svetovno znane »zvezdine znamke" Tomaževe moke. ki se jo danes splošno kot najboljše gnojilo fosforjeve kisline proglaša. Opozarjamo še posebej na to prilogo. Iz Spodnje-Stajerskega. Omig — potrjen. Poroča se iz Dunaja, da je po dolgotrajnih rekurzih od strani nasprotnikov cesar izvolitev g. Jos. O r ti i g za okrajnega načelnika in g. pl. P o n g r a t z za njegovega namestnika potrdil. Čestitamo! Toča V Halozah napravila je res grozovito škodo. Dobili smo celo vrsto poročil in človeku se kar srce krči pri čitanju teh poročil. V posameznih krajih je vse pobito in uničeno; zelene trsne jagode ležijo na tleh, da se človek niti prestopiti ne upa. Koruza, fižol, krompir, vse je izginilo ... V teh časih se res vidi, kako zapuščen je vbogi kmet v trenutku bede. Pr-vaški občinski predstojniki, ki so dosegli svojo službo večinoma po milosti tega ali onega političnega duhovnika ali doktorja, se večidel prav nič ne brigajo. K8J bi se tudi brigali, ko ničesar ne razumejo in ko večinoma le usmiljenje — z lastnim žepom poznajo?! Za-se in za svojo žlahto si že brusijo podplate, blagor občanov pa jim je skoraj vedno deveta briga. Prvaški advokati in politikojoči duhovniki seveda tudi nimajo več srca za slovenskega kmeta, ki se mu le v času volitev prilizujejo. Ekspenzarji slovenskih advokatov po toči prav nič niso trpeli in bernja naših črnih gospodov gotovo tudi ne bode manjša. Kakor rečeno, vsi ti ljudje poznajo slovenskega kmeta le v času volitev, ko je treba s farizejskimi očmi in medenimi obljubami glasove loviti ... Pa zdaj, v času revščine, zdaj vidi haložanski kmet, da vsi slo-vensko-narodni klerikalni in liberalni poslanci niso niti piškavega oreha vredni. Kje so ti ljudje zdaj, ko kmetska deca strada in ko njih zvesti volilci obupavajo ? Kje so B r e n č i č, MeškoinOzmec? 0 Brenčiču pisarijo hinavski klerikalni listi, da si je „ogledal škodo"; — ja, morda škodo v svojih goricah! In kaj je napravil? Kaj sploh zna- napraviti, ko niti peresa od kuhalnice ne razloči? Kaj zna napraviti, ko mora kaplana Korošca šele za dovoljenje prositi, če sme usta odpreti? Meško in Ozmeč pa se zabavata po »čukarskih" fantalin-skih veselicah v ormožkem okraju, kadar zbija toča naše gorice. Kupica vina ju dvigne čez solze haložanskega kmeta . . . Kaj bi tudi storila? Saj sta vendar sama na povelje Korošca in Benkoviča pomagala razbiti Štajerski deželni zbor in zadolžiti deželo, od katere edino bi bilo mogoče pričakovati izdatne pomoči! ... Vsi skupaj so za v staro šaro, ti slavni slovenski »odlični" poslanci, katere je haložanski kmet v neverjetni zaslepljenosti na povelje svojih duhovniških komandantov izvolil. Edino našega Orniga se v trenutku nesreče zopet pozna, k njemu se zatekajo zdaj i najklerikalnejši Ha-ložani, njega prosijo, da naj jim preskrbi pomoči, na njega se zdaj zanašajo. Volili so Meška, Ozmeca, Brenčiča, a na od toče razbitem svojem posestvu proBijo zdaj — O r n i g a za pomoč! Mi gotovo tega nikomur ne očitamo, kajti mi tolikokrat prokleti »Sta-jercijanci" ne poznamo v slučaju nesreče nobenih strank. Revež je vsakdo, kdor je doživel točo. In tudi naš Omig ne pozna v takem času političnih strank. On edino, ki ni bil od kmetov izvoljen, se poteguje z vsem svojim pogumom in velikim vpli- Lausanne-6/ian les Bains.derSchauplatz rJer italienisch-tiirl.ischsn FriedensvorverhaiidljiDD Hej strogo tajna. Zastopniki Turčije stanujejo v so- | mestu. Pogajanja sedaj seveda še niso dozorela. Vendar rinem mestu Evianu, zastopniki Italije pa v Lausannu; I pa je upati, da bode ta nesrečna vojska v doglednem se vršijo enkrat v tem, potem zopet v drugem času končala, brez da bi zapalila ogenj evropejske vojske. vom za kmetske koristi. Njegovi takoj po toči storjeni koraki so imeli tudi takojšni uspeh. Pa naj potem nasprotni listi še tako nesramno resnico zavijajo, naj še tako grdo Orniga in našo