duhovno
ŽIVLJENJE
leto (a n o) v i i i.
ŠTEVILKA (N U M.)	13 6.
Maj (ffl A Y O) 1 9 3 9.
V LURDES in v TROPEZON
2 8 maja!
Nekaj motivov iz Mendoze, and-ske prestolice. Zgoraj je videti del znamenitega spomenika generala Martina, ki je v Mendozi sestali “Ejercito de Los Aandes”.
Spomenik stoji na “Cerro de la JMoria”, takoj za slovitim mendoš-niin parkom.
Srednji motiv kaže pogled od spomenika po dolini, ki drži v Ande v s*neri proti severu.
Spodnja slika je prizor, kakor ga Indijo mendoške planine na vsak korak.
Čudna skalna skupina na sredi na nesno so “Penitentes”, zanimiva palna skupina v bližini Puente del Lika. Fantazija si jih je prestavila k°t skupino “molčečih spokorniki’’, ki delajo pokoro in molijo v samoti visokih planin. Nekaj sličnega, kot so “kameniti svatje Veliki gori’’ pri Ribnici na Dobskem.
DUHOVNO ŽIVLJENJE
je mesečnik.
Uredništvo in uprava:
Pasa j e S a 1 a 1 a 6 0.
Urednik: Hladnik Janez.
Telefon 63 - 6832
Kliči od 11—13 ure in po 7 uri zvečer. Ob sredah in petkih popoldne ni doma. Letna naročnina za Argentino 2 $.
Za Jugosavijo 40 Din.
Za druge dežele 3 $.
CERKVENI VESTNIK
7. maja. Maša na Paternalu za Anton Pavletič in Marija Nemec. Molitve na Paternalu.
14. maja. Maša na Avellanedi za Terezo Frumen. Molitve se ne vrše.
21. maja. Maša na Paternalu. Molitve na Paternalu.
28. maja. Na Binkošti. Maša v Tro-pezonu ob 10 uri. Popoldne shod v Lurdu ob 3 uri.
4. junija. Maša in molitve na Paternalu.
MAJNIK JE TU
Vse majniške nedelje bodo posvečene še posebe pripravi na sveto gorsko 40(1 letnico. Pri popoldanski službi božji se bomo vadili v ljudskem petju.
’ SVETOGORSKE SLOVESNOSTI Ob nedeljah popoldne s k u p n e p o v s k c vaje na Paternalu v kapeli (ob 4 uri) (Av. del Čampo 1053).
28. MAJA BO VELIKI SHOD V LURDU.
če kdo želi kak krst, je treba prinesti ol roka že ob 2 uri in ga kar dati upisati.
Krst bo ob 2 uri in pol.
18. junija bo svečano slovesnost na Paternalu. Ob 10 uri slovesna sveta maša. Popoldne tudi prireditev.
25 junija na Avellanedi proslava te 4(10 letnice, kjer lrn tudi popoldne slovesnost.
Novembra meseca bomo poromali v Liljan, kamor bomo nesli sliko svetogorske Marije.
Sestavljen je bil tudi poseben odbor, ki pomaga pri pripravah. Tvorijo ga sledeče (.sebe: Stanko Troha, Jože Suban, Katarina Cotič, Pepca Furlan in Milka Kožuh. V tej zadevi se lahko obrnete tudi na imenovane.
NA AVELLANEDI
bo v juniju že tretja obletnica slovenske službe božje, ki jo bomo obhajali 11. in 25. junija.
V Ljubljani se vrši kongres Kristusa Kralja. Iz. vsega svetu bodo prišli na tu kongres. Tudi od tu jih ho nekaj. Priglasite se tudi rojaki, če kdo moro. Ker so pa s silnimi pripravami veliki stroški, bi bilo zelo lepo če bi mogli tudi mi kaj prispevati v ta namen. Pač ni bolj vzvišenega namena, kakor prispevati nekaj k časti Kristusa Kralja. Zato ste naprošeni, da tudi kaj doprinesete. Najlaže ob priliki službe božje. Lahko izročite turi Laknerju v B. Germanieo.
Poroke in krsti. V teli zadevah je najenostavneje pri sv. Jožefu, kjer je g. Hladnik za kaplana (Rivadavia 70(11), Plaza Flores). Oh sobotah od 3 do 5 ure je najprimernejši čas za krst. Lahko princ sete tudi, če ni bilo preje najavljeno, če mogoče prinesite s seboj poročno knjižico.
Prilika za spoved je pri Sv. Jožefu vsak
KORISTNI NASLOVI
Poslanstvo kraljevine Jugoslavije za Argentino, Brasil, Uruguay in Paraguay: Charcas 1705, Bs. Aires, U. T. 44—6270.
Konzulat kraljevine Jugoslavije v Rosario: San Lorenzo 937, Rosario de Santa F6. U. T. 22—012.
Izseljenski korespondent za Uruguay: Ituzaingö 1322, Montevideo, Uruguay.
Provincialat Slovenskih šolskih sester Rosario de Sta. F6, calle Cördoba 1646, Telefon: 28—083.
Izseljenski duhovnik David Doktorič; Ituzaingö 1322, Montevideo, Uruguay Telef. 87959.
Izseljenski duhovnik Kastelic Jože: Uou-darco 454. Telef. 63—2435.
Salezijanski duhovnik Ludovik Per-nišek, Časa parroquial, Junin de los An-tičs, Neuquön, Argentina.
Slovenska šola na Paternalu: Paz Sol-dan 4924, Buenos Aires.
Jugoslovanski patronat (posredovalnica za delo):	Bolivar, 314, II. nadstropje,
U. T. 33—9905.
Slovenski list, General Cesar Diaz 1657 Buenos Aires, Argentina, U. T 59- 3667.
Zavetišče Lipa, Villa Madero PCGBA
uan do 1() ure. v nedeljo pa le <lo n ure in ob sobotah popoldne. Ne pozabite, da je ne le dolžnost temveč tudi dušna potreba vsakega vernika, da se spove v velikonočnem času, ki traja do 29 junija.
Poročila sta se pri Sv. Jožefu Andrej Mavec in Jožefa Berginc.
Krščeni so Lili: Na Avellanedi hčerka Bnlažieovim (z Avellanede in Kovačevim, ki žive v Morronu. Na Paternalu je hiia krščena hčerka Bandljevim, ki žive v P. Chas.
KULTURNI VESTNIK
16 aprila se je vršila zelo uspela prireditev Paternu lske šole im kateri je sodelovala šola z Dock Suda, Slovenski Dom in Sokol Dock Sud-Boea.
Ljudski oder je imel v marcu žc- svoj 14 letni obrni zbor.
Šolo na Dock Srnin j«1 prevzela gospa Dcrrančcski, žena urednika “Naše Sloge”, ki je te dni prišla iz Jugoslavije.
Izlet za otroke naših šol s l’aternala in Dock Sud a se je vršil 23 aprila in sicer v Tigre. Izlet je organizira-
lo Centralno šolsko združenje in so se ga udeležili tudi starši otrok, odborniki Centralnega šolskega združenja m obeh šol kakor tudi minister g. Cankar.
Jugoslovanska delegata na mednarodnem poštnem kongresu, ki se vrši te dni v Buenos Airesu, sta g. Dra-gičevič in Mieie, ki našo drža voprav častno zastopata.
Društvo “Triglav” v Rosariju je 23 aprila otvori-lo svoj lastni dom.
9. aprila se je vršil občni zbor “Slov. osnovne šole” v Villa Dcvoto. Značilno v odobrenih pravilih pa je, da se verouk ne dopušča brez posebnega privolenja “šolskega sveta” in “Meddruštvenega odbora”.
BANCO GERMANICO prevzame vsako odgovornost za pravilno in brzo dostavljanje Vaših denarnih nakazil.
BANCO GERMANICO jamči za popolno varnost Vaših hranilnih vlog, ter jih obrestuje po tekoči obrestni meri.
BANCO GERMANICO nudi najugodnejše pogoje pri nakupu tako odhodnih, kakor vpoklicnih prevoznih listkov (šifkarte). v katerikoli kraj Jugoslavije ali Italije, obrnite se na naš zavod, kjer Vam bomo točno in vljudno postregli, kakor vedno.
Jugoslovanski oddelek
SANCO GERMANICO
DE LA AMERICA DEL SLID
AVENIDA L. N. ALEM 150	BUENOS AIRES	25 DE MAYO 149—59
Nove uradne ure: od 10 do 15. — Ob sobotah od 9 do 11.
VARNOST!	ZAUPNOST!	HITROST!
PO ARGENTINI SEM IN TJA
Ob (i uri zjutraj sem že stal na določenem mestu. Z male zamudo smo odrinili. Pa ne z zelenim omnibusom, temveč z rdečim in dosti prostora je bilo v vozu. Samo !' nas je bilo.
Temna je bila še noč, ko smo brzeli proti Lujanu. Tam nas je pa že objel jasen dan, precej hladen.
Onstran reke Mendoze so nas še nekaj časa pozdravljali zeleni vinogradi in obdelana polja. Pa vedno bolj mrtvo je začelo vse postajati in nazadnje smo bili •— sredi puščave. Po valoviti planjavi smo drveli sedaj kori sedaj spet navzdol. ‘“20 km bo sedaj tega pota’’, tako mi je pojasnil sopotnik, “potem bomo pa spet sredi vrta”.
Za hin smo zdrknili čez suho strugo hudournika •n spet naprej po žalostni puščavi.
Čez čas se nam je zopet nasmehnila zelena narava. Čudno, sem pomislil. Kako je to mogoče? Tamle zadaj Kije isto sonce in bo naj hrže dež istočasno. Pa tam vse otopelo, tukaj pa zopet tako bujno življenje.
Pa zadeva se mi je koj pojasnila. Po cestnem jarku .]e tekla voda, ki nosi življenje vinogradom, ki zaliva travnike in njive. Tamkaj se pa vije struga reke Tu-"uyan. Reka je, ki daje svetu rodovitnost.
Postali smo za nekaj minut v mestecu Tunuyan. Kakih 10.000 prebivalcev šteje. Ljudje žive od poljedelstva. Pridelujejo krmo za živino in imajo precej mlekarstva.
Kmalu srno spet sedli na svoja mesta in drveli da-Ue. Saj smo pa že tudi imeli znatno zamudo, tako, da Je bilo res treba hiteti.
Začeli smo se vzpenjati vedno bolj, a še so nas spremljala naselja kot Chilecito, San Carlos, Tres Esquilins. . .
In zadaj za nami?
Dosti megleno obzorje je oviralo pogled, pa vendar sc je zableščalo za trenutek tamkaj v višavah. Pozdravljale so nas planine bleščeče v jutranjem soncu. Tamle Je Tupuiigato, gori naprej je Akonkagua, dalje proti Jtigu pa ne raslo več v tako silno višavo. Le žal; megleno ozračje in raztrgano belo kope megle so motile prelestno podobo, kakor jo bi dalo to mogočno andsko go-fovje.
■ • Urez prestanka smo drveli dalje. Saj je pa tudi daleč. Do San Rafaela je 240 km.
Ko sem si pripravljal načrt za potovanje sem imel 0 mendoški deželi predstavo nekoliko pogrešeno. Za San Rafael sem sodil, da bo od Mendoze komaj kakih 50 km jlaleč. Zato mi je bil načrt ta: en dan bo dovolj za tja 1,1 nazaj. Ko sem pa potem stvar moral od bliže ogledati, ledaj sem po voznem redu ugotovil, da so razdalje '’elike. Saj rabi vlak pet ur... In šc potem: San Ra-•ael je eno, Colonia La Elena je pa drugo. Tri Marušičev! S() Pa tretje. Če torej pridem v San Rafael in nimam :'v<>ze naprej, bo narobe, če šofer v omnibusu ne ve kje ''JJajo čakro Marušičevi, se bom pa spet vozil tako, kot Dspvcov« Urša, ki je šla na obisk k stranični Luciji, pa 'C>‘ je ni ona na vratih čakala, je prišla domov, ne da 'i Lucijo videla. . .
. Takole sem premišljeval, ko je drvel omnibus dalje. , ilSJ1 j<> bilo za to pač dovolj. In tudi opravka Bog ve Akšnega ne. Šoferja, ki se mu je pričelo dremati, so že ' rugi dramili, v okolici ni bilo videti kaj posebnega. 1 Pač, Za nami se je vlekel oblak prahu. Po asfaltiranih 'Ustnih cestah tega ni videti. Tamkaj je cesta le nasi-Uhui, a je prav dobro ohranjena. Toda kako? Ali ni ce-arjev? Da bo cesta sama obstala dobro tudi ne verja-
mem.	t
In cestni kamen, gramoz? Kje ga imajo. Nič tistih kupov, ki so krasili ceste doma!
Malo dalje so se že tudi cestarji pokazali. A pokazala se je tudi ravnalna mašina, ki istočasno izravnava. nasipa in tlači.
Pokrajina vse na okoli pa je bila prava puščava. Brez zelene ruše je rjavela zemlja. Le ozkolistno drobno grmičevje se širi vse tja do obzorja, kjer tvorijo prvi rob razlomljeni nizki hrbti. Na jugozapadu se zgubljajo še dalje tja v, megli visoke gore, na severu in zapadu pa obzorje nima nobene meje; samo nekoristno grmičje. Nobenega drevesa, nobene zelenice sredi te puščave.
Pač. Kaj je tamle?
Videti je bilo nekaj drevja in zelenja tam v dalji.
Najbrže do tam še pride nekaj vlage. Struga čez katero smo zdrveli, zgleda, da služi le vetru, ker ni niti sledu za vodo, čeprav bi po širokem koritu lahko tekla cela Sava. Niti mostu ni treba. In takih rek smo preprečim li celo vrsto.
In zastonj gledaš po grmičju. Niti koze ne opaziš. Pae zato ne, ker je ni. Divji kozi se tam ne splača, domači pa še manj.
Nasproti nam je pridrvel auto. Vsi so se dvignili.
Le kaj vidijo, sem pogledal tudi jaz.
Dva dolgousca, prava divja zajca, sta tekmovala z anioni, ki ju je na cesti zalotil. Pač neumna žival, ki ni znala kreniti s ceste.
Pač so jima šla siromakoma ušesa še bolj kvišku, ko sta se znašla v novi nevarnosti. Dvomim, da sta imela kdaj v svojem zajčjem življenju trenutek tako strašne napetosti. In vendar je bilo to zanju sreča, kajti... smuk, in že sta izginila med redkim grmičjem.
Ra ni zajec edini*stanovalec te puščave.
Poglejte, so me opozorili sooptniki!
Na cesti je ležala ptica.
“Martinete”, so mi povedali. Neke vrste prepelice, prav dobro meso imajo. Malo dalje tam smo videli eno ali dve tudi v poletu.
In tamle? Vsi so pokazali s prstom. Šofer je ustavil.
Komaj 10 metrov vstran je stala velika nojevka (avestmz). Ali je res nojevka?
1 menda bo, so mi pojasnili. Ali ne vidite z njo mladičkov 1
In res imela je celo družbico “piščančkov”. 4 ali 5 jili je bilo.
Stara nas je začudeno gledala. Njena drobna glava je čepela na .dolgem vratu visoko nad grmičjem.
Pa se ji je zdelo, da radovednost z njenim dostojanstvom nojevskim in materinskim, ni prav v skladu in num je pokazala hrbet, Glave pa vseeno ni skrila. Še dolgo smo jo videli, kako jo je moško'nesla tja v pustinjo, češ: pust je danes in ljudje sc gredo maškare in m vredno, pa hi jih kdo gledal...
la kol e je bilo na potu vedno kaj zanimivega, četudi sredi puščave.
In zakaj ne zavrtajo v zemljo in od tam dobijo vodo, sem menil sopotniku. Saj tale zemlja bi zelo bogato rodila, če bi ji dali vode.
Kilo ve, kaj bi bilo. Glejte, mi je pokazal tja v daljo.
Zaies. Ze se je razločil mlin na veter, znamenje vodnjaka.
Ko ' mo kili tam, smo. opazili tudi podrto kočo in zanemarjene plotove.
Nekdo je tam pred leti poskusil srečo. Toda ni vzdržal. Ali ni bilo vode dovolj, ali so ga uničili sovražniki; iz sosednje puščave?
, ,ln takole, 80 km daleč, sam, sredi puščave, je naj-, hrže tudi dolgočasno.
Pravijo pa, da tudi voda, ki se sicer teško dobi iz tal, nijkaj prida. DqJm^Yynj'po petroleju. Trdijo namreč. da so vsepovsod tam v ylohinalmyglike za.Iogu.naTl'-.
Na vrhu smo, tako so nam povedali.
. Pot se je nagnila, navzdol. In smo drveli spet dalje, skozi valovite robove in čez suhe rečne, struge. Grdo raz-• dejan je segal puščavski svet vse do obzorja; sedaj ne : vep rgynina.
In tisto grmičje, kaj je?
Jara, jarilla, jarillita... Sami deminutivi. Saj jc res vse majhno in drobno, sem uganil.
Onole tamle je pa “algarobo”.. . kruhovec.
Rad bi si ta grmiček ogledal.
Kmalu sem imel priliko za to. Na cesti je stal drug a uto. Naš je ustavil, da mu pomaga, če je treba. Stopil sem bliže, da si ogledam ta dragoceni grmiček, ki je puščavski kruh. Saj pravijo,, da iz njega delajo moko v San Luksu. 'Doda le iz česa?
Poglejte, mi je ponudil rjavo stvarco. Jaz sem mislil, da je kot nekak suh list, pa je bil nekak strok, v katerem so bila neka trda semenca. Ko sem ugriznil. Bilo je sladko v ustih. Spomnil sem se rožičev. Takale je bila ■ najbrže brana -Janeza Krstnika in tistih prašičev, ki jih je pasel zgubljeni sin.
Nemara, da bi tiste sladkosti jedel na pepelnično sredo. . . Na pust mi ni bilo zanje. . . Pa tudi drugi dan, Ko sem se ravno tam mimo nazaj vračal, mi ni prišlo na mar, da bi Se šel'pokorit s tistimi “dobrotami”.
Spet dalje. Spet smo sevzpcli više in se prelomili Čez 4psti visok hrbet. Pred nami se jc pojavila sled človeškega življenja. Med nekaj drevesi se je bleščalo v soncu belo pločevinasto ograjeno ‘napajališče.. . Toda -suho. Bolje je bila založena pivnica, ki je imela okrepčila y steklenicah. Bil je vroč dan in tedaj smo se vsi zavedli, da smo že žejni. .. Če bi ne bilo tega, bi sc pač nikomur ne ljubilo živeti tamkaj v puščavi, 30 km daleč od obljudene dežele. Samotna drevesa so bili borovci.