stranko psujejo, — mi se ne bodemo nad nesrečnimi kmeti maščevali, mi jih ne bodemo zapustili! Kar je mogoče od države in dežele za naše kmete dobiti, to bode Omig storil, čeprav bode žel le sovraštvo in nehvaležnost. Mi smo in ostanemo gospodarska stranka! Še toča V Halozah. Poroča se nam: Zopet je v sredo 14. t. m. toča uničila naše lepe vinograde in sicer sledeče: Majberg, Tramberg, Vareja, Pristova, Popenberg, Rodinsberg. Kaj bo tega, kje je naša trgatev? Sila je grozna, pomoč prosimo državo, posebno g. Orniga, da nam pomaga! Kaplan pobegnil. Iz sv. Barbare v H a-1 o z ah se poroča, da je tamošnji kaplan Anton Berk pretekli četrtek — izginil. S kislim obrazom je „knez haložanski" župnik Vogrin to raz prižnice oznanil in rekel: „Gospod kaplan so šli na potovanje. Pozne maše zato ni. Molite žalostni del rožnega venca!" . . . Glej, glej, kaj se vse godi pod žeslom „kneza haložanskega"! „Gospod kaplan Berk" so torej „odpotovali", — zakaj neki? Ali so morda zaradi tega odpotovali, ker so bili zaradi opravka s šolaricami državnemu pravdništvu naznanjeni ? Potem gospod kaplan niso »odpotovali", marveč pobegnili so, pobegnili pred grozečo roko pravice, ki je seveda za farje vedno prepočasna! Navadni človek bi bil že davno pod ključem, a takega kaplana, ki ne more držati svojih blagoslovljenih prstov od nedolžne šolske dece, se pusti, dokler ne — »odpotuje" . . . Govori se, da je Berk v Ameriko »odpotoval." Tam bodejo imeli zdaj že celo zbirco slovenskih kaplanov-poštenjakov, ki so zaradi bolj ali manj črne vesti kakor nočna ptica čez »veliko lužo" sfrfo-tali. Tako so že v Ameriki kaplani Schiller, Mum, Som in Berk bode zdaj lahko četrti za lepo »tarok-partijo" . . . Osirotela pa je zdaj popolnoma barbarska »Marina družba." »Sie weinten sich die Auglein rot", in deviška nedolžnost marsikatere vroče zagovornice dr. Ko-roščeve politike ne more razumeti, zakaj se kaplana Berka pohlevni pogled ozira raje na rozine popke nego na polno razcvete solnčne rože . . .. »Knezu haložanskemu" pa, ki je zdaj poleg Rabuzeka še Berka doživel, svetujemo prijazno, kakor smo bili vedno z njim prijazni: opustite raje politiko in brigajte se za življenje svojih kaplanov, za katere ste v gotovem ozira odgovorni! V Hrastniku in v Trbovljah se šopiri zopet Roševa stranka in skuša vprizoriti hujekarijo proti nemški šoli ter proti posameznim osebam, ki so si stekli zaslug za to nemško šolo. Sicer to bevskanje Roševe klike, ki je dobila itak že od vseh strani svoje zaslužene brce, nima prav nobenega pomena. Gotovo prizadetim gospodom tudi v sanjah v glavo ne pade, da bi na razne lnmparije, ki jih Roševa klika v »Slov, narodu" odklada, odgovarjali. Saj so se ti hrastniški »narodnjaki" že sami v enem in istem listu (»Slov. narodu") očitali drug drugemu vae mogoče stvari. To ravno ni stranka, — to je im-pertinentna klika, ki se hoče s politično gonjo svoje žepe sflikati, kakor si je stari Roš z nemškim denarjem svoje žaklje polnil. Na tako kliko nikdo ne čuje in tako bevskanje ne seže napadenim možem niti do kolen. »Narodni" dopisuni, ki so znani kot pretepači in postopači, ki so svoj čas kofre pekovskih pomočnikov šiloma odpirali, ki sploh ne spadajo v olikano družbo, ki imajo že najrazličnejše stvari xa vesti, ki so poštene Slovence že v smrt gnali, ki tvorijo pravo poulično druhal, — ti »narodni" dopi-euni torej so za veacega poštenega človeka „lnft". Naj psujejo, naj rogovilijo, naj hnjskajo, saj jih ne spoštujejo niti tisti, katere s slabim špiritom zdivjajo. Trboveljska družba, občinski svet, nemška šola in sploh javnost pa po piščalki takih propalih hujskačev ne bodo plesali! Pika! . To je 8itnoI »SI. n." piše: Nedavno tega je sedel državni poslanec dr. Verstovšek v Petkovi gostilni v Ljubnem v Sav. dolini. Poprej je v neki izmed sosednjih far zboroval. Pride v sobo korenjaški kmetski fant iz Nove Štifte in nekateri navzoči gostje ga vprašajo, de je bil na — 4 shoda državnega poslanca dr. Verstovšeka? — „Ah kaj, takega trepa jaz ne grem poslušat", je bil točen odgovor. — Kmetje so se muzali in opozorili fanta, da je dr. Verstovšek v gostilni. Ge ga je potem prosil za odpuščanje, se ne ve. Pa očividno so Savinjčani istega mnenja ko francoski bonapartist Jules Dolafosse, ki je izrekel o poslancih splošne in enake volilne pravice krilate besede: Sedaj rabimo take poslance, da jim lahko na glavo pljuvamo!" . . . Odlikovanje. Cesar je podelil nadkomisarju finančne straže g. Jos. Pristolitsch zlati zaslužni križec s krono. Čestitamo! V Bukovcih priredi tamošnja prostovoljna požarna bramba dne 18. avgusta 1912 v prostorih g. Korenjaka tombolo s krasnimi dobitki, veselico in plesom. Začetek ob 3. uri popoldne, vstopnina prosta. Ker je čisti dobiček določen v društvene namene, priporočamo prav toplo obisk te veselice. Sejem v Peklu. Piše se nam: V pondeljek dne 19. avgusta t. 1. se vrši v Peklu na Polj-čanskem kolodvoru veliki živinski sejem. Živino-posestnikom bo da v naznanje, da so sejmi križem odprti in se sme iz vseh krajev živina na sejem prignati. Sejemsk^ vstopnina se ne pobira in je veliki prigon živine kakor obisk tujih in domačih kupcev pričakovati. V Peklu pri Poličanah bil je za župana zopet g. Jos. Baumann izvoljen. Za prvega občinskega svetovalca bil je izvoljen g. Kari Sima, za dragega g. Kari Zimmer in za blagajnika g. Anton Schwelz. Čestitamo vsem prav prisrčno! Z nožem sunil je v mariborski okolici delavec Jakob Vogrin zidarja Maksa Lukas in ga je smrtnonevarno ranil. Suroveža so še isti dan zaprli. Kravo ukradel je posestnik Mesnarič pri Radgoni posestniku Kocijanu. Ko je hotel ukradeno kravo na sejmu prodati, so ga orožniki prijeli in zaprli. Na kolodvoru V Celju se vršijo že dalje časa tatvine blaga; ravnateljstvo obljubuje 20 kron uagrade tistemu, ki bi tata naznanil. Automobii zadel je na cesti od Dobove v Šele v voz posestnika Šetinc, na katerem je bilo še 4 drugih oseb. Voz se je preobrnil in so vsi hudo ranjeni. Proti šoferju se je napravilo naznanilo. Iz podstrešja padla je v Poličanah dekle Marija Kidrič. Zlomila si je hrbet in je morala čez dva dni umreti. Uboj. V sv. Martinu na Paki so fantje pi-jančevali. Nastal je prepir, med katerim je Blaž Merzlak fantu Pavlu Muzgo vrček na glavo vrgel. 14 fantov je skočilo potem na Mrzlaka in ga je tako hudo preteplo, da je drugi dan v groznih bolečinah umrl. Orožniki so več storilcev zaprli. Smrt V nevihti. V bližini Maribora gnala sta dva živinska kupca 48 kosov goveje živine, ko je nastala huda nevihta. Blisk je enega bikeca splašil, tako da je ta Franca Supančič v trebuh sunil. Preparal mu je trebuh, da so čreve vun stopile. Supančič je kmalu nato umrl. Drugi tržeč mu ni mogel pomagati. Živina je pomiril le s tem, da ji je oči zavezal. Boj z zločincem. V Sevnici so orožniki hoteli nevarnega vlomilca Franca Pučnik iz Zagreba aretirati. Pučnik pa je zbežal in je pričel na orožnike streljati. K sreči ni nobenega zadel. Šele potem so orožniki rabili orodje in tako zločinca ranjenega v zapor odvedli. Otroška nesreča. V Savodni pri Celju obešal se je 6 letni Vinko Apner na neki voz. Otrok je padel, voz je šel čezenj in ga smrtnonevarno ranil. 2 užigalicama igrala se je pri hlevu posestnika Dornik v farovžu v Savodni 4 letna Ela Sterle. Svinjaki so pričeli goreti in ogenj je napravil za 600 kron škode. Svarilo. Piše se nam! Alojz Samuda, agent, prodaja na ime Samuda in Vivoda, Celje, neko varstveno pripravo za mlatilne stroje (Schutz-vorrichtung fiir Dreschmaschinen). Ker je dosti kmetov kupilo in po 10 kron naprej plačalo, dobili pa niso nič, naj se vsak poškodovani kmet pritoži pri žaudarmariji, da se takemu nastopanju konec napravi! Kokoši kradel je v Rogaški Slatini kočarski sin Jakec Kidrič. Prodajal jih