Kmalu smo brzdi dalje. Še lep košček bo.
Pa že so se pojavila v dalji drevesa. Kot da so topoli, lepi in vitki. Resnično znamenje življenja.
Kot da bi odrezal, se je zgrbljena puščavska zemlja spremenila in bili smo sredi zelenega vrta. Tukaj vinska trta v dolgih vrstah, in tamle lepi breskovi nasadi in tamle vrt paradižnikov... Kot da bi odrezal, pa smo bili v deželi, lči nima! prav čisto nič podobe s tisto, skozi
katero smo drveli cele ure.
Seveda tudi takoj vidiš temu razlago. Bistro se pretaka voda po kanalih in nosi življenje žejni rastlini.
PRI MARUŠIČEVIH V KOLONIJI.
Kakor da je to tista deveta dežela, ali Indija Koromandija, se mi je zdelo. Sredi med zelenim poljem in vinogradi in drevjem se belijo hiše, po asfaltirani cesti švigajo automobiii. . . Kar kmalu smo bili v San Rafaelu. Ni kdo ve kako veliko mesto. Morda ima kakih 30.000 ljudi, a po gospodarski vlogi je zelo pomembno.
Prideš tja lahko z vlakom. Iz Buenos Airesa ima celo svojo lastno linijo, ki se od glavne proge, ki teče v Mendbzo, odcepi v Rutino.
Iz Mendoze je celo več raznih prog. Toda železnemu konju so zadnje čase močno “na rep stopili”. X San Rafaelu se to še posebno živo čuti. Sredi mesta je velik trg, postaja za omnibuse. Le' kdo bi vse naštel, mene
je zanimal le eden. Tisti ki pelje v Monte Coman.
Kmalu pride, tako so liii povedali. Ob pol ene odide. Torej četrt ure časa. In sedaj še kake 35 km dalije do kolonije “La Klena”.
Komaj sem dobil prostora v vozu. Kar takoj so.ga nabili, ko se je pokazal.
Ali poznate Marušičeve sem vprašal?
“Che-e”, je klical fant šoferja in sta prišla oba v posvet. Jaz: “Marušič”.... ona dva pa sta z glavo zmajala.	j
Jugoslovan je, ima družino. Predzadnja čakra...
Aha! Čuj, to je oni....	,,
Ali ni bila njegova hči nedavno v Men dozi operirana?
Da, da! Bernarda ji je ime, sem mu vedel odgovor.
Seveda, sta tedaj oba vedela. To je Marusich.. .
Jaz sem besedo naglasil preje na predzadnjem zlogu, on pa na zadnjem, tako pač, kot je v duhu jezika...
Čudna zgodba s temi našimi imeni. Vse, samo to ne, kar je bil tvoj oče... Pa saj je tudi prav. Samo, da jih bom našel.
Med lepim zelenjem smo drveli dalje.1 Xrečkrat smo švignili čez mostiček. Spet kanali. Žile, po katerih teče življenje v polja in nasade.
Rio Diamante... krasno ime ima reka. Toda njena voda je vsa kalna. . . tako obenem zaliva in gnoji.
Tukaj smo, tako me je opozoril.
Zares; že so mi tekli nasproti v pozdrav Maruši-
čevi.
Saj nisem verjel, da boste prišli, je menil mož.
Jemnasta, ali je res, da ste prišli. Že,včeraj smo vas čakali in v Rodolfo Iselin smo šli na postajo gledat, je razlagala mama.
Da zares sem tu; živ in zdrav. Kot da sem prišel v maškare. Ravno na pusten torek, tako smo sc veseli pozdravili.
Seveda je mama takoj hitela gledat, če je še kaj za na mizo. No, na pust lonci niso prazni. Moj želodec j«’
pa l)U. »Saj som bil skoro brez večerje prejšnji dan in tisti dan pa tudi ob samem tekočem.
Saj z Marušičevimi sem že star znanec. Lani so mi prinesli sladkega vina iz lastnega vinograda. Letos sem stopil, da ga pri njih pokusim na sam pustni togek.
Kako bi ne bila mama vesela ta dan. Saj imajo tam do najbližuje cerkve 35 km, ker nobene druge bliže ni, kot v San Rafaelu. »Sedaj je-pa gospod nune v hišo prišel in še Slovenec!
Že se je kadila juha na mizi.
Mi smo že jedli. Toda kar zdelo sv mi je, da pridete, in tako smo vas vsak z eno roko le čakali, tako je tekla beseda, med tem, ko smo si postregli z marsičem, in seveda tudi dobre kapljice ni manjkalo.
Dan pa je bil nemilostno vroč. Skoro navpično je bodlo sonce, in ni bilo vetriča, ki bi potegnil. Le v senci se je dalo dihati.
Čudno,- če v taki vročini ne zgori vse, kar je zelenega.
Lani je bilo tako. Smo imeli hudo sušo. To se pravi: suša je vsako leto. Saj dežja ni in ga tudi ne želimo, ker Ham vedno prinese škodo. Toda lani je bila tudi voda majhna. Letos je dobimo malo več, pa vendar imamo znatno škodo. Boste potem videli malo po našem polju.
Kam smo prišli ’ Pomislite gospod 1 Včasih bi kar jokala. Ko bi se vsaj zvon slišal. Pa ne zvoni ne poldne, ne dan, ne angelsko eeščenje... kot živali smo tukaj, samo za jesti in piti. Za Boga sc pa nobeden ne meni. Od nekaj sto družin je samo par vernih, tako je menila mama. Ko bi pa ne bila cerkev tako daleč, bi se kar nune tožila. Saj dobro živimo. Če nam suša vzame en pridelek, nam ostane drugi. Nekaj je vedno. Če ni krompir-jn, je detelja, marveč semenska, če ta odreče, so dinje, breskve,-grozdje • • • •
Tako smo pokramljali o tem, kaj je doma in po svetu, čas pa je urno bežal in sonce se je že tudi nagnilo, da je že bilo mogoče stopiti izpod senčnega zavetja.
Stopila sva z Marušičem, da si malo ogledam njegovo kmetijo.
Precej suho je. »Je že teden tega, ko smo imeli vodo. Nocoj jo bomo spet. Prišla bo ob 1 ponoči in bo tekla 3 »3 ur.
Tamle smo že velik del detelje pokosili. Ona druga tamle še čaka. Prodajamo namreč seme. .Te eden najbolj donosnih pridelkov.
Tamle so dinje. Suša jih je stisnila. Pa bi dale lc-1 os lepe denarje, če bi jih bilo kaj. Pred dvemi leti smo hoteli postati vsi z dinjami bogati. Bil je dober pridelek. Trg pa tako slab, da so nekateri ne le vse zgubili, ker je zgnilo, temveč so morali plačati potem še strošek, da so v morje zvozili.
In kakšne druge pridelke daje polje?
Razno zelenjavo, čebulo, paradižnike, nadalje breskve in se drugo sadje. Znane so posebno sušene breskve iz San Rafaela, kjer so nedavno zgradili najmodernejšo sušilnico, ki zalaga deželo s temi produkti. Kdor želi o tem točnejših podatkov in tudi resničnih pridelkov v naravi, naj se oglasi v ulici Florida, kjer je cela kvadra med Cordobo in Viamonte last FCP, in so tam na razpolago vsi -produkti mendoške dežele.
Tukojle smo pa na koncu. Naša čakra je zadnja, tako je pokazal Marušič. Tamle je pa prazno grmičje. Je pa menda že namenjen lastnik tega sveta, da tudi sem pride in poskusi srečo, še dalje doli naprej je pa La Llave, kjer so napravili pred leti poskus slovenske kolonije, ki je pa propadla. Kar je tudi čisto umljivo. Saj še do nas pride le malo vode. Doli je bo seveda še manj.
Kam pa lahko greste na vlak ali na cesto?
Najbolje je kar po cesti tamle pred p Vit gniti, ki drži v San Rafael in Monte uorhafi. Vlak ihta pa postaje v Rodolfo [selili, kamor je 12 lfm'. Najbliže pa je v-Rčšdla-no, kamor imamo samo 4 km. (M‘ tam iitiaiito ihotorne vlake v Mendozo in San Rafael. Tn kakci fejfe vozove ima.
T;iko sva med'pogovorom špjeV prišla :nazhj ddnrov. Ogledala sva si še gtispOdai-štVo: Tole jd- tifčvV"'Kaj
se vam zdi ?	.	.....■	^ .a. ■ ■ »:'/
Očitno, da je samo za seiteo/'Htijjti vtide ntčVzdrži.
Na štirih kolih je položenih' nekaj prečnih palic' in na vsem nametane nekaj slame. D osti j dh delti1 živali senco. Proti dežju se nič ne branimo. Proti ziitii-pa 'tudi ne. Pa se nam primeri, da naš pobeli’ za ličkaj tir.
Tamle so svinjaki in zadaj kökoshjaki Preje smo ga imeli tam bolj daleč, pa je prišel lisjak.	' 1
Torej ga imajo tudi lisjaka tukaj:	1,1 _
Take imamo, ki hodijo..po dVeli. Toda kdkirei se jim prav dobro dppadejo. Lani' sd' tiam škorb vtid-'odnesli.
(Sedaj jih vafje pesi tukaj ‘blizu 'hiše.." ;• ; l,!ii Krave imamo pa sipno', dh je'za' nildko doinii.
Prav lepo v miril živjino tukaj.’ Slovenci 'tihio štimi. Doli v La Llave so bili neki »Štajefbi, ki sei pa tildi morali vse pustiti. V koloniji, sami ,pa. sta še dve' družini
Pozneje na ude smo stopili tla' bbisk1 ttidi :dittilim našim rojakom, kateri imajo' svoje domove kakih (i: km
oddaljene. Kar na kamijon sitio sedli in fciiialif šibo bili
4	’	‘::	1 ■’ 1 . v . •. uri >•'
tam,.	, (1;	; f
In da je bilo to prav na pustili dali! Saj bi si mislili, da so to maškare, če ne bi tako žareti vse 'bilb.
Dolgo je tam dag, pa vseeno nas je pfehifplti'Hoč in kar po temi smo prišli domov,'
NA PEPELNICO SKOZI SAN RAFAEL NAZAJ V MENDOZO
Ob 5 zjutraj že je. bilo treba na noge. Saj v Stih Rafael je daleč in treba je iti k maši. Ob 8 uri pa, že gre omnibus.	,
Spet smo napregli kanti j on in zdrcali po gladki cesti.
V ostrem traku žarometa so kazale sence pot.
Ali vidite tamle, me je opozoril sin, ki je' krmaril auto.	.
Zares. Kako jo je ubiral dolgouše.c.pred nami. Sirota se je ujel v bleščečo luč, ven pa ni več znal. Nazadnje se je zmuznil. Bilo, je na nekem ovinku.
Te golazni je pa kar prev.eč. Neverjetno škode napravi na polju, tako je razlagala matija. ., .
Počasi se je začelo daniti. Lepe vije ob cesti so že napovedovale bližino večjega, riiesfa. Že smo (bili na trgu, zavili še malo v stran in smo bili pred cerkvijo.
Ena edina je za kakih■ 5().p9()».y,ernilf(,{v^ ki žive v me-
j h' ’ ' wM »n lin
i »s _
Z našimi malčki na izletu v Tigre 2$. aprila.
stu ali pa 50 k ni na okrog.
Še zaprta je bila ob 7 uri.
No pa počasi smo le prišli notri in tako sem le mogel pravi čas pristopiti, da sem opravil sveto mašo.
Ob 8 uri sem se poslovil od gostoljubnih Maruši-čevih.
Kot stari znanci že smo si stisnili roke, ko je prišel omnibus. Prav isti šofer in spremljevalec kot prejšnji dan.
Tukajle, glejte, je vaš sedež. Komaj sem ga vam mogel prihraniti, tako mi jepokazal. Vse je nabito. Dobro, da ste se že včeraj priporočili; če ne bi bila danes suha. Čudno, kako to, da je danes toliko potnikov. Prav poleg sebe mi je rezerviral mesto, pač najboljše, kav je mogel. Tako bom vsaj lahko vse videl.
In smo spet pognali. Na levo lepi breskovi nasadi, in tamle na desno, kaj je tisti prazni svet, sem vprašal.
Posekani vinogradi, so mi pojasnili. Vinogradov je preveč. Saj pravijo, da tukaj še voda ni brez alkohola, ker So toliko vina proč zlili. Sedaj država odkupuje vinograde in jih seka. Novih pa ne sme nihče saditi.
Zares čudna stvar to. In venadr ni nič čudna, ker je manjši strošek vino napraviti iz vode in iz cukra in iz tint, kot pa kupiti grozdje in ga okoli prevažati.
Kmalu je bil ža nami lepi vrt in spet nas je objela prazna puščava. Tu pa tam je še bilo videti kako puščavsko jerebico, ki je splašena sprhutala tja vstran. Spet tam nekje smo dvignili zajca..., neznatni prizorčki pač, ki pa vendarle dajo nekaj življenja enolični poti, ki se pusto vleče sedaj gori sedaj doli, sedaj preseka kako grivo in zopet preprečka suho strugo.
Tja doli na jug svet vse više raste gori v planoto. Tam dalje zadaj pa počivajo v božjem miru planine, skozi katere je včasi vodila edina pot naprej v Čile, dokler niso premagali pota skozi Puente del Inča. Tja doli naprej pravijo, da so pa najlepše argentinske planine, doli okoli Bariloche in pri jezeru Nahuel ITuapi, ki je baje jako slično našemu Bohinju.
240 km!, to niso mačje solze. Kar pršal je pesek na vse strani, tako smo drveli. Kmalu so začele rasti pred nami mogočne gore. Na južni strani najprej nislca brda, na sever pa vse večje gore.
Žal, da ozračje ni bilo čisto.
In tisto tamle? sem pozorno pogledal v strmi gorski breg. Saj menda vendarle niso te gore tako mrtve. Velika črna lisa sc odraža tam po bregu. Menda bo gozd kali! Kar vesel sem bil te misli.
Toda čudno. Saj tista temna lisa ne miruje! Saj res, tako sem ugotovil. Je le senca oblakova, ki ga veter goni...
Že je bil za nami prvi del pota, ki je najbolj pust. Pa saj veste, da se med potniki na tako dolgi vožnji kmalu naredi znanje in tako se nismo kar nič dolgo-
Dan prijetne zabave
Kaj in kdaj? Je že bilo, je že minilo. Bilo je pa to na belo nedeljo ko je bila prireditev Paternalske šole v dvorani XX de Setiembre.
Kaj pa je bilo?
Nič posebnega ne, kar bi bilo umetnost in učenost. Pa saj vemo, da. je za dobro zabavo dovolj, če je kaj pametne nočavosti na pogled. In tega je bilo dovolj ono nedeljo. Vsi so se lahko od srca nasmejali našim malim učenjakom. Kaj je bolj srčkanega, kot njihove pri-proste deklamacije, njihova nedolžna igra.
Največ zadoščenja je seveda dala “Lenčkina
časih.
Drugi del poti je pa tako že tudi bolj zanimiv, ker se vrste ob polu mala naselja. Tam smo videli njivo krompirja, tam zopet pokošeno deteljo, in spet lepe trtne nasade in breskove vrtove.
V Parad iti smo zdrčali skozi kot puščica. Komaj sem opazil malo kapelo.
Alii majo tukaj duhovnike, sem se pozanimal?
Ne. Pride sem iz Tunuyana.
Lepa fara. Torej kakih 80 km daleč. In ona fara Tunuyan seže prav do Čile... Lahko si torej mislimo, kako so ljudje v veri ko pa nekateri duhovnika niti ne vidijo nikoli.
Bila je ura že poldne in še več. Da, daleč je Men-doza. Za nami je že bil Tunuyan. Skozi gost obcestni nasad dalje. Kot da nas je objela prijetna gozdna senca. Kar rokb si je podalo drevje s te in one strani ceste.
Zares čudno raznovrstne stvari je mogoče opazovati na tej poti, za katero mi resnično ni žal.
Kar nenadno smo ustavili.
Kaj pa je, so se vsi začudeno spogledali.
Ob cesti je stal zarjavel križec na črni škatlji. Kot nekak nagrobnik zgleda. Nekoga so tukaj pobili in tamkaj Ie so ga pa zakopali.
Izstopila je ženska in odpirala črni zaboj. Pa se je domislila, da nima žveplenk.
Potem se nam je uganka pojasnila. Da ima obljubo, da vselej prižge svečo v tistem zaboju... da bo imela srečo
Vražja sreča, so nekateri zabavljali, ki nas pusti vse takole čakati, ko smo že tako z enourno zamudo...
No pa ni treba misliti, da jih jebilo veliko, ki so bili nevoljni. Kaj še. Šal se tukaj nikoli nič ne mudi... Obljube so pa zanimive, kajne....
Ko je nažgala svečo in ugotovila, da je prejšnja zgorela, smo se spet zaprli vvoz in dalje.
Pa prav do Mendoze smo bili natrpani kot sardine. Zares sem bil hvaležen šoferju, ki mi je rezerviral tako dobro mesto.
Moje kosti so se srečno pritresle. Toda joj z mojim klobukom in suknjo. Če bi ne izdala zunanja oblika, bi jih barva popolnoma zatajila. Oboje je bilo tam nekje spredaj....
No, sem si mislil. Nič hudega. Saj gremo ravno milno despense Trieste, kjer se bom oglasil pri Vidičevih, pa mi bodo dali krtačo.
Tako sem se poslovil in res, kar pred pragom so me pustili.
Niso me pričakovali. Ravno so končali obed. Tedaj sem se domislil, da moram tudi jaz kaj poskrbeti za svojo notranjost. Saj je bila ura že dve popoldne.
Kar tik tak je bila miza pogrnjena. In zavedel sem se, da sem bil lačen in žejen.	(Dalje sledi.)
punčka”... ki jo je tako trebuh bolel, da sc je v medvedka spremenila... In pa kuplet “Gospodične in dekleta”. Seveda so bile tudi ostale točke gledalcu v veliko zadoščenje posebno petje obeh zborov in v prizoru ciganske sirote. Tudi bolno dete z rajanjem je bilo sprejeto z mnogim ploskanjem.
Nastopili so tudi otroci iz Dock Suda, ki so zaslužili in bili deležni tudi obilnega ploskanja. Le glede sokolskih nastopov bi bilo treba nekoliko več pozornosti na kakovost - vaj,, katere se ob takih prilikah izvajajo.