je nekemu krč-marju, denar pa je zažingal v veseli družbi, Zdaj se bode v luknji postil. Draga ljubezen. V prvaško gostilno „Zadruge" v Slov. Gradcu so dobili kranjsko kel-nerico Malči Alič. Ta je bila poklicana, da obvaruje slovanski značaj gostilne. Nekemu Franca Stinek pa je kranjska devojka ukradla 260 kron, katere je skrila v svoj moderni klobuk,-To plačilo za ljubezen se je zdelo Stineku previsoko in zato jo je izročil orožnikom. Slovenje-graški „Narodni dom" pa žaluje po kranjski devojki. Cenega vola je hotel dobiti kmet Franc Valenca iz Mestinja. Na sejmu v Kostrivnici je namreč ukradel posestniku Werku vola. A zasačili so ga takoj in ga na lici mesta grozno pretepli ter orožnikom oddali. Grozni umor. V Jiršovcih so našli 21 letno kočarjevo hčerko Alojzijo Bukšič s prerezanim vratom mrtvo ležati. Bila je v drugem stanu in splošno se sodi, da jo' je njen zapeljivec umoril. Orožniki so pričeli strogo preiskavo. Ogenj. Pri posestniku Levičnik v ptujski okolici je vpepelil ogenj hišo, gospodarsko poslopje, hleve z vso krmo in pohištvom. Škode je za 3000 K, posestnik pa je komaj za 400 K zavarovan. Govori se, da je lastni oče posestnika zažgal, to pa iz maščevanja, ker je neko tožbo proti sinu izgubil. Otrok zgorel. V Lučah je pustila Marija Šelh svojo I'/- letno hčerko v vozičku poleg peči in je šla proč. Nakrat je padla iskra v voziček in je zažgala. Ko je prišla mati nazaj, našla je mrtvega otroka popolnoma zgorelega. Zaprli so v Brežicah posestnikovo hčerko Antonijo Stibrič, ker je izvršila celo vrsto tatvin. Ustrelil se je v Radgoni huzar Ludovik Orban. Bil je takoj mrtev. Vzrok samomora je baje neka družinska zadeva. Železničarjeva smrt. V Raifuig-Fresenu prišel je v službi delavec Ignac Kotnik med „pu-ferje"; ranilo ga je tako težko, da je eno uro pozneje umrl. Nesrečnež zapušča vdovo in več otrok. Brezsrčna mati je menda kočarica Jožefa Volšek v Vrhju pri Teharjih. Svoje dve hčerki trpinčila je tako hudo, da sta vse raztrgani in izstradani pobegnili. Orožniki so napravili proti brezsrčni materi naznanilo. Naznanili so sodniji vžitkarju Franca Horvat iz Zgornje Kotinje, ker se je delal za »zdravnika" in je razne osebe z ničvrednimi zdravili prav grdo sleparil. Ubijalec. Hlapec Šober prišel je v Nendlov hlev v Pobrežju pri Mariboru in se je tam skregal s hlapcem Vavko. Naposled je vzel vile ter je Vavkota dvakrat po glavi udaril in mu roko predrl. Vavko je smrtnonevarno ranjen, pa se mu je vendar posrečilo zbežati. Medtem pa je prišel v hlev še hlapec Frangeš, ki je Šobra vprašal, zakaj razgraja, šober pa je udaril Frangeša tako hudo z vilami po glavi, da je Frangeš na vožnji v bolnišnico umrl. Ubijalca Šobra so orožniki aretirali in sodniji oddali. Iz Koroškega. Škocijan v podjunski dolini. Piše se nam: Mi domačini smo gotovo jako miroljubni in pohlevni, a nastopanje našega fajmoštra Vinka Poljanec je tako, da mora vsaka potrpežljivost ponehati. Poljanec je pravzaprav »kmetijski uči- Z Šindle i V pri Pc ga bit N 33 tar. .di t rjeli mu je F eke dr UpCf telj" in oskrbuje le postransko duhovniške poslal škodni Popoldansko božjo službo, ob nedeljah se ve&I sprejer noma izpusti, medtem ko prireja fajmošter p« Celovc raznih gostilnah svoja predavanja. Končno bi fa ne imeli ničesar proti temu, ako bi fajmoJt«! gostiln pri temu svojih dolžnosti ne zanemarjal in akti je Ye[ bi se poslušalcem res kaj za kmeta praktične nudilo. A fajmošter naj bi raje enkrat svi lastno gospodarstvo primerno uredil. Njemu mem menda njegove lepe besede prav nič koristijo. Hrana za njegove posle je najslabej Od plačila se poslom večidel nekaj odtrga. cerkvi pa se psuje in smeši larane. Sam se fajmošter pri drugih pridigah v cerkvi že veŽ-j krat smejal. Ko so pa n. p. na Veliko nedel; dve taji dami v cerkev stopili in si pros1 iskali, ju je pred vsemi ljudmi iz altarja gi nahrulil. Cerkvene pevce tudi vedno zmerja tako že nobeden več rad ne poje. Na poko lišču zmerja pevce, da se morajo pred otroci mrin' sramovati. Še hujše pa nastopa v šoli. Pritožb; <]e|ei, in sodnijske razprave zoper njega dokazu' pač natanko njegove čudne lastnosti. Svetuje fajmoštru prav resno, naj se poboljša, kajti dre- v0(jo gače se bodemo enkrat malo natančneje % njial j,;trj popečali! Trg Grebinj. (Zakaj pa ni ostal dehant vPliberk n?) Piše se nam : D 1. t. m. pustilo se je g. fajmoštru Ivanu Vi laučuik iz Rudna tukaj izkušnjo iz verouka cerkveno vizitacijo napraviti, kar se je tadil^er i^ natanko kakor pri škofu, zgodilo. Že od dalei|zapr]j so zvonili vsi zvonovi, duri so bile široko odprt*! ]jcans sveče so gorele na oltarju iu s trepetajožim srcem Vania. se je g. duhovnega svetnika pričakovalo tr sprejelo. Nam je itak znano, kako rad g. Vi laučnik obe roki k poljubu pomoli. Privošč mu tudi to poljubovanje, ker mu baje jako dobi dene. Le eno bi Vam rekli, g. Volaučnik, pusti v Rudenu istotako zvoniti, kadar bode kaki »I vež pokopan; kajti mrtve se mora častiti in n| vsi smo ednaki otroci božji . . . Podravlje. (Pogreb). V torek dne 6. t. a smo tukaj vedno veselega, mladega moža zadnjemu počitku materi zemlje izročili. V čai ko se narava toplega leta veseli in ko d drevje zelenje in dragoceno sadje kaže in se dušeča ajda k življenju vzbuja, je srce u šega dobrega tovariša Matevža Kulnig za vete maj zaspalo. Z Kulnigom izgubimo veselega to variša in zvestega naprednjaka, ker je on, po] zimi pri nekem shodu, ko ga je že pljučni jako mučila, še javno pokazal, da on hoče p ostati, se nič ne boji in se ne pusti pod j mom klerikalizma voditi. V temnih Podravljaaj kjer se naprednjaki lakko na prstih izš kraljuje še smrtna kosa tako, da je nam v dvi letih že tri naprednjake vzela ! — Na grobu Kulniga žaluje njegova ljuba mati, katere n boljša podpora je on bil in njegovi brati, in svaki, ki so vedno v ljubezni in edinoi vkup živeli. Mi delimo in čutimo bolešino : Vami, ter žalujemo, ker nam izgubo nihče nt more nadomestiti. Pripravimo ga le v dober min in zemlja bodi njemu hladna in lahka Podučni tečaj za živinske strežnike in ninske pastirje na spodnjem Koroškem prirefi c. k. deželna komisija za agrarne operacije i času od 1. do vštevši 7. septembra t. 1. i Luši (Luschaalpe) pri Globasnici. Tečaj se nameraval najprve meseca avgusta prirediti, ^ zaradi pomanjkanja časa se šele zdaj vrši dučevalo se bode udeležence v sledečih prei metih: 1. Držanje in gojitev živine. — 2. Rat nanje v hlevu. — 3. Poraba gnoja. — 4. R» nanje na paši. — Zlasti se bode oziralo a ni«"n porabo gnoja, kar je za vse planine in paše važno. Sprejmejo se mladi ljudje v starosti oi 15 do 24 let, ki se hočejo podati v km službe zlasti planinskega (alpskega) prometi Udeleženci tečaja dobijo na dan po 2 kroni oJ I ova I tel o je ravc [nju" itte a 2i ihal e: K znam vredn f - 5 _ eko-to-po niča >rost jar-Ijah, jejo, dveh n ?' naj- bstre :iosti 10 z s ne spo-! pla- ii'cdi ije t . na >e je i, ali Po-)red-Rav-Rav-' na jako ■i od ijske neta. . od- zakar se imajo oskrbovati. Naznanila jema deželni alpski inšpektor Jos. Pacher v r»cu. Alltomobii se je vnel in popolnoma zgorel je jiniftarju Hans Ranter v Sv. Andreja. Škoda telika. Zaprli so v Beljaku berača Karla in Erno filer. ki sta napadla policaja in sta vsled 3ga nasilstva obtožena. Vlomil je neznani tat v kočo na Platzeralpi [Pachreitu in pokradel precej tam shranjene- ilaga. Nepoboljšljiv je menda Janez Tanrer, ki je 33 krat predkaznovan, čeprav je šele 35 let ■u. 29. julija je prišel iz zapora, kjer je zali tatvine 10 mesecev sedel. Takoj drugi dan je že zopet v občini Irschen vlomil in krade!. G 80 ga in zaprli v Greifenburgu, a tam se je posrečilo pobegniti. Malo pred italijansko jo pa so ga zopet orožniki vjeli in odvedli v elno sodnijo v Celovcu. Pazite na decol V Celovcu