Vdeležba je bila prav lepa. Saj je bila dvorana ob (i uri ž< kar nabita. Mnogo je bilo tudi zanimanja za srečelov, ki je imel kar kakih 200 dobitkov in je bila sreča mila prav mnogim.

Spet kliče nas venčani maj
k Mariji v nadzemeljski raj... . Seveda ga ne bomo imeli v cvetju, kakor smo bili vajeni doma, ko se je opojno prelivalo čez sadne vrtove med belimi hruškovimi in slivovimi cvetovi pa med rožnatimi jablanami, po polju pa je pšenica hitela v visoko steblo in valovaje menjavala v lahnem vetriču temno zelenje s svetlim. .. . kakor da je šla Marija čez njive in se ji je mlada rast klanjala na njenem prehodu....
To so pač spomini nekdanjih dni. Pa so tako lepi, da si jih želimo še vedno nazaj.
Vsaj nekaj tega bo spet zaživelo v nas, ko bomo v majnikv spet zapeli Marijino pesem, ko bi naj spet zaživela v vseh srcih topla misel:
Mati moja, venec pletem, venec rož za Tvoj oltar.
Belih, rdečih, žarno zlatih, jih poklanjam Tebi v dar.
Prihitite torej v Marijinem mesecu k majniški pobožnosti, ki jo bomo imeli na Paternalu na Av. del Čampo 1653 ob 4 uri.
Majniške pobožnosti pa bodo ob enem tudi priprava na velike svetogorske svečanosti in na shod s procesijo, ki se bo vršil zadnjo majniško nedeljo v Lurdu tako kakor že dvakrat doslej,
POJDIMO NA
Bilo je pred vojno. Oče neke dobre krščanske družine v Vipavski dolini se je udal vedvvim prošnjam žene in otrok, češ: “Pa pojdimo na Sv. Goro, a da ste otroci potem pobožnejši in bolj pridni! Pripravite se dobro, pa še sosedove povabimo, da nam bodo pomagali moliti.”
Mati je bila vesela; saj je imela toliko želj, skrbi in bolesti v srcu: Otroci pa kar niso mogli dovolj glasno izraziti preizredne radosti. Kmalu je vsa vas vedela, da Dolinarjevi pojdejo v nedeljo na Sv. Goro. Ves teden je imela romarska družina le eno misel, en razgovor. Otroci, ki še nikdar niso bili na Sv. Gori, so pripravljali majhne križce. Bila je navada, da je vsakdo, ki je prvič obiskal to svetišče, položil v eno izmed kapelic ob poti na Sv. Goro majhen kričeč, ki ga je sam naredil. Dragi verniki, ali ni lepa ta navada, ali ni polna globokih in resnih misli? Treba je križa, samozataje, a ko hočemo prispeti na goro krščanske pravičnosti!
V nedeljo ob eni po polnoči je bila vsa družina na nogah. Oče je zaprege!, prišli so povabljeni sosedje, pridružil se je še en voz romarjev, bič je zapel in pobožni romarji so zdrknili v prekrasno mesečino, ki je bila vsa lepša in svetejša kot navadno.
Romarji so srečno prispeli v Gorico in krenili kar proti Solkanu, ki leži malo uro hoda proti severovzhodu. Solkan je. lepa vas, ki šteje več kot 3000 duš. Solkanska župnija je ena najstarejših cele škofije. Ustanovljena je bila že leta 1296. in je oskrbovala tudi Gorico, kajti najstarejša goriška župnija sv. TTilarija in Tacijana je bila ustanovljena šele leta 1334. Pred vojsko je bilo v Solkanu pravo blagostanje. Mizarska obrt je zelo lepo uspevala in poleg tega so donašala svetogorski romarji obilo dohodkov.
Vipavci so razpre gl i in vsa pobožna družba, ki je po poti prepevala Marijine popevke, starodavne romarske in tudi novejše Marijine pesmi, gre naprej skozi a-a s skoraj do pokopališča, ki je na njenem skrajnem koncu. Toda pred pokopališčem ugleda pot, ki zavije navkreber na desno stran. Ob začetku te poti sta 2 stebra, na vsaki strani eden. Sta približno 3—4 m visoka, kametie-
Bne 28 maja se bomo zbrali popoldne ob 3 uri, da nas ne bo preganjala noč in začeli shod pred lurško votlino. Nato bo kakor vselej spet lurška procesija.
Ta slovesnost je bila vedno nekaj nadvse lepega, zato nikar ne opustite lepe prilike, temveč prihitite vsi, vsi, da se nas bo spet zbralo tisoč kot nas je bilo zadnjič. Marija nam bo gotovo naklonila lep dan.
Torej 28 maja, to je ravno na binkoštno nedeljo popoldne ob 3 uri na svidenje pred lurško votlino.
Isti dan dopoldne pa ne pozabimo, da se vrši ob 10 uri sveta maša za Slovence v Tropezonu, kjer imajo otroško zavetišče hrvaške frančiškanke.
na — in na vsakem stebru je vdolben napis. Na prvem beremo:
Vhod na pot, ki vodi k Marijinim milostim Sv. Gore. (Ingressus in viam — a d Marianas gratias — mon-tis saneti.
Na drugem pa:
V letu pripravljenega zveličanja 1826. (Arino — paratae salutis MDGCGXXVT.)
Najstarejša v družbi začne moliti veseli del rožnega venca,,-pa jo očanec ustavi, češ, ,naj še malo počaka. Utihnejo in dvignejo glave.
Glej , na gori pred našimi romarji se vidi Marijino svetišče: veliko se zdi in prostorno. Hrib, ki nosi to sladko in milosti p.jolno breme je ves skalnat in le malo zaraščen. Na vrhu pa vidiš tudi precej lepo drevje, kajti oskrbniki skrbijo že mnogo let za to, da bi nekdanjo “Sknlnieo”, sedaj Sv. oGro, pogozdili. Sv. Gora je visoka 682 metrov. Od tu vidiš lepo vso pot, ki se zavije nekoliko više ostro na levo in se potem obrne ob ozkem ovinku zopet na desno, zgine za grmovjem in se pokaže zopet, ko se vzpenja na rebro, na prelaz Preval. Od Prevala lahko opazujemo lepo svetogorsko pot do vrhunca Sv. Gore. Pod našimi romarji teče v ozki dolini, med skalnatimi hrihovi, ki so vsi nižji od Sv. Gore, “bistra hči planin”, prelepa, zelena Soča. V tej dolini je njena struga ozka, lik Solkana pa sc spusti v zelo ostrem ovinku v goriško ravan. Tu se Soča razširi in kmalu jo objame Jadransko morje. Tam, kjer napravi Soča svoj sveto gorski ovinek, si videl takrat velikanski in znameniti železniški most z največjim kamnenim obokom v Evropi. Nam nasproti, onstran Soče moli svoje sive skale proti nebu hrib Sv. Valentina ali Sabotin.
Naši romarji molijo rožni venec ter se počasi pomikajo po bližniei, ki vodi z glavne poti na Preval. Prav oddahnejo se, ko dospejo gori. Glavna pot pelje naprej proti Trnovemu, druga se nagne v ozko kotlino, ki leži pred našimi romarji. V tej kotlini vzhodno od Svete Gore je prijazni Grgar. Naši romarji se obrnejo na levo in stopijo na pot, ki vodi k svetišču. Sveta Gora se skrije.
SVETO GORO
Pot sv zavije v smeri proti Grgarju. Pri lepi kapelici sv. Treh kraljev darujejo cjtročiči svoje Križce, vsi nekoliko pomolijo. Ngtp se po,t ,zopet obrne v ostrem kotu na levo jiv spef; na, desno. Romarji ugledajo Sv. Goro, pokleknejo,ip pozdravijo Marijo.
b#a tej po|i je bijfl, ,5e yeč. kapelic s slikami, ki so prikazovale razne zgodbe iz zgodovine čudovitega postanka te božje poti. , ,
Kav.se, krasne lege tiče, je ,$v. Gora najlepša božja pot daleč, dMeč ng okoli. Pro^i jugu in jugozapadn se razprostira in. čudovito, svetlika Jadransko morje. Z daljnogledom opaziš na njem parobrode in jadrnice, ki se .zibljejo od trpkega zaliva tja do Benetk. Oko te pelje do istrske obali. Rliže gledaš pred seboj ostre poleže kraških gora.. Prav, pred teboj leži solpčna Gorica lepi rodovitni goriški ravnini, posuti z lepimi vasmi.
1 Solj.ppojtj zapadli pozdravljajo Sv. oGro s trtami in sadnim drevjem ovenčana Brda. Lepih briških vasic se ne mqr.es ip|glec|a1i. Tako ljubke in mile so, kakor bi jih bili. angelci igraje sp postavili in lepo razvrstili po raznih h.oimcjji, gričih in goricah. 'Za našimi Brdami vidiš . 'Vimenu južno od Brd pa Furlanskh ravan do mogočnega samotar ja,,oglejskega stolpa, skrivnostne priče zgodovine dolgih stoletjj. Na severu in severozahodu se dviga vispko. v zrak mogočni sklad julijskih in karniških planin s Triglavom, Krnom, Kaninom, Rombonom in drugipii. Obijgsiiem vremenu sg vidi,ip tudi tirolske go-' re, zlasti Dolomiti. Od vzhoda pogledujejo na Sv. Goro gozdovi idrijskih jn trnovskih vrhov, Na jugovzhodu pa vidiš, tpdi vsaj . nekoliko lepote Vipavske doline, ki jo zakriva hrib,Sv, Gabrijela,,
Zadnja kapelica je bda posvečena Presv. Srcu. Vseh kapelic si naštel 10, ki so imele vsaka svojo sliko. Vendar tč slike ,piso bile. enotno zan^šljene, ampak predstavljale, so najrazljČue.jše stvari. Videl si, kako spremlja nebrojiui množica kronano Marijo na Sv. Goro in sv,. Tri, kralje, .zgodbo, prikazanja in sv. Trojico, poroko Marijino in sv. Elizabeto itd. Rajdaste stopnice so se kopčalc pri posveyeui Jcapeli sv. Frančiška. Pot sc je zavihana levo ppoti samostanp in ugledal si pokopališče, ki.,je bilo deljeno v 2 terasj. .Služilo je 40 prebivalcem Sv. Gore, a tudi nekateri pobožni Goričani so si želeli počitk-% pt'i Svetogorski Kraljici. Rog usliši njih zadnje želje.in jim daj večni pur! Od pokopališča je vodila not mimo lepe kapelice Presv. Srca Jezusovega, ki je bila: zidfpiamv žiyo skalo, in prijel- si v ozadje cerkve., M^iši papirji sp želeli prispeti k glavnemu vhodu v cei^čv.,Lahko .jjj bili obhodili,"svetišče na severni strani,..a UrguiJI spr'va,iši prpti ,jugu,.Sli so mimo zvonika pod
Vipavski romarji lia Svetih Vičarjih 1937 leta.

mostovžem ,ki je vezal cerkev s samostanom. Samostan je bil na južni strani bazilike. Velik je bil in lep. Na ju-gozapadni strani je bila prizidana še posebej prav velika obednica za patre. Takrat je bilo v samostanu 6 patrov in bratov laikov.
Kmalu so romarji prehodili pot med cerkvijo in samostanom in prišli v ospredje cerkve, na zapadno stran svetišča. Pred vhodom v cerkev je bil precej velik raven prostor, obdan z nizkim zidom in okrašen, z mo-gočniina kostanjefn'ih lipo. Gori na sredi ošpičeno cerkveno pročelje je bilo kaj preprosto; Lil je gladek zid iz velikih rezanih kamnov, ki sta ga krasili le dve okrogli rozeti in nekoliko oken. Lep cerkveni portal pa je dičil krasen kip Matere božje, ki je imela tako nagnjeno glavo, kakor bi se z detetom Jezusom poigravala. A ko si se obrnil pred vhodom v cerkev nazaj, si opazil tlakovano pot, ki je vodila naravnost do dvodelnih kamnenih stopnic, ki so se spuščale z velike plošče pred cerkvijo na nekak preddvor svetišča 4—5 metrov niže. Tu so bili; velik vodnjak s kapno vodo, več prodajalni«? za nabožne predmete, nova hiša, ki je bila prirejena za prenočišče romarjev in ena gostilna, dočim je bila druga nekoliko više na desno. Vsa ta poslopja so bila last samostana. Toda samostansko oskrbništvo jih je izročilo gostilničarjem in razprodajaveem v najem. V romarski hiši in v samostanu so imeli romarji nad 200 postelj.
Prišli smo v ogromno baziliko s tremi ladjami, ki jih ločijo mogočni osmerokotni stebri. V tej cerkvi je bilo dovolj prostora za 5000 ljudi. Ni imela stropa, a im pak visoko nad seboj si videl strešno opeko, ki so jo menda nameravali deloma pozlatiti, da bi svetišče še pridobilo na sijaju. Na sredi bazilike je bil dvodelen oltar in okrog njega velikanska štirikotna obhajilna miza. Na tem oltarju sta lahko maševala 2 duhovnika hkratu in sta pri svojem opravilu stala drug drugemu nasproti.
Tvoje oko se je ustavilo tudi na ogromnih stenskih slikah. Na koncu vsake izmed treh cerkvenih ladij je bil lep korni obok, nad njim pa eden izmed prizorov iz zgodovine prikazanja Matere božje grgarski deklici Urški. Srednja slika je prikazovala Marijo, ki'govori z Urško, slika v desni ladji Urško, ki jo je Marija oprostila iz ječe, slika na levi strani pa Urško pred strogimi sodniki.
Toda tudi severna in južna stena cerkve sta bili okrašeni z izredno velikimi in tudi lepimi slikami. Na vsaki steni je bila ena 8% m dolga in 5 m visoka slika. Ob straneh teh dveh slik sta se nahajali na vsaki strani še 2 manjši, ki sta merili 4 metre dolžine in ravno toliko višine. Slika na levi strani je predstavljala rojstvo Gospodovo, druga na desni pa sv. Tri kralje, ki častijo novorojenega Tzveličarja.
Spredaj v visokem prezbiteriju je bil glavni oltar z milostno podobo svetogorske Matere božje. Takoj pri vstopu v cerkev si lahko vso videl, kar se je godilo pri tem oltarju, kajti vodilo je k njemu 11 stopnic. Tudi ob koncu vsake stranske ladje se je nahajal na enako vzvišenem mestu oltar. Iz prezbiterija je bil na levi strani vhod v kapelico sv. Mihaela, kjer je za časa našega romanja že bil pokopan kardinal .Jakob Missia, nadškof in knez goriški.
Za glavnim oltarjem je bil velik prostor s štirimi spovednicami, ki so bile ob večjih romanjih še bolj oblegane kakor onih ti v stranskih ladjah bazilike. Na desni strani oltarja je bila zakristija. V prostoru za oltarjem in za glavnim oltarjem samim si mogel videti vse polno slik, svetinj in celo bergelj — prav toliko glasnih prič, da je pri Mariji mnogo potrtih in žalostnih src našlo pomoči in utehe,
Spisal M. Brumat.
Svetovni kongres Kristusa Kralja v Ljubljani
Sloveniji je pripadla čast, da v dneh od 25. do 30. julija letošnjega leta priredi v Ljubljani svetovni kongres Kristusa Kralja. Težka, a vzvišena naloga! V srcu naše lepe slovenske zemlje se bo zbral cvet naj večje sile tega sveta, —- vojske, ki jo vodi naš Gospod Jezus Kristus, Kralj kraljev, Vladar vladarjev, kakor ga imenuje sveti Janez Evangelist v Skrivnem razodetju. Zbrali se bodo od raznih krajev sveta poslanci Njegovega kraljestva, da v zboru dopolnijo načrt za silno borbo, ki jo bije katoliška Cerkev s temnimi sovražnimi silami Antikrista. Nikdar od počet kov krščanstva še ni bil ta boj tako neizprosen, sredstva, ki jih sovražniki naše vere uporabljajo, tako strahotna, satansko prekanjena in brezobzirna. Mar naj res sodobna kultura svet popolnoma odtuji Bogu in veri ter ga privede v propast? Ne! Iz naše srede, bo zadonel klic na sveto križarsko vojsko krščanstva proti brezboštvu, neodvisno od političnih smeri in gibanj, poziv na veliki pohod, ki naj osvoji svet za Kristusa Kralja.
25.	julija; ob 8 zvečer bo v stolnici slovesen začetek kongresa s primernimi molitvami in nagovorom: Kristus na prelomu časov (govori kanonik dr. Mačk, Luksemburg) .
26.	julija: ob 7 zjutraj v stolnici pontifikalna sv. maša z nagovorom predsednika, ljubljanskega škofa dr. Rožmana; Od 9—12 dopoldne in od 3—6 popoldne zborovanja mednarodnih udeležencev. Zborovanja bodo obravnavala vprašanje: “Delo za krščansko obnovo, njegovo bistvo, namen in sredstva”. Zvečer posebni sestanki raznih mednarodnih katoliških organizacij in gibanj.
27.	julija: ob 7 zjutraj službe božje po cerkvah po mestu z nagovori v raznih jezikih. Od 9—12 in od 3—6 zborovanja o: Nravna obnova (Kako vzgojiti novo, Kristusovo mladino? Kaj zahteva evangelij od javnega živ-
14, maja na igro “Dos Madres’’!
Poseben naš triumf je bila lani prireditev, ki jo je organizirala sestra <Idila. Velikanska dvorana je bila nabita. Gledalci pa naravnost očarani nad nastopi in posebno nad našim petjem.
Tudi letos se nam nudi lepa prilika, da nekaj le-
pega pokažemo in da lop dan doživimo.
14 maja točno ob 3 uri se vrši prireditev v dvoran' ‘‘San Jose” Azcuenaga 158.
Vstopnina bo samo 1 peso.
Ker mora hiti ob 6 uri vse končano, zato jo nujno, da se spored točno začne. Bodite točni.
Tudi vas vabi zelo bogat srečolov in nekaj posebnih prizorov za vesel smeli.
Ijenja?) Zvečer sestanki kakor prejšnji dan.	'
28.	julija: ob 7 službe božje kakor prejšnji dan. Od 9—12 in od 3—6 zborovanja, lci obravnavajo vprašanje: Laik v Cerkvi in njegov apostolat. Zvečer otf 6 slovesen sprejem papeževega legam.
29.	julija: ob 7 slovesna služba božja za otroke s skupnim sv. obhajilom. Ob 9 pontifikalna sv. maša na prostem. Ob 4 javno zborovanje s porrtčili o sklepih in* resolucijah študijskega dela kongresa. Nagovori v raznih jezikih: “Kristus in stiska časa”. '
30.	junija; ob 9 na Stadionu pontifikalna služba božja z nagovori škofov v raznih jezikih. Ob 3 na Sta- T d ionu poklonitev narodov Kristusu, Kralju miru.
Za kongres Kristusa Kralja se tudi tukaj budi zanimanje.
Kot pooblaščenec ljubljanskega glavnega odbora sem se obrnil na tukajšnjo nadškofijo, kjer so ml naročili, da naj se sestavi poseben odbor. Ker je pa zadeva zelo velike važnosti, kajti zastavo Kristusa Kralja j« treba danes posebno Visoko dvigniti, ko1 pövsod raste sovraštvo in nasilstvo, zato.je treba počakati da odloči sam eminenca g. kardinal, ki je bil te čase odsöten, ker se je mudil v Rimu.
Doslej so že bili objavljeni nekateri članki v dnevnimi časopisju. Tako zlasti v Pueblu in v RažOnu. Tudi v Mundu in Crensi je bilo že nekaj napovedanega.
Zanimanja za kongres je mnogo. In tudi tistih, kateri bi potovali v Ljubljano bo nekaj. Kar moti, je po1 sebno ta zapleteni evropski položaj, ker sc vse boji vojne.
Bilo je že napovedano potovanje v Kvropo iii v Sveto Deželo, ki bi ga vodil škof De Andrea, ki je prav z veseljem pozdravil misel, da bi stopili v Ljubljano, i. toda pod vtisom teh zadnjih dogodkov je bilo potovanje odpovedano.
Drugo potovanje pripravlja nadškof iz Montevidea, ki bo vodilo v Ljubljano. Nadškof Monsgr. Arro-gone je z veseljem prevzet čast, da zastopa uvuguajske katolike.	“
Vsekako je zadeva lepa in velika in jo tudi p vi p o-' ročamo v molitev vsem rojakom.	Urednik.
VSEM ROJAKOM IZ SAN MARTINA IN DRUGOD! 1
Lurško svetišče je vsem Slovencem postala najpri-IjuLljenejša točka, kjer se najraje zbiramo. Spet letos bomo pohiteli v Lurdes, da tamkaj opravimo prvo dejanje svetogorske slovesnosti s shodom, ki se bo vršil 28 maja, to je na Binkošti1 popoldne b 3 uri.
Isti dan pa gotovo ne boste opustili lepe prilike, da prihitite tudi v Tropezön, kjer imajo zavetišče hrvaške usmiljene sestre in kjer bo v njihovi kapelici sveta maša ob 10 uri.
Tisti dan vsi rojaki iz Tropezona in Boscha, iz Case-rosa in San Martina iz Lurda in Ville Progreso in Lyn-cha povabite vse svoje na obisk. Dopoldne k maši, potem boste preživeli prijetno urico obiska in popoldne pa še v Lurd.
KAKO PA PRIDEŠ V TROPEZON? Hiša, kjer bo maša, ima dosti prostorno kapelo. Leži pa eno kvadro pred postajo Tropezön na železnici Lacroze, ki gre iz čakarite v Čampo de Mayo. Iz Liniersa pa pelje omnibus 4 in kolectivo 19. Izstopiti je treba tam, kjer križa železnico Lacroze in potem povprašati, kje so “herma-nas yugoslavas”. Je lepa in velika hiša v palmah1. Od daleč vidna je vodnjakova vetomica (molino).
Anica Troha:
MAJNIŠKI KRALJICI
Ko pada mrak na zemljo, sc v lini zvon glasi zemljane toplo kliče Marijo počastit.
Tam vidiš otročiče kot angel jasnih lic, kako teko k Prečisti nesoči ji cvetlic.
V oltarju vsa med cvetjem Kraljica majniška.
Prelepa si Marija Najlepša roža Ti.
Pri Tebi zapuščeni pomoči prosimo v nezgodah in bridkostih pokoja iščemo,
Ti varuj nas v življenju pomoč nam svojo daj Ti č’mo otroci biti sledit ti vekomaj.
MATERI
Ob grobu Cilko Lukman v tolažbo materam ob priliki materinega meseca majnika.
Ne vem kako je prišlo. A zgodba .je polna bridkosti.
V soboto popoldne je bilo. Zapel je telefon.
Ali morem govoriti z gospodom Janezom? tako je velel glas. Kliče sestra lluminata.
Seveda, kajpada. Saj z njim ravno govorite, častita sestra.
Žalostno novico vam javljam. Lukmanova gospa je nevarno bolna. Ne dolgo tega jc kupila hčerkico. Gospa je že vstala. Sedaj so jo pa kar naglo odpeljali v bolnico. Otroke, vse tri fantke, bomo imeli kar pri nas, čeprav nam je že sedaj teško za prostor.
In kako je z mamo?
Zelo slabo. Zato vam sporočam, če bi mogli ili, da jo pripravite na sveto popotnico. Pravijo, da v najboljšem slučaju ji bodo odrezali noge. Menda m več v njej življenja za teden dni....
Bridka usoda zares. Spomnil sem se Lukmanovili fantičev. Saj so bili vsi junaki in so še, od 7 letnnega Raj kota pa do 4 letnega Marjančka. Kako junaško so se držali vselej, kadar je bila kaka otroška prireditev. Vsak jc svojo vlogo rešil na najpopolnejši način, pa bodisi, da je kaj povedal, ali pa da se je “modro držal”... Sirotice, tako mi je postalo bridko. Da bodo ostali brez mame... .
**
Pokojno je ležala žena in čakala. V “četrti dvorani” je bilo njeno mesto. Malo hčerko pa so imeli v porodniškem oddelku.
Zelo sem vas želela, je menila žena, in sc prijazno nasmehnila. Njen obraz zares ni kazal, da je položaj tako brezupen, kot mi je bilo preje sporočeno.
Kako je z vami, gospa?
Drugače nič hudega. Le noge mi nič ne služijo. Kaj se vam zdi? Ko bi le mogla ostati, če tudi bi mi z nogami ostal kak križ, je menila žena. Za otroke me skrbi.
Verjamem, mama. Pa sedaj v tem trenutku ni treba preveč misliti na otročke. Saj so pod dobro streho. Sestre v šoli bodo že lepo zanje skrbele. Sedaj imejte v misli pred vsem sama sebe. In ker je dušni mir prvi pogoj tudi telesnega zdravja, zato je najprej treba, da
se računi z Bogom poravnajo.
Verjamem, in zato sem tudi želela, da pridete. Saj nazaduje sama vem, da se brez božje volje nič ne zgodi.
Da. Niti las ne pade z glave. Zato prav gotovo brez božje volje tudi mati otrokom ne umrje.
Pa je vendar 1,a misel za mene preveč bridka.
Nič se sedaj s to mislijo ne strašite. Glavno je: da se urede računi z Bogom, da boste mirno čakali zdravja, ali pa tudi pogledali smrti v oči.
Imate prav, gospod. Torej se bom kar spovedala. ***
Ko je bilo opravljeno, se je mlada mati umirila.
Zares. Če niti las ne pade z glave brez volje božje, potem se tudi z mano ne more drugega zgoditi, kot volja božja. Ta je pa vedno taka, da je prava, tako sva se razgovarjala naprej.
In mati? Kaj je mati otrokom?
Veliko, nepopisno veliko. Brez dobre matere ni dobrih otrok in sveto delo matere je, vzgojiti si dobre otroke. Toda je še nekaj več in večjega, kot je mati.
Mati je od Boga določena čuvarica božjih biserov. Otroci so ti biseri. Njihove nedolžne dušice je Bog vdihnil v telesca, katerim je mati dala življenje, ali bolje: katere je Bog po sodelovanju očeta in matere ustvaril. Saj delo starišev je sodelovanje roditeljev s Stvarnikom, kateremu moramo vsi klicati Oče, ker je on resnični oče vsakemu ustvarjenemu bitju.
Materi zaupa Stvarnik v nego dragocene bisere, ki so nedolžni otroci. Toda če pa Bog mater odpokliče, saj on sam dobro ve, da otrok ne sme zapustili brezbramb-nih. Vedno ima pripravljeno osebo, ki naj bo nadaljevala materino delo.
Nikdar ne bom pozabil, tako sem nadaljeval, one matere, ki je umirala v cvetu let, okrog nje pa je pla-kalo sedem otrok.
Nič ne jokajte, moji ljubi. Bila sem le božja namestnica vam, otroci moji. On vas je ustvaril in meni dal na skrb. Njemu vas spet nazaj na skrb izročam in nič se ne bojte. On bo ostal z vami. Samo glejte, da boste vedno lepo ostali dobri božji otroci. Jaz bom pa iz, ne-
lies gledala na vas, če ste pridni in prosila pri Bogu za vas. Bog ho gotovo lepo za vsa skrbel, samo glejte da boste Boga vedno radi imeli. In čez nekaj let boste prišli za menoj, pa se bomo spet nad zvezdami videli, kjer ne bomo več jokali. Saj samo zato sem živela, da bi mogla lepo umreti in zares se danes smrti nič ne bojim, če je tako namenil nebeški Oče.
Da, tako je menila bolnica. Besede so lepe. Toda vendar koliko je nesrečnih sirot, če mati umrje.
Zares bolijo taki udarci v življenju. Toda res je tudi 10, da krščanska dobrodelnost, topla ljubezen do bližnjega nikjer ni tako močna, kakor ravno tedaj, kadar je treba pomagati sirotam.
Bolniška postelja matere je kakor učena knjiga, kjer se človeštvo uči spoznavati plemenitost materinstva in skrivnost trpljenja.
Le mirna ostanite gospa, ,tako sem sc poslovil. Zgodilo se bo, kar je božja volja. Upajmo da ta volja ne bo daleč od vaše želje. Toda, če bi bila drugačna, bo vseeno božja -volja in zato bo že Bog nadaljeval tisto, kar je bilo doslej vaše delo in bo že nekomu poveril skrb, ki sle jo doslej nosili vi. Saj če vas pokliče, vas pač zalo, ker sle svoje delo dokončali in vam bo dal zato tudi plačilo. Saj je on edini, ki vidi in pozna delo matere in ki ga plača. Zakaj svet, in niti lastni otroci,
materi nikdar ne odplačajo njene ljubezni in žrtve.
Nič se ne bojte, mama. Kar se zgodi, bo volja božja in zato prava. In, če bi se zgodilo tudi najhuje: saj bo otrokom ostal oče, ki jih bo ljubil za oba, za očeta in za mater. . . .
Ko je prišla zarja velikonočnega jutra, se je utrgala nit življenja mladi materi.
Saj je bila lepo pripravljena. Zato se je gotovo prebudila med božjimi izvoljenci.
Trpljenje je glavna vsebina življenja. Posebno je to sojeno materam. Tudi Lukmanova je tega grenkega sadu človeškega življenja okusila dovolj in je tako tudi dozorela za večne livade, kjer naj v miru počiva.
Bajna Vilka je bila stara 35 let. Doma je bila iz Bukovega pri Cerknem in se je preje pisala Seljak. Bila je mati šestkrat, a je dvoje njenih otrok odpoklical Bog že pred njo. Za njo pa so ostale 4 sirote. Trije fantki in najmanjša, ki je deklica, stara sedaj komaj 2 meseca.
Žalostni mož jo je spremil k zadnjemu počitku na Cuka rito 10 aprila, in ga je na tej žalostni poti spremljalo še več prijateljev in znancev.
Po naročilu moževem pa naj bo izrečena zalivala vsem rojakom in vsem tistim, ki so pomagali tudi z dejanjem, ko so prispevali tudi za kritje pogrebnih stroškov.	Urednik.
PRVO SVIDENJE PIJA XII. S HITLERJEM
Novi vrhovni poglavar katoliške cerkve Pij XII. in voditelj nove Nemčije sta se spoznala osebno pred 19. leti, ko je bil Pacelli papeški nuncij v Mii neben u. Bavarska je tedaj preživljala, kakor vsa Nemčija, hude čase. Komaj se je bila končala krvava revolucija, ki je izbruhnila ob nasiljih komunistične diktature, katero sla vodila juda Eisner in Toller. Čeprav si dežela ni bila še opomogla od revolucijskih strahot, so jo že razjedali novi politični spori, v katerih so stale na eni strani demokratične stranke s centriimom, na drugi strani pa. vsenemci, ki so v München poklicali maršala Ludendor-l'a. M kratu pa je nastajalo novo gibanje, ki ga je vodil nepoznani bivši bojevnik Hitler.
Sedanji poglavar katoliške cerkve je imel v teh notranjih političnih bojih težavno stališče, toda je znal cerkvene koristi braniti in zastopati zelo spretno in uspešno, kar mu je ne le na Bavarskem, marveč v vsej Nemčiji prineslo veliko prijateljev.
Meseca februarja 1920 je Hitler s svojima tedanjima najzvestejšima sodelavcema Federjem in Drexlerjcm sestavil in razglasil program svojega gibanja. Ta program je obsegal 24 točk. Tedaj ga ni nihče jemal zelo resno, saj so različna gibanja nastajala tiste dni po Nemčiji kar čez noč in čez noč tudi izginjala. Toda za-četnik narodnega socializma je bil že tedaj prepričan o svoji zmagi in se je vedel kakor človek, ki mu je prisojena velika in odločilna vloga. Po razglasitvi jsvojega programa je nekega dne sklenil, da se bo začel pogajati... s samo Sv. stolico, da bi uradni cerkveni krogi podprli njegovo gibanje, ki je tedaj štelo komaj nekaj desetin pristašev.
2. da mora Sv. stolica delovati s svojim vplivom za priključitev Avstrije k Nemčiji, češ da bo s tem katolištvo v Nemčiji ojačeno, ker se bo v Nemčijo vrnilo toliko in toliko milijonov nemških katoličanov.
V spomenici je bodoči voditelj Nemčije izjavil: “Če se to uresniči, bom jaz najmočnejša opora krščanstva, katero moreni v Nemčiji rešiti samo jaz.” Pristavil je tudi, da je navzlic vsemu temu ohranil neizbrisen spomin na dunajskega katoliškega voditelja dr. Lueger ja, češ da je ta prvi zbudil v njem prot (judovska razpoloženja.
Nuncij Pacelli je spomenico sprejel in se najprej natančno informiral o novem gibanju in o njegovem voditelju, ki se je ponudil, da bo rešil krščanstvo v Nemčiji. Čeprav podatki niso govorili o kaki zakoreninjenosti narodnega socializma v ljudstvu, je nuncij vseeno sprejel Hitlerja in imel z njim dolg razgovor. Hitler mn je takoj v začetku odkritosrčno izjavil, da ne razume ničesar o diplomatskih finesah, marveč, da jo navaden preprost bojevnik (rabil je besedo “ Front-sehwein”), da pa začenja silno ljudsko gibanje, ki ga mora Cerkev podpreti, če noče izginiti.
Nuncij tega seveda ni mogel obljubiti, češ da se uradni cerkveni krogi, zlasti pa sv. Stolica, ne smejo vmešavati v notranjo politiko Nemčije.
Tako je poteklo prvo svidenje med bodočim papežem Pijem XIL in bodočim voditeljem Nemčije, narodni socializem pa je takoj po tern zgodovinskem svidenju zavzel svoje znano stališče do katoliške Cerkve in do krščanstva.
Otroci na izletu v Tigre med veselo igro.
Proti koncu februarja .1920 je poslat 'nunciju Pa-eclli ju -10 tipkanih strani dolgo spomenico s prošnjo, na j lo spomenico pošlje Sv. stolici.
Hitler je zahteval v tej spomenici od Cerkve sledeče :
I. Vodilni cerkveni krogi morajo zapovedati, da preneha “nemoralna zveza med črnimi in rdečimi”, to so pravi, politično sodelovanje med centrom in socialnimi demokrati v Nemčiji, in
IZ BUENOS AIRESA V - PREKMURJE
-V Noverribhi je‘6«pötoval »a obisk v domovino rojak Jože Lah, doma iz (Jterlinoc v Prekmurju.' Potoval je z belgijsko ladjo in ßez Avstrijo. Mudil se je doma dva meseca in‘ so pred kratkim srečno vrnil in .se. ,je odzval vabilu našega urednika,'da opiše nekatere svoje- vtise. Jože Lah je starejši brat. vsem dobro znanih Leona in Andreja.
Če bi'mi pred 13 leti,; ko sem se v Argentino peljal, kdo rekel,'da za toliko časa ne bom videl domovine in tedaj samo mimogrede, bi se mu .smejal. Saj vendar ni mogoče, za toliko časa proč biti od vsega kar se domovina kliče! Saj so naši stari, ki so pred vojno hiteli v Severno Ameriko čez štiri ali pot let nazaj prišli in z lepimi denarji. Torej človek si mora tam v Ameriki, pa bodi v severni ali južni, v kratkem času ‘.‘kaj spraviti”. Toda Amerika ni vsikdar “Amerika” in čim lepše so sanje, tembolj razočara gola resnica.
Dolga zgodba bi bila, če bi, kdo opisal vse, kako se je godilo posebno nekaterim, ki so precej po svetovni vojni v ta sončni jug Amerike prišli iskat sreče.
Kako je bil o tedaj, ko je bila postelja "iuksus”, katerega so si nekateri izseljenci šele po daljšem času lahko privoščili. . O družinah, ki so doma zgovornim agentom slepo nasedle, prodale vse in šle v “Ameriko”, tukaj pa v-začetku stanovale pod milim nebom. O vsem lepem, kar so doma o teh krajih slišali so po samo sanjali.
Toda ni moj namen, da bi opisal vse, kar se je dogajalo nied izseljenci v času ko se izseljevanju in priseljevanju ni še posvečevala taka važnost kot danes, čas je šel svojo pot in danes gre enemu dobro, drugemu slabo. Kakor je kdo mogel.
V prvem času se človek v tujini, vsaki novici iz domovine čudi. češ kako se je to lahko pripetilo, ne da je on tam. Toda s .časom se vsemu temu .privadi in zdi se mu naravno, da vsaka stvar svojo pot gre tudi brez njega. In če potem po dolgih letih zopet na domača tla stopi, zapazi ta prepad med njim in domovino, da se je njena slika, ki jo, je hranil v sebi, v marsičem spremenila. Samo domovina, v svojem najglobljem pomenu je zmožna, ga zopet “domačega narediti”.