padla je 3 let-hčerka trgovca Fr. Waldner v posodo z vrelo Ho. Dobila je take opekline, da je vkljub im zdravniški pomoči kmalu nato umrla. Predrzni tat ukradel je v Gurlitschu iz |tke vile pohištva za 200 kron. Potem je hotel drugo ednako tatvino izvršiti in je pripeljal ipce celo k vili. A tam so ga pregnali. Zaprli so v Sv. Lenartu Petra Rabensteiner, er je na paši koze kradel. — V Beljaku so iprli nekega Albina Rautz zaradi žaljenja ve- ianstva. Rekel je, da se hoče v ječi pijanče- ,f,ra roja odvaditi. Utonila sta v Redingu 11 in 14 letna si-Kira tasarja Valentina Graf. Nesreča, čuvaj Sparowitz pri Svetnivasi je iz železniške proge pregnati neko kravo, ) ravno vlak pridrdral. Vlak je čuvaja in Kavo prijel. Sparowitz je bil težko ranjen. Ponarejeni denar se je izdajalo na „žegna-v Djekšah. Sleparjev se še ni dobilo. Tat. V Pfaffendorfu ukradel je hlapec Hugo littermoser svojemu gospodarja kolo in zlatnine a 200 kron ter jo je potem neznano kam po-lihal. Vlomil je nekdo v vilo »Seehof v See-na" lodenu in ukradel kolo za 215 K ter štifletne 14 K. sle. iči-po bij iter iko ega 'oje sa- j ne jša. . V i je | reč- eljo j ora rdo | . in 'Pa- | cmi žbe | jejo smo Jru- ijim :al Dne l in udi, aleč rte, ter Vo-imo »bro. itite remi m. a k asu, nam ko »t« ■-]»" Koledar naprednega čebelarja za avgust. (PiSe: Alojzij Križani«, Vel. Nedelja.*) Glavna in končna čebelna paša je pred nami. Vsa- ga napredno mislečega čebelarja sveta dolžnost bodi stoje panje natančno ogledati, nje pripraviti z zdru- Unijo, z dodanjem zrele zalege; z zamenjavo zdravih, krepkih, mladih matic; z odstranjevanjem trotovk in nje plege; kakor tudi mogoče s špekulativnim pitanjem, — i jim pripomoremo do ogromnega naraščaja čebel — fclavk, ki nam le kod močna družina zamore jesensko tebelno pašo iskoristiti in nam uauositi medu, katerega •Jravilo in jed je nad vse dobro poznana, čebelarja pa oloži z svitlimi kronicami in mu na tak način njegov Inid poplača. Da se to zgodi, treba je -. 1. Da imamo močno obljudeno čebelno družino, Uero smo tijačili z dodanjem zalege, smo po dva, tri ili štiri slabe panje združili in le tisto matico pustili, v hterem kod majhna družinica je bilo vse v najlepšem Mu založeno z lepo mlado zalego, vse ostale matice pa mo uničili. Med je odvisen le od teških rojev, s slabiči pa imamo samo jezo, je moremo pitati, vsak čas so izpostavljeni veščam, mravljam, pajkom, štrigalicam, torej samim nadležnim črvom, končno če ne prej, nam pa v *) Pod tem naslovom objavljali bodemo vsak mesec kratki se-oamek poglavitnih čebelarskih del, katerega nam daje v hvale-mdni ljubeznivosti eden najboljših štajerskih čebelarjev, g. Križani tia razpolago. (Op. uredn.) spomladi umrjejo, ker se slabič ne more ogreti in zimskega mraza varovati, mora torej več medu jesti, da se ogrejejo čebele, kar je pa v zimi škodljivo, ker ne morejo izleteti in se očistiti, jim blato v črevesih zaostane in — umreti morajo. Lahko tudi slabiče srednje močnemu panju dodamo. 2. Da imamo mlado krepko matico, ki nam mora še zaleti ---- �966 80 652243 Pri vsaki hiši je treba uži-galic. Kupujte in zahtevajte po vseh trgovinah „Stajer-čeve užigalice"! Glavna zal. firma brata Slawitsch v Ptuju. Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 120 K proti kaliju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam m jiht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki »d-itrani bolečine. — Bleiburiki živinski prašek a 120 K Praiek proti odvajenju krvi v živalski vodi a 1'60. — fcrrstni »trup za podgane, mili, Ščurke i K V—. Raa-p«li!)atev L. Herbst, apoteka, Bleiburg na KoraNta* Pozor posestniki, za stavbo hiš! Zagorsko lepo apno, Portland- in Romancement, traverze in stare „Eisenbahnšine", opeka za streho in vse železne potrebščine se kupi po fabriški ceni in najceneje samo pri S6S Hans Andraschitz tovarniška zaloga železa, cementa in apna V Mariboru, Sdhmidplatz Nr. 4. se od autoritet po posebnih receptih po dr. Adler & Co., Dunaj III., izdeluje; najboljše priporočeuo kot idealno sredstvo za prepro-čeDJe izpadanja las in odpravo glavnih šup. Pristno le z varstveno znamko! Edina razprodaja za Ptuj : Josef Kdrner, frizer V PtUJU. 