Ker nisem vedel, da bo g. urednik naše izseljenske revije toliko zanimanja kazal do mojih vtisov pri tem obisku v domovino, se nisem nič potrudil mod vožnjo hi a in nazaj, kraje in okolnesti opazovati in če je ladja kje v pristanišče šla, niti nisem šel na suho. Pri vožnji tje smo v Rio de Janeiro skoro 2 dni čakali na nadaljnjo pot, toda, hib) i<? deževno vreme in zato je vsak popotnik bolj v. bližini pristanišča ostal. Že od prej sem vedel, da je M o« priljubljeno in .mnogokmt imenovano braziljskn glavno mesto. Medtem ko sem bil v Argentini je pa, svoje mestno lice z marsikatero veČnadstop-no hišo in lepo palačo olepšalo. Tz Rio de Janeiro smo prišli po. dvodnevni vožnji v majhno luko, ,nesi o Maceio. •Je to mestece, kjer žive večina zamorci. Pristanišče je še komaj v začetkih. Gradi ga neko nemško podjetje. Ker je zraven pristanišča tudi lepa obala, smo opa-ževali, kako so zamorci že na vse zgodaj zjutraj v morskih valovih svojo jutranjo kopanje opravili. In na prostem prostoru zraven vode žogomet igrali in se drugače zabavljali. Ker je v tistem kraju mnogo kokosa in sočne mandioke,, katera je tem prebivalcem kar je v Evropi nam vsakdanji kruh, in tudi drugače v svojem življenju marsičesa ne rabijo, kav potrebuje navadno človek 20. stoletja, pa vendar žive brezskrbno in bi prav lahko zapeli našo slovensko pesem: “Ne sejem, ne žanjem, pa
vendar živim..,.”. Videl sem pa zopet druge črnce, ki šo težka javna dela opravljali in to za smešno majhno ceno, ker jih še sedaj smatrajo r-a sužnje. V mestu se vidijo beli obrazi v uradnih poslopjih in v trgovinah, drugače pa človek vse “Črno” vidi. V sredini mesta se dviga hribček, na katerem stoji lepa velika cerkev v sredi samostanskega zidovja,,
Prihodnja in zadnja postaja v Južni Ameriki je bil Pernambuco, mesto je v zadnjim letih tudi mnogo napredovalo. Prodajalci raznega sadja so se na vse načine trudili potnikom kar največ sadja prodati, ker ladje od tam do evropejskih pristanišč navadno nikjer več ne pristanejo.
Vožnja je bila v celem in velikem dobra. Samo ko smo Ekvator za seboj pustili, so bili dnevi vsak dan bolj kratki in postajalo je vsak čas bolj mrzlo. Že precej blizu Evrope je pihni hladen veter, da se na krovu ni dalo prestati. 3 ure predno smo prispeli na cilj, je naša ladja treščila v drugo majhno ladjo, ki je prišla od strani in hotela križati našo smer. Naša ladja je treščila s prednjim delom v ono, da so jo morali z vlačilcem v luko vleči, med tem ko se našemu velikanu ta nezgoda prav nič ni poznala.
Lep zimski dan se je nagibal h koncu, ko sein Stopil na evropejska tla v Antverpenu. Nehote sem iskal snega, da ga zopet vidim od blizu. Drugo jutro pa je sne-žilb na moč in ta novi sneg me je spremljal na nadaljiii vožnji z vlakom .Ljudem, ki so vsikdar doma, je siieg velikokrat nezaželjen in nevšečen, toda jaz sem prišel iz kraja, kjer ga ni, in mi je biI kot pozdrav domovine, kot spomin davnih dni.
! ib
Izstopil sem v Avstriji in sem šel peš čez .jugoslovansko mejo. Mislil sem, da bom na carinami imel kake nevšečnosti. Toda bil sem zelo prijazno sprejet in moral sem njim vsaj na kratko praviti o daljni Argentini. Seveda so mislili, da vsak, ki od tukaj pride, prinese tudi debelo mošnjo, zato so me takoj napadli z raznimi dobrodelnimi znamkami. Ne vem če je bil to teden rde--ega križa ali kaj drugega. (Nadaljevanje sledi.)
Pred vilo našega rojaka Patemosta v San Paulo v Brazi V tistem mestnem delu več ulic nosi jugoslovanska imen«1 njegovi zaslugi.
S v e t o g o r s ki spomini
Spominjam se lepih časov, kako smo romali na Sveto Goro.
Vsako leto'in s kakšnim veseljem smo se pripravljali! Vsi z enakim upanjem in mislijo: da počastimo svetogorsko Mater Božjo, ravno tako moški kakor ženske, naj si bo mladi ali stari.
Bilo je še pred vojno ko so se pripravljali tudi moj oče v veliki družbi in tudi domači duhovnik z njimi. Jaz pa, mala deklica, sem vedno hotela z njimi. Zato začnem z mojo prošnjo,: “Tata, tudi jaz grem z vami’’. Tata pa mi odgovori, da sem premajhna. Jaz sem pa naprej prosila: *Tajil, saj bom tekla celo pot.” Se ni bilo uslišano. Potem pa kar na kolena. Tako sem bila gotova, da bom uslišana. Pa mi reče oče: “Bomo videli.”
Tako je prišel zaželjeni dan romanja. Poslali so me poprej spat. Kaj še! (telo noč sem gledala na uro.
Nazadnje vendar. Dobrote nam je že mama pripravila za na pot. Pa ne mislite,, da potico in pečene petelinčke: kos kruha po domače smo rekli “pogača”. Trda pa tako. da sc hi udala, če je šlo kolo čez njo. Zraven še kos klobase in pa steklenico vina. To je bilo vse za na božjo pot.	,
Res šent rekla. Nekaj časa sem bila res prva. Seveda, v vlaku mi je šlo dobro, do Solkana tudi. Šele potem se je začelo pravo romanje.
Prvo gorje je bilo, da se mi je naredil žulj na peti. Seveda. Kako bi se ne naredil! Kaj mislite, da so nam kupovali take sandalčke kakor jih imajo danes mestni otroci. Tisti čevlji niso bili narejeni samo za par mesecev in ne par let. Kar za deset let. Ni jim bilo mari nobene mode.
Lahko mi verjamete, do so jih šli naročit v “rovte”. Sama nevem, kje so ali na Kranjskem ali na Primorskem. To pa vem da so rekli da tam delajo “duravne” čevlje in iz dobrega usnja. Seveda takega, da jih ni nikdar konec. Podedovala sem jih in zapustila še drugim
Sezula sem se in romala bosa dalje. Toda to romanje je trpelo malo časa. Potem pa se je začel križev pot. za očeta. Ni bilo druge pomoči, kakor Pepco na hrbet. l*o domače smo regli “bicibaei”. Toda s tem še ni bil konec. Ko sva šla k obhajilni mizi, ravno ko je bil čas, da me gospod obhaja, sem pala vznak, da so ine morali oče nezavestno nesti iz cerkve.
Pa ne mislite, da so se oče kaj jezili nad menoj, nad takim križem. Na vse gorje so pozabili v cerkvi pred oltarjem Matere Božje.
Tako dobro so ti naši dragi razumeli; da je življenje kakor romanje na Sveto Goro, polno truda, polno napora. Toda gori na vrhu je čakala Mati božja polna milosti in je delila veselje in tolažbo strtim srcem.
In naši tam doma še danes romajo. A med nami tukaj, Koliko je takih, ki se hi temu posmehovali, češ, da bili nekoč nevedni, danes pa so se zbrihtali___
O ti moj Bog, kako so se zbrihtali! Pa se bodo še ■'olj tedaj, ko hi jim bilo v neskončno tolažbo, če hi kihko iz polnega srca zaupno klicali: Jezus! Marija! Jo-Zl‘l'! stojle mi na strani v zadnjem boju.. . naj z vami zdruižen mirno izdihnem svojo dušo... .
Koliko mamic in sester in bratov in očetov naših ko romalo za 400 letnico na Sveto Goro. S solznimi očmi ko mamica prosila Mater božjo za svojega sina, za svoje hčer, za brata in za sestro.... zate, ki te je vzela tujina, ki si tukaj v Argentini trudno služiš kos kruha . . .
O Mati Božja svetogorska,
daj nam vsem hčeram in sinovom
svoj materinski blagoslov. Pepca Furlan.
Slovo od Svetogorske Marije
Vse prepeva se radujc, pesmi do neba done; moja duša le žaluje, v solzah trepeta srce, ker slovesna ura bije, da od matere Marije, moram se ločiti zdaj, zapustiti sveti kraj.
O Marija, ec Ti v lice danes gledam zadnji krat, zadnjič tečejo solzice mi na cvetke Tvojih trat, ■ srčno kličem: “Zbogom Mati, Tebi hočem zvest, ostati.! . Srečno,, čuda pojni kraj, vse radosti sladki raj.”
Bilo je pred tremi leti, aprila meseca ko sem jemala slovo, od vseh mojih dragih. Tudi na sv. Goro sem se namenila, posloviti se od Marije in priporočiti se za srečno potovanje. Saj mi je bila tako ljuba, ta božja pot, saj sem bila vsako leto gori. Toraj sem šla k moji mami v Šmarje, naj gre z menoj in mojimi otroci. Mama pa je rekla: počakaj za drugo nedeljo; romali bomo skupno, G a her je in Šmarje, bo bolj poceni vožnja, No, tudi dobro. Ker smo imeli, oboji skupno enega pevovodja : gabrski in šmarenski cerkveni zbor, smo lahko skupno zapeli, latinsko mašo, ter druge pesmi. V Štanjelu smo se zbrali, bilo nas je 120 romarjev, imeli smo lep dan Tako smo peli celo pot, da so bili še v nebesih veseli. Ko smo se bližali vrhu, je sobice z zadnjimi žarki oblilo veličastno novo cerkev. Bil je krasen pogled na okrog, po tej naši lepi a tako trpeči zemlji. Mudilo sc nam je naprej, ker so od vseh krajev vrele množice skupaj. Zagotoviti smo si hoteli cerkveni kor, za celo noč in drugo dopoldne. Radi bi peli pri vseli mašah. Kmalu smo imeli ključ od kora.
Potem je pa bilo drugače. Tisto noč se je kar naenkrat znašel med nami častiti g. župnik Reje. Vrnil se je iz pregnanstva, ter bil zelo vesel, da se je našel s Slovenci. Rinili smo se okrog njega. Vsak je hotel prvi pozdravili. Kako tudi ne. Saj je daleč okrog priljubljen, svet mož, narodov ljubljenec. Vsi so mu roko poljubljali. Pa se jim je zgodilo kod meni, da je roko zmaknil ter smo poljubili vsak svojo. Ponudili smo se, da bomo drugi dan, pri njegovi maši latinsko mašo peli. Nas je zahvalil, pa odklonil, ker da bodo njegovi svetokrižki fantje, prišli ter ga tu pozdravili. Ker on v Sv. Križ ne sme. . .. ter bodo oni peli.-
Toraj smo mi celo noč 'peli, ter pri mašah do 8 urev Potem je prišel zbor iz Velikih Žabelj, ki je pel ob 9. Ob lOtih pa so sc Križani postavili. Seveda je bilo dosti kritike ker je hotel eden drugega nadkriliti. No peli smo vsi lepo. Najlepše so zapeli Križani “Zdrava morska zvezda! Ti nas obvari, Ti nas ohrani, Ti nas prepelji preko morja.” Kakor da bi bila pesem namenjena meni, ki sem s strahom odhajala preko morja.
Torej tisto zadnjo noč na sv. Gori, okrog polnoči, sem se izmuznila skrivaj iz kora, hotela sem nemoteno' izjokati pred Njo, ki je tudi mati. Ki je izkusila vso bridkost ločit ve od sina, kot sem jo jaz od mojih. V neizmerni srčni bolečini sem jo prosila naj bo Ona mati sirotama, ki še ne poznata očeta, a bostä zgubila še mater. A onadva sta mirno na koru spala.
Da, čudovita je svetogorska Marija: enajst let je, ko je bil moj mlajši sin na smrt bolan. Trije zdravniki so rekli, da ni več rešitve. Že smo mu celo noč, svečo držali. Vsa obupana sem prosila: O, Svetogorska gospa, ozdravi ga in Tvoj naj bo. Ozdravil je. sedaj se pripravlja v prvo gimnazijo, če Marija hoče, bo res njen.
Pred letom, sem bila na dveh teških operacijah. Že ko sem izgubljala zavest sem še šepetala k Svetogorski Mariji naj me ohrani otrokom, da bom mogla še enkrat z njimi in možem poromati na Sveto Goro.
In sedaj sem zdrava kot nikdar poprej.
Marija Troha iz Velikih Žabelj.
GLASOVI OD DRUGOD
Slavno uredništvol
V tem priporočenem pismu Vam pošiljam naročnino, znesek 3 peso in sicer za loto 3039 — 1 peso zraven pa za tiskovni sklad.
Priporočam sc za redno pošiljanje meni mi drage ievijice, ker je v resnici podučljiva in ljubka ter bi jo jaz vsakemu zavednemu človeku priporočal.
Morda glede mojih naročnin za vsa pretekla leta ni vse v redu —oprostite. Jaz mislim da sem do sedaj vse redno plačal.
Sicer pa v tem letu ko bom šel domov v Francijo, sc bom oglasil pri Vas in se bomo dogovorili in vse poravnali.
Z odličnim spoštovanjem in pozdravom
Plaza Huincul - Destiloria Y. P. Fiscalcs - F.C.S.
Anzelin Carlos,
El Socorro, dno 15. aprila 1939.
Častiti gospod!
Naj Vam naznanim, da nisem več v Cordobi ampak v Socorro na eni čakri, pri možu, ki je iz Dalmacije doma, iz Jugoslavije.
že v tretjič pri njem koruzo berem. Pn tako slabe ni še nobeno loto imel kot ravno letos. A ko ne bo dežja preveč, sc bo nekaj že zaslužilo. Saj se naredi 0 do 8 vreč na dan. Plačajo na ne dosti, 65 centavos za vrečo koruze. To leto se mi zdi, da bomo kmalu opravili to naše zaželjeno delo, kajti tako grintavo zares ni bilo še, odkar jaz pomnim.
Prosim gospod kaplan! Pošiljajte mi odslej Duhovno življenje v El Socorro. Tedaj, ko bom odhajal od tukaj, bom zopet pojasnil kam bom šel, ali kje da bom, Vsi trije Slovenci, ki skupaj ležimo, Vas, gospod kaplan, presrčno pozdravimo. Z Bogom in pozdravite vse Slovence, posebno pa Belokrajnce.
Lojze Hočevar.
Pincyro, 11 aprila 1939.
častiti gosp. Hladnik!
Včeraj sem bil na Banki Germanico. Veste, moji ženi, ki mi doma dobro gospodari sem moral nekaj dinarjev poslati. Saj tisoč Din je lepo število, da njo In otroke s tem razveselim.
Za Duhovno Življenje sem staremu znancu gosp. ! aknorju izročil 5 pesov. Tudi sc Vam lepo zahvalim ker dolgo som Vam dolgoval naročnino.
Veste vedno sem suh ker moram podpirati ženo čeprav no dolgujem nič na posestvo pri Lovrencu na Dravskem polje. Pa veste, dolžnost mi jo skrbeti za družino. Ivo se razmere kaj zboljšajo, so \ rnem domov. Bo moja družina vesela ker ve da sc trudim tukaj, da bi so ji dobro godilo, posebno pa zdaj ko sem v tujini.
Jaz sem se troštal da me boste kaj obiskali in v Duhovno Življenje kaj zapisali kako se mi je godilo doma ko so bili večkrat različni shodi in pa tudi od drugih.
Duhovno Življenje me hudo zanima. Ga cenim' kot list. ki me ni sram ga domov poslati, da tudi moja družina in še drugi zvejo, kako so nam tu godi; kako ste potovali po vinskih krajih Mendozu in tam okoli. ,Se čudim, da tako razločno in točno znate vse na papir zapisati. Jaz sem včasih tudi znal, zdaj sem pa že prestar. Vam želim mnogo napredka da bi tudi še naprej bili tako priljubljeni. Saj moji znanci Vas kaj obrajtajo.
Bodite pa tudi naprej naklonjeni, tef mi Duhovno Življenje redno pošiljajte.
Pozdravlja Vas hgloški rojak bivši posestnik Dravskega polja
,	Emeršič Jožet.
Caclicuta, 16. aprila 1939.
Dragi gospod Hladnik!
Najprej, ko Vam napišem par vrstic, Vas lepo pozdravim iz srca. \ aše pismo sem dobil in štiri slikice. Pa sem vse oddal in sedaj jaz nimam nobene. Je prišel oni črni fant iz Cacheutc s katerim ste šli v hribe, pn mu ni bilo prav, da niste njemu nič poslali. Prosim Vas, pošljite še kaj meni, Jaz nimam nobene
V Rosariju so Slovenci doživeli pomemben dogodek. 23. aprila je društvo “Triglav” otvorilo lastni dom na Grab Mitre 3936. Zares zo se zavzeli rojaki. Pred meseči so kupili zemljišče, ope-kar.ji so darovali opeko, zidarji in mizarji so delali zaston j in danes že vidijo uspeh svojega dela.
Otvoritveno besedo jo spregovoril predsednik Kastelic, ki je najprej ptozdravil prisotnega konzula g. Branka Rubešo, ki ima tudi nemalo zaslug za novi dom.
Ta dogodek dela čast Slovencem v Rosariu, a v veselje je pn vsem Slovencem tukaj. Novi dom bo brez dvoma mnogo doprinesel da se slovenske vrste v Rosariju še bolj strnejo.
Slika nam predstavlja zbrane rojake pri skupnem obedu na uan otvoritve.
sedaj, V pondeljek sem bil pri Planinšku in pri Brozinovih in smo se marsikaj pomenili rani m Vas lepo pozdravljajo vsi skupaj. Vas prosim pošljite še kako slikico za mene. Tukaj Vas pozdravlja Domingo Mislej. Mu je bilo teško, ker Vas ni videl Jaz sem dobil že dva časopisa od Vas. Prosim Vas da sedaj pošiljate na naslov v Cachouto. Prosim odgovor na to pismo in sedaj Vas šo enkrat lepo pozdravim. Nasvidenje šo kedaj v Gacheuti, Mendoza. Z Bogom
Anton Hrovatič in Karlo Lapajne.
Lujan, 9 aprila 1939.
častiti gospod Janez Hladnik!
Sporočam Vam, da sem prejel sliko in D. ž. in izročil po Vaši želji Periču.
Jaz sem tudi sedaj ostal brez dela, ker “bodega” kjer sem delal, več ne razpošilja vina. Zato ne vem še, kje bom našel delo.
Tukaj Vam pošiljam li pesov: dva za naročnino -n štiri peso od Periča, da mu pošljete še par slik od teh velikih.
Jaz se pišem Kočevar in no Hočevar, sem iz Rosalnic in no iz Metliko. Drugače je vso po običaju.
Vam želimo vesele Velikonočne praznike, da Im jih obhajali še mnoga leta v zdravju in veselju in pozdrav vsem znanim in neznanim rojakom od farniIijo Perich in Kočevar.
Ob priliki poštnega kongresa. Jugoslovanska delegata Dragičevič in Mičič med člani jugoslovanskega kluba.
Öpa^ovallee
Jegličev akademski dom je misel, ki jo bila vsejana /e pred leti. Nn tihem so jo delala in sedaj odbor žc stopa pred slo vensko javnost z lepimi rezultati svojo akcijo. Zemljišče je že izbrano in sicer v akademski četrti ljubljanskega mesta na križišču Aškerčeve ceste in Gorupove ulice, Po tukajšnjih pojmih se to pravi, da bodo imeli lo dve ali tri kvadre do glavnih vsoučiliških poslopij, ki stoje tam oko-/■ li. Strošek je preračunan na 3 miljene Din. Četrtina jo že zbrana. Dom bo ob enem vreden spomenik slovenskemu vladiki Jegliču in bodo v njem našli primerno stroko katoliški akademiki. Poleg ‘‘ Slovenskega doma” in ‘ ‘Baragovega semenišča” bo ta akademski dom spomenik kulturnega dola sedanje dobe za pozne rodove.
Dr. Franc Kovačič, prelat in zgodovinar jo dokončal svojo delo in odšel po ' plačilo. V slovenski zgodovini bo njegovo ime zapisano na častnem mestu. Saj je eden najpomembnejših zgodovinarjev, ki
s posebno ljubeznijo razkrival štajersko preteklost in je brez konca njegovih zgodovinskih razprav. Bil je pa tudi modroslovec in je odlično sodeloval v vzgoji mariborskega duhovskega naraščaja.
Pokojnik se je rodil 25, marca 1867. v Veržeju. Ljudsko šolo jo dovršil v Veržeju in Ljutomeru, gimnazijo v Varaždinu in Zagrebu, bogoslovje v Zagrebu in Mariboru, a filozofijo v Kirnu, kjer je bil 1. 1897. promoviran za doktorja.
Duhovniške vesti, župniji Tunice se je odpovedal župnik' Anton Križman. G. dr. Ciril Potočnik, univ. docent, je imenovan za škofijskega voditelja Marijinih družb. — Premeščeni so bili kot kaplani: Anton Kovačič iz Cerknice v Mengeš (Trzin), l’’rane Novak od sv. Petra v Ljubljani v Cerknico (Rakek), Martin Starec iz št. Petra pri Novem Mestu k v. Petru v Ljubljano, Franc Fortuna iz Tržiča v Trebnje, Rafael Fabiani iz Sodražice v Kranj, Ignacij Brglez iz Dobrniča v Stopiče, Marko Mihelič iz Vel. Lašč v Stari trg ob Kolpi in Frane Golob iz Hinj v .Šmarje. — Nameščeni so bili kot kaplani duhovniki:
I van Gerčar v Prečni, Franc Gnidovec v Št. Petru pri Novem mestu, Ivan Janež v Vel. Laščah, Ivan Javornik v Cerkljah ob Krki, Jožef Močnik v Gorjah pri Bledu, Janez Mohar v Št. erneju, Henrik Novak v Hinjah, Jožef Pirc v Šmihelu pri Novem mestu, Jožef Peče v Dobrniču, Ivan Si ter pri Sv. Trojici v Tržišču, Jožef Suoj v Tržiču, Blojzij Sterle v Sodražici, Alojzij Žun na Trebelnem in P. Klavdij Okorn O. F. M. pri sv. Cirilu in Metodu v Ljubljani.
Jugoslovanski paviljon na newyorški razstavi. Ta razstava, na kateri sodeluje domalega ves kulturni svet, bo prikazala svetovni javnosti splošno stanje naših državnih in gospodarskih ustanov, začenši od zgodovinskih kmetskih organizacij, lii vse do najmodernejših ustanov na pobili zavarovanja narodnega zdravja, narodne prosveto in pa športa. Malo je ljudi, ki Vedo, da ima Jugoslavija na primer n;vj-itarejšo lekarno, lci uspešno posluje v Dubrovniku že od začetka srednjega veka. Model te najstarejšo lekarne na svetu bo razstavljen na newyorski razstavi.
Na veličastni svetovni razstavi v Novv-Forku, ki sc bo odprla 30. aprila, je naša država poskrbela, da bo na njej razstavila svoje proizvode in zanimivosti v 1000 m2
velikem paviljonu naroddv. Na pročelju paviljona jo postavljen pred glavnim vhodom velik krasen simbolični kip, ki predstavlja skromnost in moč Jugoslovanov, ki so se mnoga stoletja _ borili za svojo svobodo ia napredek. Nad glavnim vhodom v paviljon je velik razsvetljen zemljevid Jugoslavije v živopisanih barvah. Na njem je z modro barvo označeno našo Jadransko morje, dalje zelena polja, naše železniške proge, avtomobilske ceste in letalske zveze. Do razstavljenih predmetov v zgornjem nadstropju paviljona se pride z dvigalom .V paviljonu bo tudi mala bosanska kavarna, v kateri bodo obiskovalci razstave lahko pili pristno bosansko kavo.
10.000	sezonskih delavcev bo šlo v Nemčijo to loto. Največ seveda iz Prekmurja. Vsi pa iz Slovenije.
Prekmurje in Slovenske gorice imajo doslej dosti neugodne zveze z Mariborom. Ker je zadeva novih železnic nekaj nemogočega, skušajo zadevo rešiti z omnibusi. Mestni avtobusni promet se že precej časa zanima za to. V vidu ima dve progi: Maribor—Ljutomer ter Maribor—Gor. Radgona—Murska Sobota. Za progo Maribor-Ljutomer se je vršil to dni komisijski ogled. Proga bi bila precej težavna, zlasti zaradi izredno ozke in na tesnih ovinkih bogate ceste Ivanjci—Št. Jurij ob Ščavnici—Ljutomer. Skrajšala pa bi se s to progo dosedanja zveza z Lutonrerom za več kot polovico. Avtobus bi rabil iz Maribora do Ljutomera dobri dve uri, vlak pa rabi še enkrat toliko. Še važnejšega pomena bi bila druga proga Maribor— Murska Sobota, čim se bo zgradila nova cestna zveza Sv. Lenart v Slov. goricah— Sv. Benedikt v Slov. goricah, bodo dobile Slovenske gorice novo, moderno trasver-zalo, ki bo primerna za promet z najtežjimi avtobusi. Poleg novo cestno zveze, ki bo spojila Maribor preko št. Lenarta—Sv. Benedikta in Lormnnja z. Gor. Radgono, se bo razširila in zravnala še stara cesta Maribor—Sv. Lenart, čez Muro pa se že gradi pri Potanjcih nov betonski most. S to novo avtobusno progo se bo pribli-*žala Murska Sobota Maribora na jedva vsega dve uri avtobusne vožnjo v udobnih vozilih, d očim traja sedaj vožnja z železnico pet ur.
Angleški admiral Usbome je predaval v Ljubljani o angleškem oboroževanju, mornarici in letalstvu in zagotovil, da naj njihovi ogromni oboroževalni izdatki dajo tudi Slovencem zaupanje, da bodo tudi slovenski interesi zaščiteni pred nevarnostmi.
Razstava francoskega slikarstva v Beo gradu je bila otvorjena 19. marca. Otvo-ril jo je knoz-namestnik Pavle, ki je znan kot velik ljubitelj umetne slike.
Sveti oče Pij XII. je sprejel jugoslovanskega ministra dr. Ružiča kot prvega zastopnika tujih odposlancev. Dr. Ružič je vodil jugoslovansko zastopstvo za kronanjske slovesnosti in je s kraljevim poslanikom pri Vatikanu dr. Miroševičem-Sorgom zastopal Jugoslavijo pri tej priliki. Sv. oče se je dolgo razgovarjal z ministrom dr. Ružičem. Oh slovesu je Pij XII. podelil svoj visoki 'blagoslov kraljevskemu domu, kr. namestništvu, jugoslovanski vladi in vsemu jugoslovanskemu ljudstvu. Po avdijenci ministra dr. Ružiča je sv. oč esprejel kr. poslanika pri Vatikanu Miloševiča in njegovo soprogo.
Novi vatikanski državni tajnik kardinal Maglione, je tudi sprejel v avdijenco ministra dr. Ružiča in naše zastopstvo, ki jc bilo navzoče pri papeževem kronanju.
Gospodar teme pred Kristusom Kraljem.
Stari trg na Notranjskem dobi elektriko KDE, ker dosedanja snežniška elektrarna ne zadošča. Občina je že najela
300.000	Din posojila. Predvideno je da dobe elektriko tudi nekatere oddaljenejšo vasi. Transformatorja bosta dva, eden bo v Starem trgu in eden med Igavasjo in Rozarščanmi. Vpoštev bi prišle vas Nadlesk, ki bi se priključila na glavni vod pri Rozinovi žagi, vas Višovok, ki bi se priključila na transformatorsko postajo v Iga vasi ter vas Podlož, ki bi se priključila na transformatorski postaji v Starem trgu, seveda le v tem primeru, če so bodo te vasi strnjeno odločile za takojšnji priključek. Edinole pri večjem odjemu toka so občini izplača najeti potrebno posojilo.
‘ ‘Narodno pohištvo’ ’ je vsebina Gro-benčeve knjige, ki obravnava zanimivo poglavje slovenske kulture: moderno pohištvo po slovenskih narodnih motivih. Monumentalna knjiga prinaša številno vzorce iz sledečih okolišev: Bola Krajina, Prekmurje, Dravsko polje, Notranjska, Ljubljanska okolica, litijsko in kumljan-sko Zasavje, Bohinj-Bled, Kamnik, Savinjska dolina, Pohorje, Krim, Golovec, Novo mesto, Krško polje in Stari log ob Kolpi.
NEKAJ PRIMORSKIH
Na Vitovljah v cerkvi so se oglasili tatovi. S krampom so domnknili vrata. Prebrskali so vse, tabernakelj, oltar, zakristijsko omaro, pa niso našli nobenega plena, ker vse dragocenosti hrani g, župnik vedno doma v Oseku, kamor Vitovlje spadajo. V obupu so vzeli s seboj dve rdeči zavesi in dve vazi zn evctlicc, ki sta bili izdelani iz toka granat. Za spomin so pustili precej čikov. Očitno so bili raburjeni, ker se jim je načrt izjalovil in so zato hitro kadili.
Kozana. (Sprejem novega župnika.) Novega župniku Fr. Černigoja, ki je prišel k nam iz vipavskih Kamenj, smo slovesno in z veselim srcem sprejeli. Nekoliko pred župniščem smo mu postavili slavolok in tam smo se zbrali in ga čakali.
Na Sveti Gori je prevzel restavracijo Andrej Gabrijelčič, ki je imel preje v najemu restavracijo ‘‘Pri treh kronah” v Gorici.
■(
župnik iz Vojskega v Brdih interniran.
Na dveletno konfinneijo je bil obsojen župnik Krt čl iz Vojskega v Brdih. Pred konfinaeijsko komisijo pri goriški prefekturi, pa sta bila te dni poklicana tudi dekan Pavlin iz Kobarida iti župnik Bregant iz Cerovega v Brdih. Bila sta sicer izpuščena,, toda, dobila Sta nalog, da še morata zglasiti pri gorigkem nadškofu Mar-gottiju, kjer bosta dobila obvestila o na-duljnem. postopanju. Za dekana v Idriji je bil imenovan italijanski duhovnik iz Devina pa bo premeščen župnik Stanič.
Duhovniške vesti. Or. Vistorin Stamič, dozdaj župni upravitelj v Devinu, je nameščen za župnega upravitelja, V Kamnjah, na Vipavskem. — Na njegovo inesto v Devin je prišel g. M. Biancarosa, ki je u-pravljal Doberdob. — Upravo Doberdoba je začasho prevzel upokojeni župnik g. Benjamin Bianchi.
V	Vižovljah pri Nabrežini je umrl g. Anton Klarič, star šele 40 let. Bil je dober katoličap in zaveden Slovenec, veselega in dobrega značaja. Se kot mlad fant je iporal s svojimi v begunstvo na češko, kjer se je dobro priučil češkega jezika. Udeležil se je tudi svetovne vojne na fronti. Po prevratu se je vrnil na porušen dom, kjer je zastavil vse svoje moči za obnovitev. Zapušča mlado vdovo, hčerko, starše, brate in sestre.
Iz Idrije poročajo, da je rudnik začel odpovedovati, V zadnjih letih je bilo odpuščenih že 2/3. delavcev, pa še nadalje se nič dobrega ne obeta. Menda ne morejo najti nič več novih izdatnih žil. Pravijo pa, da bo temu vzrok pri inženirjih, ki niso tako spretni kot so bili češki inženirji, ki so tako spretno 'znali .iskati nove rudne žile.
Goriški novi župan je inž. Antonio Ca-sasola, rojen v mestu Gorici. Za podžupana pa je Gino Morassi. Oba sta zelo bojevita fašista.
Iz Šempasa poročajo, da je umrl v Sta. Maria la Longa bivši občinski tajnik Jože Peršič.
V	Lokvi na Krasu jo zgorela domačija 811 letnega Andreja Mavriča, ki jo najbržc po nesreži sam zažgal s cigaro in ga je ogenj tako naglo zajel, da je sam zgorel v skednju.
Smrt ugledne matere. V Kronbergu pri Gorici je umrla gospa Lucija Komel iz znano Kozakovo družine. Dočakala jo 74 let. Bila je vzorna krščanska žena in mati. Bila je teta opernega pevca Josipa Rijavca.
žična železnica na Sv. Goro, Ob priliki obiska vladnega načelnika v Gorici smo že pisali, da je bila od njega potrjena zamisel, da bi se na Sv. Goro napeljala žična železnica. Sedaj so pričeli s predpriprav-Ijalnimi deli. Najprej izravnavajo izhodno postajališče v bližini Solkana na državni cesti v Gore in dohodno postajo v bližini švetogorske svetišča. Po načrtu sta za prevoz določena dva voza, ki bosta imela prostčra za 25 potnikov vsak; vožnja bo trajala približno pet minut. Višinska razlika med dolino in vrhom znaša 570 metrov.
Iz Rihenberka zvemo kot dodatno k zla-tomašnemu jubileju župnika in svetnika Strancarja še to, da bo farna cerkev nosila tudi poseben pečat njegovega delovanja v prekrasni slikariji, s katero je cerkev okrašena. Poslikala jo je tržačanka Ncera Gatti. Slike so na stropu, ob oknih in ob straneh. Za glavnim oltarjem je pa odkrila stare freske neznanega slikarja, še zelo dobro ohranjene.
V	Milanu je bila razstava slovenske
umetnosti od 25 marca do 7 aprila. Prva slična razstava je bila v Rimu lota 1937, ki ;je dala pobudo za knjigo o umetnost-' nem delu slikarja Miha Maleša. Ta knjiga pa je ’ dala misel milanski umetniški galeriji, da je povabila slovenske umetnike, naj prirode gori navedeno razstavo. Zastopani so Miha.Maleš, France Gorše, Božidar Jakac, Ivau Kos, Tone Kralj in Maksim Sedej, r
Jugoslovanski tobak ima mnogo kupcev. Te dni so se mudili v Splitu odposlanci francoskega tobačnega monopola, ki so si ogledali tobak v skladišču monopolske u-prave v Splitu ter nakupili večjo množino, največ hercegovskega tobaka. Te dni pričakujejo odposlancev iz Nemčije in Poljske, ki bodo prav tako odkupili večjo količino tobaka.
Čehi so letos nameravali kupiti' 50 vagonov našega tobaka.
Nova kapela Marije Pomočnice v Filovcih na dan blagoslovitve.
Siamski kralj je obiskal slovenske misijonarke. Mladi kralj ima šele 13 let. Prišel je na obisk v Bank-kok iz Europe, kjer študira. Vsa prestolica ga je slavila in so ga povabile tudi Uršulinke, kjer delujejo tudi dve slovenski misijonarki: Rafaela Vurnik, predstojnica vseh. uršulin-skih kitajskih in siamskih misijonov, in m. Ksaverija Pirc, ravnateljica tamkajšnjih určulinskih šol. O tem obisku poroča naša misijonarka m. Ksaverija Pirc sledeče:
Kako uro pred napovedanim časom jo prišlo nekaj častnikov osebne kraljevo stražo skupno s tajno policijo, da pregledajo, če je vse varno in primerno pripravljeno za sprejem kralja. Vse je bilo v najlepšem redu. Povsod preproge, ki smo si jih izposodili iz kitajske katoliške cerkve, povsod palme in zastavo, naših 400 gojenk pa v najbolj slavnostnem razpoloženju, ki si ga morete misliti. Nekaj minut po enajstih so pridrseli žolti dvorni avtomobili in ob zvokih siamske narodno himno je mladi kralj stopal s svojim spremstvom po šolskem hodniku do slavnostno okrašene dvorane. Njegov sedež je bil po predpisih na malem odru, da je bil nekoliko vzvišen nad ostalimi. Na njegovi desni sta sedeli mati in sestra, na le-
vi njegov bratec, princ Pumipon, tudi naš nekdanji učenec, in zraven tega ptevzv. g. škof, ki je prišel k prireditvi, da zastopa katoliški misijon. Mčd kraljem- in kraljevo materjo pa je imela v posebni vrsti svoj prostor m. Rafaela kot predstojnica hiše in torej kritijeVa gostiteljica. Tako" se je v' odmövih mogla 'rdžgova-rjati z visokimi gosti, ki sq 'kazali zäJ bašo šolo veliko zanimanje. Tilko • dovršeno je igrala svojo vlogo, kot ’lri bila-zrasla na dvoru. Mladi kralj Sc jo ' pa' tildi izkazal hvaležnega za naš Sprejem. Nekaj dni po njegovem odhodu smo prejele iz kraljevo pisarne nakaznico za 500 pikolov, to je 12.5( 0 din.
V	Selah pri žumberku je 'praznoval 01 god Logarjev oče.
V	Metliki kosi smrt. Na Božakovom je umrl Bajuh Anton i Bognur). ki je tako želel dočakati novo mašo sina Tončka. Na Svržakili jo umrla Bara Vukšinič. V Radovičih ,ie umrla Nužarjova mama. Februar je bil gorak, marec pa mrzel, tako da je malo nevarnosti za pozebo.