6SS in davne i kila sivih, Slišanih K 2—, boljših 240, napol belih prima J ■ 2-80 K, belih K ■!•—, prima kol davni mehkih K 6.—, vele-i "prima K 7—, 8— in 960. Davne sive K 6—, 7—, bele prima" K 10—, prsni flavm K 12.—, od 5 kil naprej franko. ■O Gotove napolnjene postelje C! ■iz tesno-nitoega, rdečega, plavega, rumenega aH belega inletaj 5(nankinga), 1 tuhent, ca 180 cm dolga, 120 cm Široka, skupaj, ■ z 2 blazinama za glavo, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 cm široka,! ■dovolj napolnjeno z novim, sivim, flavmastim in trajnim per ■ Iji-iii za postelj K 16—, napol davne K 20—, dauosko perje, ■ K 21—. Posamezne tuhne K lO—, 12— H-, 16-. Paia ■ ■m'-zne blazine za glavo K %■—. 360, 4—. Tuhne 200:140 cmj , velike K 13—, 15—, 18— 20-. Blazine za glavo 90:70, ■ cm velike K 4-50, 6—, 5-60 Spodnje tnhne iz najboljšega! ■gradla 180:116 cm velike K 13— in 16 — pošlje po povzetju" ali naprej-plačilu 669, S Max Berger, Deschenitz 115 a (Bohmerwald).! ■ Brez rizike, ker je izmenjava dovoljena ali so vrne denar Bo- J sato ilustrovani cenik vsega posteljnrga blaga zastonj Vozički za otroke (Kinder Sitz- und LiegewSgen), v ka terih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata po 13, 16, 20, 24, 30, 35, 40—50 K Cene so nizke, vozički so lično in močno izdelani. Pis menim naročilom se hitro, pošteno in točno ustreže. 266 ATA Neprijetne lasi v obrazu, na roka In. I. mi 631 v obrazu, na rokah, odpravi tekom 6 minut ' Jt/ * I gar. nci K iv, zanesljivi uspeh, ena doza za 4*— zadostuje. Pošlje strogo diskretno. i. dr. t. Ril laborat. DONU, I Gospodinje ! Previdnost! F Ne kupite putra ali nadomestila za puter, dokler niste glasovite, splošno preiskušene svetovne marke BLAIIHSCHEIN UNIKUM" 99 MARGARINE preiskusili. ,,UniKUM" ni rastlinska margarina. nUNIKUM" se izdeluje iz najčistejše goveje masti (Kernfett) s velcpasteurizirano smetano in ima vsled lega naj- \ višjo redilno vrednost ter je v resnici zdrava. nUNIKUM" ni umetniški izdelek, temveč najčistejši natnrni produkt. nUNIKUM" Jc C=?f—i(|l eenejša nego navadni puter in garantirano mnogo izdatnejša. za wW [o SAMO BLAIMSGHEIN „UNIKUM" je a stalno državno kontrolo varovana in je to na vsakerr. zavoji razvidno. Cenjena gospodinja! Ne pustite se vsled tega z drugimi naznanili zapeljati in rabite kot nadomestilo za puter, kadar pečete cvrete kuhate za kruh s putrom BLAIMSCHEIN's „UNIKUM"-MARGAMNO Se dobi povsod. Poizkušnja gratis in franko. Združene fabrike za margarino in putra, DUNAJ XIV. Najboljša pamska razprodaja! Ceno perje za poste! j! 1 kg. sivih slišanih 2 K; boljših 1 K 40 h; na pol belih 2 K 80 b; belih 4 K; belih mehkih 6 K 10 h; 1 kg najfinejših sii- ženo-belih, sli-sunili 6 K 40 h. 8 K; 1 kg llaumS (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega K; najhnejši prsni 12 K. AkQ se vzame 6 K, potem franko. Gotove postelje iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga, 1 llulient, 1Š0 cm dolg, 120 cra širok, z 2 glavnima blazinama, I 'gaka 80 cm dolga, 60 cm široka, napolnjene z novim, sivim, j trajnim in fl-tmnastim perjem za postelje 16 K; pol-damit 20 K; I davna 24 K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne »iiljzine 8 K, 3 K 60, 4 K. Se pošlje po povzetju od 12 K na-j prej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar se ne I dopada denar nazai. S. Beniech, Deschomiz Nr. 716, tefko. (»Himen). Eenik gratia in franko. Dobro idoča gostilna s točenjem vina in Žganja se proda pri sv. Križu na Murskem polju lik cerkve na najboljšem prostoru; jc veliko hišno