..Iz Haloz in Ptujskega polja se zahvnli-l.ijo Vremenu, ki je dalo 1 .časa,' da so si preskrbeli stelje, a je v muren zarvrlo s hladom rast, da ni nevarnosti pozebe.
PREKMURSKE NOVICE
Izšla je "Nova Murska krajina" v Soboti. List pravi, da bo sanfo informativen in bo tudi uradno glasilo občine.
Iz Sobote poročajo, da je obolel narodni poslanec Bajlec.
V	Kfizmi je nova duhovnija zagotovljena. Je že prišel novi duhovnik. NoVa dii-hovnija, ki naj v prišestnosti postane fara, ma svojo podlago že v davnoj premi-nočnosti. že pred več sto let.ami 'so vesi, ki pripadajo k novoj ekspozituri, tvorilo svojo cerkveno enoto — podriižnico, zviin Trdltove, ki je bila prle v faro na Gornji Sini k ali veasi tiidi v Markovce (Čepin-cel).
Prekmurski sezonski delavci so prinesli iz Nemčije 24 milijonov dinarjev. Prispelo je vsega skupaj deset velikih in eden manjši transport, s katerimi' so je vrnilo skupno (1.38.1 oseb. Vsega skupaj pa /jo bilo v Nemčiji lani okrog (5000 Prekmurcev na sezonskem delu. Gospodarski pomen tega sezonskega dola za Prekmurje je ogromen. Skupno so poslali lani Prekmurci domov 1 milijon 670.161 nemških mark, kar da skupaj 24,217,334 dinarjev.
Gasilstvo v Prekmurju. Največja gasilska župn v naši banovini je murskosoboška. V njej je včlanjenih .106 gasilskih čet z 2527 člani, ki posedujejo skupno 6 motornih, 84 štirikolnih in 24 dvokoinilr brizgalk. V območju župe je bilo dani 58 požarov, ki so napravili škode nad tričetrt milijonu dinarjev, gasilci pa so s svojim požrtvovalnim trudom pri gašenju rešili več milijonov narodnega premoženja. Društva so imela pri 70 veselicah 29.859 din čistega dobička. Predsednik župe je industrialec g. Josip Benko.
Prvi transport sezonskih delavcev iz Prekmurja jo krenil v ponedeljek, 3. aprila iz kolodvora v Murski Soboti na pot v Nemčijo Odšlo je 620 delavcev,.V kratkih razdobljih bodo sledili tudi ostali transporti.
Zveza poljedelskih delavcev v Murski Soboti je s priključitvijo članov iz čakov-skega okraja narasla na 11,500 članov.
Bače, Dobje, Loče iin okolica Baškega jezera dobijo vodovod. Vsaka vas dobi skupen studence, posamezniki pa bodo od glavnega vodovoda lahko speljali vodo v svoj dom. Stroški vodovoda so preračunani na 160.000 mark. Od teh bo država nosila 65 odstotkov-.
POŠLANEC DB. KLAR ZA NAŠE IZSELJENCE
Poslanec dr. Klar je v obravnavi social nega preračuna zlasti naglašal dolžnosti države in nas vseh do naših izseljencev. Izrazil je vse priznanje prejšnjemu socialnemu ministru Dragiši Cvetkoviču, ki je za to veliko nalogo imel toliko smisla. Nato zahteva, naj hi se dosedanja služba za izseljence preuredila. Kakor je govornik že lani predlagal, naj bi se ustanovila izseljenska zveza, ki bi bila ustanova strokovnjakov vse države. Potem govori o novem našem izseljevanju.
Zadnje čase, se je pri nas začelo izseljevanje, to je izseljevanje sezonskega delavstva. Izseljensko vprašanje je bilo pri nas 40 let zanemarjeno, zaradi česar smo Slovenci, pa tudi Hrvati utrpeli velikanske narodne izgube. Zato z veseljem ugotavlja važnost; izseljenske zbornice, ki se je u-stanovila v Ljubljani. Ta ustanova je za Slovence mnogo večje važnosti kakor pa za Hrvate ali Srbe. Pomniti namreč moramo, da je več ko polovica slovenskega naroda zunaj naših državnih meja. Važna naša narodna zahteva je ustanovitev izseljenskega doma v Ljubljani, nakar je sedanji predsednik vlade g. Cvetkovič načelno že pristal. V tem domu naj se Ustinovi izseljenski muzej ter izseljenski arhiv.
Tuji kapital v Jugoslaviji jo trenutno v temle stanju, kot razberemo iz poročila na letni skupščini “Nemške trgovsko zbornico za Jugoslavijo”.
Na skupščini je predaval tudi glavni tajnik. Centrale industrijskih korporacij gosp. dr. Cvetko Gregorič o vlogi inozemskega kapitala v naši industriji. Skupni kapital, ki dela v industriji, ceni g. dr. Cvetko Gregorič na 12.8 milijardo dinarjev. Poleg 0(17 industrijskih delniških družb je treba upoštevati še 2.8(10 zasebnih industrijskih podjetij, v katerih dela ,2.3 milijarde din kapitala. Tako je bilo skupno kapitala okoli 15 milijard dinarjev. Tu pazopet ni vštet kapital, ki dolu v državnih industrijskih podjetjih. Mod panoge, v katerih dela pretežno jugoslovanski kapital, je šteti papirno industrijo, industrijo letal, pivovarne, industrijo mesa, konserv, mline, usnjarsko industrijo, y Srbiji tekstilno industrijo itd.
Ceni se, da je skoraj polovica industrijskega kapitala v inozemskih rokah:	od
skupnega deleža inozemskega kapitala odpada na Francijo 20.6, Anglijo 16.3, Švico 14.3, Češkoslovaško 9.5, Italijo 8.3, A-meriko 7.4, Avstrijo 5.7, Madžarsko 4, Belgijo 3.6, Nemčijo 1.35 odstotka. V kemični industriji dela ona četrtina vsega inozemskega kapitala. V zadnjih dveh lotih so naložbe tujega kapitala znašale o-koli 200 milijonov din, od tega odpade na Anglijo 10(>, na Nemčijo pa 22 milijonov din.
Kmečka Zveza za Slovenijo je imela 5 marca v Celju svoj redni občni zbor na katerem 'se' jo pokazalo, kako ogromen razmah je že dosegla. Zbralo sc ječe/. 1000 delegatov, ki'so zastopali 70.000 mož in fantov broječo' organizacijo. Tega zbora se je Vdoležil tudi slovenski narodni voditelj Dr. Anton Korošec, ki je povedal marsikatero krepko beesdo in tudi ni prikrival tega", da 'je položaj zelo nevaren in da je treba ohraniti mirno kri in da morajo sta ti vsi kot 'on sam mož. Ogromna številka članstva kmečke zvezo pa kaže zares prc-seiltljiv rezultat, ki dela čast našemu malemu narodu.
Na vzhodnem obrežju Baškega jezera je
država kupila od sosesk Zgornje Borovlje
in 1’ečnica 48 ha zemlje. Na tem prostoru namerava zgraditi šolo za narodno-socia-listične voditelje .(“Führerschule”). Sola je zamišljena kot moderen internat z vsem komfortom, ki bo lahko sprejel do 400 učencev. — Na polotoku pred Bačami pa nameravajo zgraditi veliko delavsko okrevališče.
Močvirje med Bačami in Maloščami bodo izsušili. Stroški so -preračunani na
826.000	mark,' od katerih je obljubila: država nositi 85 odstotkov.
:Gasilski kongres se bo vršil v Ljubljani bil 13 do 15 avgusta. Slovensko gasilstvo šteje 30.000 članov v 955 četah.
Sokoli so bili v Jugoslaviji eno deset-letje edina telovadna organizacija, ki jo uživala državno zaščito. Orli so bili razpuščeni. Toda poskus, da se zatre orlovsko gibanje ni uspel. Fantje ki so sc nekoč zbirali v Orlu so svoj pravi duh ohranili in sedaj, ko je spet dana svoboda v organizaciji je Zveza fantovskih odsekov zajela že vso deželo. To leto bodo dobili že tudi javno podporo od ministerstva za telesno kulturo.
Minister dr. Cankar pri igri mladine na izletu v Tigre.
umrl je v Ljubljani Ivan Vider, oče
vsem Slovencem dobro znanega zavednega rojaka Ivana Vidra. Pokojni je bil znan kot vrtnar in cvetličar, Žalostnim ostalim naše sožalje, pokojnentu pa večni mir.
P. Mihalik, poljski duhovnik v Buenos Airesu je izdal prvo številko publikacije “Bog in Domovina”, ki bo Versko glasilo številne poljske kolonijo v republiki. Za Poljake se vrši redno služba božja v cerkvi pri Guadalupe (v mestu), na Dock Su-du, na Valentin Alsina, v Llavallolu in v Berissu.
KAJ JE PRIDOBILA NEMČIJA Z ZASEDBO ČEŠKE IN MORAVSKE
Po zasedbi Češke in Moravsko pretekli mesec, se j c nemško ozemlje razširilo za
50.000	kv. km in sicer od 594.000 kV. km na 634.000. Prebivalstvo se je povečalo za sedem milijonov duš: od 77 milijonov na 84 milijonov, če štejemo — kar lahko storimo — k veliki Nemčiji še slovaško ozemlje, je Nemčija pridobila še nadaljnih
52.000	kv. km zemlje ter dva. in pol milijona ljudi.'
še pomembnejše kakor to so številke, ki kažejo ogromni gospodarski dobiček, katerega so Nemčiji prineslo na novo zasedeno pokrajine. Pridelek žita v Nemčiji je z zasedbo teli pokrajin zrasel za 32% dosedanjega celotnega nemškega pridelka. Pridelek vina za 10%, izdelovanje piva za 25%, pridobivanje premoga za 18%, proizvodnja kovinske industrije za 28%, proizvodnja kemične industrije za 26%.
Na novo pridobljeno bogastvo najbolj jasno ponazarjajo naslednji podatki:
Velike tovarne.
škodovi zavodi v Plznu, za Krapovimi tovarnami tinjvečja orožarna v Srednji
Evropi, z. 42.000 delavci in letno proizvodnjo 340.000 ton brona, 360.000 ton jekla, ,885,01)0. ton raznih izdelkov.
Batove tovarne v Zlinu, naj Večja" čevljarna ,v..Evropi •/.. 32,600 delavci ter z"letno proizvodnjo 20 do 30 milijonov parov čevljev.
Mestna pivovarna v Plznu, naj večja pl-, vovarna na svetu z, letno proizvodnjo od 2 ,do 5 milijonqv hektolitrov piva.
Waldes & Comp, v Pragi, največja tovarna gumbov ;na svetu.
češke delniške tovarne za zrcala s
15.000	delavci in z.jetnd proizvodnjo od 60 do 100. tisoč ton ' zrcalnega stekla.
Tkalnice Kosmanosy z 200.000 vreteni.
Avtomobilske tovarne Laurin in Klement v Mladi Boleslavi z letno proizvodnjo od lti.OOljVdo 30;0y)0 avtoinobilov Vseli vrst.	,
Tovarne letalskih motorjev pri Walter-gi z 11.000 delavci in z letnp proizvodnjo od 200 do 300.000 ton. '	' / '
Plavži Vitkovice s 35.0(10 delilVci 'z letno proizvodnjo 750.000 ton jekla, 600.000 ton vlitih izdelkov in z dnevno' proizvod njo do 2000 ton železa.
Miles, Bendy & Comp., tovarne "letal “Avia”, z letno proizvodnjo' 200 dd Ä00 aparatov.
“Aero”, letalsko tovarne' v Pragi z. letno proizvodnjo 600 do 1000 aparatov, letalske tovarne “Letov”.
Tovarne letalskih motorjev pri "Walto r-ju in škodi.
V nemške roke je prišel ves češkoslovaški vojni iti civilni letalski park, ki jo pred zasedbo, štel 750 najmodernejših vojaških letal ter 04 civilnih potniških aparatov.
USTANOVITEV DRUŠTVA “SLOVENSKA KNJIGA”
že v letu 1938 so bila iz,del.ana.in tudi potrjena pravila novega društva “Slovenska knjiga”, ki ima namen propagirati slovensko lepo knjigo doma in v inozemstvu, varovati jo pred poplav« -manjvrednega blaga ter podpirati v razvoju- Predvsem pa si je postavilo za nalogo, iskati sredstva, da upveljav.i • slovensko , lepo knjigo v inozemstvu, v prvi vrsti tam, kjer živi več slovenskih izseljencev, pa tudi v večjih tujih 'državnih, središčih ter odpirati naši knjigi nove trge. V ta namen je v, imenu pripravljalnega,odbora sklical g, minister v p, dr. Novak Fran v' knjigarno Akademske založbe sestanek predstavnikov slovenskega kulturnega življenja, znanstvenike, in zastopnike književnih organizacij, urednike slovenskih revij ter prijatelje slovenske lepo. knjige.
Olimpiada 1940 leta se bo vršila v glavnem mestu finske, Helsinki. Seveda če bo Finska to leto učakala. Z mrzlično naglico se pripravljajo Finci na ta dogodek. Mesto se obnavlja in raste na vseh st ra n eh. Zn pričakovane .-gosto je premalo prostora. Helsinki ima 310.000 prebivalcev. Za olimpiado pa pričakujejo 100.000 gostov. Ni torej čuda, da je stanovanjski odbor najmočnejša organizacijska ediniča vseh pripravljalnih ustanov,za olimpia-do. Po mestu sc gradijo novi hoteli, glavno pristanišče poglabljajo in razširjujejo, da bo moglo pristati kakih 20 prekooceanskih parnikov, ki bodo obenoin plavajoči hoteli. Toda vse to je še premalo. Gostje za olimpiado 1. 1940 bodo v Helsinkih morali večinoma stanovati privatno. V okolici 60 km 'okrog mesta so mobilizirane že vse razpoložljive sobe. Sobe bodo po 150, 100 in 50 finskih kron, pač po udobju, za Sobolj • skromne obiskovalce pa bodo pripravljena prenočišča v šolali in vojašnicah.
Kristus in delavec
Kako so z delavcem ravnali.
Če so delo in delavca tako zaničevali, ,je umevno, da so z njim tudi ravnali kar najslabše. Ciceron je o delavcih in trgovcih zapisal, da so “mestno blato”. No samo da niso imeli ni kakih državljanskih pravic, še celo verskih niso imeli. Zgodovinar Svetonij beleži, da so ob priliki zadostilnih daritev pregnali delavce in sužnjo z javnega trga, kajti niso jih smatrali vredne, da bi častili božanstvo kot drugi ljudje. Svobodni delavci so sicer bili državljani, toda brez pravic, ki so veljale izključno le za plemenitnike. Toda ob Kristusovem času so bili svobodni delavci v manjšini; obrt, industrija in poljedelstvo je bilo po večini v rokah sužnjev, in zato se v tein času začne istovetiti ročno delo s suženjskim delom. Tako je nastala ona zoprna in žalostna slika poganske družbe: majhen svet bogatašev v brezdelju, ki trpinči cele armade ubogih sužnjev.
Socialni položaj sužnjev
Sužnji — ljudje kakor drugi — sploh niso bili smatrani za ljudi, kot z živino ali strojem ali blagom so ravnali z njimi. Same dolžnosti so imeli, ni kakih pravic. Morali so delati, a brez plače. Gospodar jim je dajal hrano in stanovanje. A kakšno hrano t Pičlo, da je komaj zadoščala in vzdrževala pri moči revne trpine.
Sužnji so bili gospodarjeva lastnina. Kupovali so jih in prodajali kot živino na javnem trgu... Cena je bila višja ali nižja glede na starost, spol, odpornost in lepoto; prav tako kot pri živini.
Bogati Rimljani so jih imeli na tisoče. Slavni Plini j piše, da je pod vlado cesarja Avgusta neki bogat
LISICA ZV
gospod, po imenu Cecilij Izidor, zapustil ob smrti 4110 sužnjev, čeprav jih je zgubil dobršen del za časa državljanskih vojsk.
Suženjsko delo.
Iz povedanega že lahko sklepamo, da so bili sužnji bolj orodje za. delo kot pa delavci. Gospodar jih je prišteval k svojemu kapitalu. Uporabljali so jih za hišna dela, pri poljedelstvu, industriji in pri trgovini. Njihovo delo je bilo kar najtrše, brez časovnih meja, ne glede na starost ali spol. Nekateri rimski pisatelji so nam orisali grozote teh suženjskih robot v topilnicah, rudokopih in kamnolomih. Plaut je zabeležil besede nekega sužnja, ki je prišel pravkar od dela v kamnolomu: “Često sem videl upodobljene muke, ki jih trpe v podzemlju, toda prostor, odkoder prihajam, .je pravi pekel; telo se tamkaj popolnoma izčrpa od napornega garanja.” In koliko jih je tamkaj pomrlo.
Neki drugi rimski pisce, Apulej, nam takole opisuje usodo onih nesrečnih sužnjev, ki so bili obsojeni, da vrtijo ogromne mlinske kamene in mešajo moko v državnih mlinih: “O nesmrtni bogovi, kako revni nestvori! Umazana koža je nabrekla pod udarci z bičem, nagnusne cape pokrivajo očrneli hrbet; vsa obleka sestoji iz cunje okrog pasu, strgan kos tunike ne prikrije nagote. Čelo imajo zaznamovano, glavo obrito in noge vklenjene v verige; telo se jim je od vročine spačilo, trepalnice so zatekle od žgočega dima, oči ne vidijo skoraj ničesar več; prašna moka jih pokriva kakor atlete.”
(Dalje prihodnjič)
ITOREPKA
Marsikdo se bo z veseljem spominjal duhovitih zgod Lisico Zvitorepke in Volk i Lakotnika in njune gozdne družbe. Saj smo z odprtimi usti poslušali tiste pripovedke in zato jih boste tudi sedaj z ve-i oljem brali. Zgodbe so pa tudi zelo poučne.
*
KRALJ MIROLJUB
Svoje dni je živel v temnem gozdu mogočen medved, Miroljub po imenu. Bil je kralj vsem živalim, ki jim je yladal prav po očetovsko. Ker je hotel biti vsem podložnikom enako dober in pravičen, zato je razglasil po svojem kraljestvu novo postavo, ki je velevala, da morajo odsihdob vse živali mirno in složno "živeti. Kakor daleč se je razprostiral gozd in še na okoli črez devet hribov in devet dolin, nikje:-so ni smela prelivati kri, nikomur so ni smel po nedolnem skriviti las. Kdor bi prelomil to postavo, toga bi za vedno izgnali iz gozda v puščavo ali ga pa celo obsodili na srt. Kralj jc svečano prisegel, da hoče strogo izvrševati novo postavo, vso druge živali pa so se zarekle in zaklele, da se bodo do pičice držale kraljeve zapovedi.