poslopje, ki obstoji iz 6 sob, dveh kuhinj, kajilnice mesa, ledenice, velike spodnje kleti. Velika gospodarska poslopja, tri kleti, mesnica, dve veliki stali za živino, velik Skedenj s huto, drugo zaseke stoječo hišno poslopje, ena soba. kuhinja, velika Stala, klavnica za živino, posebna klet, spodnja klet, novo zidano kegljišče s pečjo, v katerem se po zimi lahko keglja, vrt za zelenjad in sadonosnik. Vpeljana je Že dolga leta trgovina in gostilna, blizo so tri opekarne (ciglenske fabrike) vsled Ralerih se veliko ljudi premice mimo gostilne, posebno pa ob sejmih. Cena je 2WX)0 kron z lahkimi plačilnimi pogoji; natančneje pojasnilo daje Anton Vrabl, veleposestnik in trgovec, po^ta Križevci pri Liuluin.ru 600 wr- pozor! -m Zagorjansko belo apno, Portland- in Romai-cement, traverze, šlisni-žHezn. železo za obkovanje vozov, štedilniki (šparherd); deli špartaerda za prizidanje, kotlji, vhti in bakreni, stavbeno obkovanje, vse vrste bar«, Tomaževa žlindra, kovaški koks, vse drugo vrste železnega blaga, najceneje pri Alois Matschek, Maribor, TliJSteiStlilSSE 25, poleg bolnišnice. 341 Vedno tndi velika zaloga najcenejših lesenih dil, lat stafelnov itd. Na parni žagi 638 Adalberta Ružička v ležeči na železniški progi postaje Ptnj, se vedno vse vrste okroglega lesa (Rundholz), ter tudi celi gozdi po najboljših cenah kupujejo; nadalje se vsaki les, tudi najmočnejši, v „lonu" najceneje zreŽe; prodaja se tudi vse vrste dil in rezanega lesa najceneje in izdeluje, ter oblja vse najsolidneje ; kupuje in prodaja se tudi vse vrste sodarskega lesa. Vsakdo se lahko na to skozi mnogo let kot solidno poznano firmo za-__________________upljivo obrne._______________638 12.000 flanelnih odej pri nekem požaru rešenih, 3 čisto malimi skoraj nevidnimi madeži od vode, sivo, drapp in roža meliranih z lepo borduro, ca 190 cm dolgih, prodam po Mr* K 1*50 za en kos. fl Odeje iz večja voljne, »arva kamelove dlake po K 2-50 za en kos. Pošilja po povzetju, pri najmanje 6 kosov franko. 614 Josef Mikota, Koniginhof a. Elbe. »ate juhe, lase, kruh, ka sadje in mleko »o jedila, s katerimi se spravi šibke v krepki razvilek. Meso in sestavljena jedila n.o otroški organizem tisti vrednosti, ki se jim jo mu prišteva. Dajajte otrokom vsak dan puddlnge Izdra. Oetktrl pudding praška a 12 h narejene iz mleka in sladkorja, z I aidjcm ali sadnim sokom, nadalje kolače in motali I jedi z dra. Oetkcr praSkom za pecivo, in zatudeli se to I dele nad ugodnimi uspehi. Dr. Oelker preparati se dobijo I povsod z receptuimi knjižicami. Literaturo razpošilja tirii I direktno zastonj in poštnine prosto 1095 | S dr. fl. Oelker, Sli-flij. Pazite, da dobite le pristne izdelke dra. Oetker. Brata Slawitscft] « Ptuju priporočata izvi stroje (Nllhniaielii sledeči ceni; Singer A ročna mašina . . K Singer A . K DQrkopp-Singer . . K 70s DUrkopp-Ringscbiff za Šivilje . j DUrkopp-Zentralbobbin za Šivilje R144 DUrkopp-Ringscniff za krojač K160-DUrkopp Zentralbobbin mit versenkbarem OberteJ, Luxusausstattung..............K16( DUrkopp-Zylinder-Elastik za čevljarje......K1" Minerva A..................K t Minerva C za krojače in Čevljarje........Ki Howe C za krojače in čevljarje.........Ki Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. — Najine ceoe^ kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahke na obror Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker* je le tistim znana, kateri imajo mašine od nas. Cenik brezplačno. Kari Kaspe trgovina s melanin blagom in zaloga smodili PTUJ priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, nadalje smodnika za lov in razstrelbe, cinJiui ter predmete municije za lov kakor patri kapseljne, šrot itd., nadalje glavno svojo« v umetnem gnoju za travnike, njive in vinogni i. s. Tomažova moka, kajnit itd nadalje bast in bakreni vitrijpl itd. po najnižjih cj TS.Val • W Rln„k» , Pni 22 18 57 69 4