Vclikaši in visoltorodni gospodje so iz-prva nekoliko godrnjali; prav nič jim ni ugajala ta nova določba. Pa ker so se bali, da bi razjezili mogočnega kralja, so naposled vendarle tudi prisegli. Kaj čudo torej, da je zavladalo nepopisno veselje med drobljanci in slabotneži, ki niso bili doslej nikdar varni pred močnejšimi krvoločni]:!.
Kralj Miroljub je vladal modro in pravično; neizprosno je preganjal neposlušne-že in zakrknjene krvoloke. Zato so ga pa tudi ljubili podložniki širom temnega gozda in nedoglednih poljan, osobito naj-
manjši in najslflbotncjši podaniki.
Ti srečni časi so brzo potekali. Naenkrat pa je obšla kralja Miroljuba velika čemernost; dobra volja in zadovoljnost sta izginili s kraljevega lica, ki se je nenadoma stemnilo kakor hudo vreme. Kakor pereč ogenj ga je jelo žgati po lobanji, po možganih mu je vrtalo kakor z žarečim svedrom. A ko mu je bilo naposled malce odleglo, so ga je polotila mrtvična utrujenost, ki je v njej preždel ure in ure, neprenehoma godrnjaje in momljajo. Nobena izmed živali — razen ene same — ni vedela pravega vzroka kraljevi bolezni; pa tudi nikakšno zdravilo ni pomagalo ne trohice. Prijatelji in dvorjaniki so se sicer na vso pretege trudili, da bi razvedrili otožnega kralja, toda bilo je vse bob ob steno. Niti sladkomile besede, s katerimi jo tolažila mogočnega bolnika kraljica Krunoslava, niso imele uspeha; njegova otožnost in vrtoglavost je rasla od dne do dno.
A mogočnim živalim je bila kraljeva bolezen prav pogodu; krvoločnost in zvijača je zopet zavladala v gozdu. Manjše in slabotne živali niso mogle potoževati svojega gorjč, pred kraljevim prestolom; zakaj nihče se ni smel medvedu nepoklican pred obličje pokazati, ml kar je obšla vladarja čemernost in pobitost. Tatovom ia ropftrjem med živalmi je zdaj njih rokov-njaStvo vidoma pognalo v klasje. Spričo tega so si baš najhujši rokomalliarji in zaplotniki potihoma želeli, da bi oboleli kralj le šo dolgo, dolgo ne okreval.
Najpredrznejša tatica med vsemi živalmi pa je bila lisica, po imenu Zvitorepka; davila in ropala je podnevi in ponoči, in a ko ni bila svojim sovražnikom kos s silo, jih je prokanjevala s spletkami in z zvijačo.
2. PETELINČEK, MAČEK IN LISICA.
Petelinček Peter je moral že v zgodnji mladosti zapustiti varno okrilje svoje skrbne matere Grahorke. Nemila usoda ga je zanesla z varnega dvorišča vaškega sodjo v preperelo kolibo starega drvarja, živečega samotno ob robu temnega gozda. V tej samoti je bil malemu Petru edini tovariš maček Krnjav. in še ta je odhajal pogostorna zdoma, zakaj nosil je v temni gozd drvarju kosilo.
Ko je nekoga dno Krnjav po stari navadi odšel s kosilcem v gozd — poprej pa je šo ostro zapovedal petelinčku, naj skrbno varuje dom in sebe, — sc jo iz goščo priplazila lisica Zvitorepka in je začela prigovarjati petelinčku:
“Kukuriku — petelinček, zlati moj sinček!
Venkur pogledi, lej prosii v sklediI ’ ’
Tako je bila Zvitorepka zapela, oprezujoč pod oknom. Peter je radovedno odprl okno, pomolil glavo ven in pogledal, kdo neki tako poje. Lisica pa je hlastnila po njem, ga zgrabila za vrat ter odskakaljala z njim prek pustopol jino. Petelinček so jo silno prestrašil. Na posle d pa se je vendar zavedel ter je na vse grlo zakukuri-kal: “Ugrabila me je lisica, ugrabila mene, ubogega petelinčka; ponesti me hoče v temne lesove, v skalne gradove, za deveto selo, za deveto deželo... Maček Krnjav, reši nie, rešil”
Maček je korakal po goščavi in zaslišal glas petelinov. Brž jo planil pokonci, skočil za lisico, jo dohitel in rešil petelinčka.
“Le glej, ti moj Peter’’, jo karal maček neopreznega mladiča; nikar mi ne odpiraj okna in ne veruj lisici, ki bi te rada zadavila in oglodala do belih kosti.’’
(Dalje prihodnjič.)
STUDI GORIZIANI
Duhovno-kulturni problemi Julijske krajine so vodilo bolj mar poklicnim možem. Znano je, da smatra fašizem baš primorsko deželo za kulturni most med italijanskim in slovenskim narodom. Izjave poedinih politikov, ki to misel potrjujejo, so znane; tvorijo se tudi celice, ki naj izžarevajo medsebojne kulturne odnose; koliko zaslg imajo nekateri znani italijanski slavisti (zlasti Urbani, ('aIvi, Kalvini,, Cronia) za medsebojno spoznaavnje obeh sosednih narodov, je tudi znano. Vsi pa čutimo, kako potrebno je utrjevanje medsebojnih kulturnih zvez in poznavanja — za obojestransko pravilno ocenjevanje tudi na političnem in gospodarskem
polju.
Prestolnici Julijske krajine, Trst in Gorica, sta v zadnjem času dobili vsaka svoj kulturni cent rum, ki naj obenem da deželi tudi kulturno-narodnostni žig. Trst izpopolnjeno univerzo, katere politieno-pravna fakulteta se bo predvsem bavila s poznavanjem bližnjega Balkana; Gorica pa v malo rnanjši meri “Goriški studijski center” (11 centro dei studi Goriziani), ki bo preiskoval zgodovinsko prošiost in sedanje lice Koške krajine.
Ta krožek za goriške študije je pretekli mesec pričel delovati pod vodstvom prof. Venezie in vodje državne knjižnice dr. Kimonatija. Prva in glavna njegova naloga je oživiti časopis “Studi Goriziani” (Goriški študiji), ki je odgovarjal naši “Carnioli” ali “Izvestjem muz. društva” in podobnim. Revija, ki je utrdila sloves goriških znanstvenikov, je pričela izhajati leta 1923 na pobudo prof. Battistija. Izšlo je v presledkih, navadno letno po en zvezek, do 1. 1984, deset zvezkov. Izdajalo ga je navadno vodstvo goriške licejske, sedaj državne knjižnice. V časopisu je bil odličen doprinos slovenskih goriških znanstvenikov. Tu je treba predvsem omeniti dr. Tumo v 11. zvezku, kjer je izšel obširen latinsko-slovenski botanični slovar. Kenda se je v vsakem zvezku oglašal z vretnenoslovskimi podatki. Poseben žig kot zgodovinska revija so “Studi Goriziani” dobili s temeljitimi članki Miroslava Premroua iz spisov tajnega vatikanskega arhiva.
Med drugimi sodelavci omenjam predvsem semeni-škega knjižničarja prof. Kpessola z obširno študijo (v III. zv.) o jezuitih v oGriei; posebej pa je še mnogo doprinesel s članki in slovarčkom furlanskega jezika. I’ra j no izvirno vrednost imajo tudi Comelovi geopedo-loški članki o goriško-briških, trnovskih in obsoških Heb. de še dolga vrsta drugih člankov, ki so revijo predstavili v lepi loka 1 nožna n st veni luči brez sleherne politične osti.
Škoda, da so zamrli “Studi Goriziani” sredi najlepšega vzpona, ko so v složnem sodelovanju brez razlike narodnosti zbirali vse goriške kulturne delavce in so risali primorsko zemljo in ljudi ne ponižujoč politično ali kulturno prošiost nobenega naroda, ki po zgodovinski nuji žive tesno skupaj.
Novim letnikom “Studi Goriziani” želimo in npa-111 o, da bodo v tej smeri nadaljevali.
Poleg oživijenja te revije je “Središče goriških študij” sklenilo izdati “Zgodovinski atlant obsoških krajev” in “Zgodovinsko-umetniško statistiko po občinah”. V njegovem okrilju bo izšla tudi kulturna zgodovina Koške krajine z opisom iredentističnega gibanja.
Vsekakor lej) in velik načrt — vreden vestnega in nepristranskega zgodopisca!
SLAVA ČEŠKE KULTURE
Češka stoji ob vznožju nove Bele gore, kjer je svoj čas zatemnela slava njene mogočnosti in samostojnosti, toda iz pepela je vstala slava češke kulture, ki je nesmrtna.
Genij češkega naroda je ustvarjal na prepihu Evrope vse to dolgo tisočletje, verujoč v Boga in v človeka, v krščanstvo in v človečnost, spoštujoč edino človeško osebnost kot tempelj Duha. Ta kultura na meji severnjaške duševnosti, ki je dobila izraza v husitskih vojskah inetičnem humanizmu, ter med zapadno latinsko dušo, izobražujočo češkega človeka v času staročeških vladavin in pobelogorskega baroka, je ustvarila toliko duhovnih vrednost na vseh poljih človeškega udejstvovanja, da je bila že svoj čas za Karla IV. na višku evropske civilizacije, zgled vsem evropskim državam, pa je tudi v svobodni republiki postavila take spomenike svoje kulture, da ne bo zamrla nje sled in njen delež tudi če so brisane realne meje.
V tem trenutku se človek spomni jesenskih proslav 250 letnice jezuita Balbina, ki je postal in bo še vse bolj postal simbol novih dni. Po Beli gori, ko je Češka doživela ponižanje kol še nikdar do sedaj in je bilo upanje na novo rast manjše kot kdajkoli, je vstal iz reda osvajalcev novi človek, jezuit Balbin, ki je prežet katoliške vere navezal na slavno tradicijo staročeških vladrjev in svetnikov, katerih kult je gojil in častil ter tudi svoje učence vodil k nji po uteho srca in duše. Z vero sv. Vaclava je vzdignil narod in z “obrambo jezika češkega” je začel preporod tedaj, ko ni vanj veroval nihče. In tako je z ljubeznijo do vere očetov ter- z ljubeznijo do jezika rešil češko kulturo in narod, ki je na njem v času najhujše teme rastel v nov dan. Balbin je tudi sedanjemu rodu glasnik novega vstajenja iz dna, je svetla zarja v vznožju Bele gore, ki je narod pripeljala na Gradčane, med stene starodavnih slavnih in mogočnih čeških kraljev.
In prav te dni so pisali, da je češki glasbenik ustvaril novo simfonijo Balbin o vo molitev k svetemu Vaclavu, zaščitniku češke zemlje, v kateri ga prosi iz dna svoje vere v Boga in v imenu vsega naroda pobelogorskega :
“Ti, ki si največji branilec češke zemlje, sveti Vaclav, bodi nam tudi Vratislav: vrati slavo, ki smo jo imeli, nam Čehom, svojim sinovom! Na ono mesto, odkoder smo padli z lastno nedelavnostjo in z zločinsko maščevalnostjo drugih, nas postavi znova, čeprav tega nismo zaslužili. Zvesto do smrti hočemo služiti Tebi in Tvoji sveti veri. Ti, našega naroda zaščita in opora, če poginemo, v Tebi poginemo! Od novih državljanov bi zastonj pričakovali časti, s katero Te Čehi toliko vekov časte in ljubijo. Zato nenehno znova kličemo: Ne daj poginiti nam in ne bodočim ! Če morda nočeš uslišati prošnje nas, zavrženih sinov, poslušaj in usliši prošnje klice prednikov. Ti so prosili za svoje potomstvo in v nebesih gledajo vate. Sveti Vaclav. Mučenik Kristusov, edini Dedič češke zemlje, prosi za nas!”
Tako je napisal jezuit Balbin v pobelogorski dobi I. 1673. in ta prošnja je bila igrana v svečanem oratoriju v Pragi in danes jo moli vsa Češka.

ZOBJE TI NAGAJAJO?
Obrni se na našega prijatelja
Dr. ANDRES L. C O P E L L O
BRASIL 1057 v pondeljek, sredo in petek od 3—8 ure. RODRIGUEZ PEnA 591 v torek, četrtek in soboto od 2—8 ure.
POCENI IN SOLIDNO
e..#..-e..»..#..»..»..*..

DUHOVNO ŽIVLJENJE
Pasaje Salala 60 Buenos Aires, Argentina
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesion 2560.
Slovenija v angleški luči
Pred kratkim je izšla v Londonu tudi potopisna knjiga po Jugoslaviji, ki obsega 270 strani s '16 slikami ter zemljevidom in indeksom imen in krajev.
Nas zanima, kako je gledal ta angleški potopisec Slovenijo. Takoj v začetku pove,, da je Slovenija popolnoma različna od ostalih jugoslovanskih pokrajin, tako po značaju, zgodovini, tradiciji in jeziku. .Slovenija je vzhodni podaljšek Alp, sistema Švice in Tirolske. Lahko hi si mislil človek, da je v eni izmed omenjenih dežel, le utrdbe starih cerkva, katerih zvoniki so tako tipični za to deželo, so bile zidane v obrambo dežele pred turškimi vpadi. Glavna cesta do Beograda pa je — Sava. Temperament Slovencev je slovanski, toda zelo vplivan od Nemcev, ki so bili dolgo let njihovi gospodarji. Slovenci so najboljši državljani Jugoslavije. So resno ljudstvo, ki procentualno na osebo izdajo letno več knjig, kot katerikoli drugi narod. Imajo veliko literarno tradicijo, ki je dala mnogo velikih pisateljev, kot sta to Prešeren in Cankar. Skoraj vsak Slovenec zna nemško, mnogo tudi italijansko. S tovariši pod Italijo in Ameriko štejejo Slovenci tri milijone ljudi, v Jugoslaviji sami jih je en milijon 200 tisoč. Slovenski jezik razumejo Srbi in Hrvatje, d asi se od njihovega zelo razlikuje. Je veliko bolj kompliciran in veliko težje se ga je naučiti.
Važen pa je tale stavek :
“Slovenska zgodovina je uganka za Angleža, k) ležko razume hoj za svobodo, trajajoč preko tisoč let, v katerem sv je komaj zgodil en zgodovinsko važen dogodek. \ resnici: najčudovitejša stvar pri Slovencih je, da še vedno obstojajo kot narod po tolikih stoletjih tuje nadvlade. ”
Potem govori dalje o slovenski zgodovini, kjer podčrtava tri važne slovenske zgodovinske dogodke: Celjske grofe, reformacijo in kmečke punte. Pozneje tudi francosko Ilirijo in svetnika Slomška.
Po teh uvodnih besedah o pomenu, značaju in zgodovini Slovencev preide na opis posameznih krajev, kakor jih je začel opisovati pri Zidanem mostu, se ustavil v Mariboru, ogledal si muzej in arhiv, napisal opomin» o slovenskem slikanju na steklo, ki da so slikali zato, da so lahko podobo umili, ki se je v tedanjih sobah zaprašila in odimila. Omenja slovenski “klapotec”, ki da so si ga izbrali pesniki za svoj simbol. Posebno’ se pa ustavlja ob Ptuju, ki da se angleško ne da izgovoriti, ter opisuje njega zgodovinske zaniminovisti, pa tudi dobro postrežbo v županovem spremstvu pri Judennaclu, kjer so jedli “klobase iz Kranja” (gotovo — kranjske!) ter I pil» ljutomersko vino. Odtam preide na naše planine, še Bled: če je Bled blondinka, je Bohinj brunetka! Pomakne se v Logarsko dolino in govori o Slov. Planinskem Društvu ter še posebej o Triglavu, ki je dobil uglasbitev 'i celo pri Rimskem Korsalcovu. Posebno laskave besede pa ima o Sloveniji kot klasični deželi smučanja, ki je lu avtohtono, se razvilo samo iz sebe, kakor že poroča Valvazor. Preko Dravograda in Meže pa se je odpeljal iz Jugoslavije, ne da hi si podobrneje ogledal ___ Lju-
bljano, ki jo samo mimogrede omenja na enem mestu. ' Izmed 16 slik predstavlja Slovenijo krasno slovensko dekle v narodni noši!
če ti je v$eč dobra kapljica, če ti diši okusna klobasica, č- si kaj zaveden slovenski rojak, kadar te zanese pot na Avellanedo, potem se oglasi v slovenskem baru, RESTAURANT INTERNACIONAL
KARL TERPLAN
Chacabuco 501, Avellaneda, FCS.
HOTEL IN RESTAVRACIJA
“ P A C I F I C O ”
ANTON BOJANOVIČ
CHARCAS 767-9 Telef. 31-8783. Modern hotel, zračne sobe, izvrstna postrežba, hladna in gorka kopel.
Cena 3—5 $ s penzionom.
Blizu Retua!	V centru mesta!
Najstarejša slovenska gostilna na Aveiia-
nedi' — Dobra jedača- izborna pijača
veselja polna hiša
Pridi in prepričaj se!
ŠTEFAN CELEC
MANUEL ESTEVEZ 499 Avellaneda, F.C.S.
LADIJSKE VOZNE LISTE
za vse paroplovne družbo dobite pri
CA. CENTRAL EUR O P E A SAN MARTIN 469
po najnižji ceni
KABINO
zagotovimo vsakemu potniku brezplačno
VPOKLICNE KARTE PO ZELO ZNIŽANIH CENAH
Kadar rabite novo obleko, si v Mozetičevi krojačnici oglejte vzorce blaga in krojev, pa Vam no bo žal. V zalogi imamo tudi veliko izbiro srajc, klobukov in vseh drugih moških potrebščin po tako ugodnih cenah, kakor jih ne boste našli nikjer drugje.
Priporoča se Vam:
KROJAČNICA MOZETIČ OSORIO 5052 (Patcrnal), Bs. Aires
PAZITE NA VAŠE KORISTI
zaupajoč nam Vaše
PRIHRANKE V HRANILNICO
DENARNE POŠILJKE VAŠI DRUŽINI
LADIJSKE PREVOZNE LISTKE (za domov in poklicne)
ker naša banka, Vaš star prijatelj, Vam nudi vedno
VSE NAJBOLJŠE POGOJE
Jugoslovanski Oddelek
Banco Holandes Unido
PODRUŽNICA BUENOS AIRES Glavno ravnateljstvo: AMSTERDAM (Holandska)
Centrala v Buenos Airesu:
Bme. MITRE 234
vogal 25 de Mayo.
Podružnica v Buenos Airesu:
CORRIENTES 1900
vogal Rio Bamba.