Doplsi Ruše. Banska uprava nam je izvršila moderno regulacijo ruškega potoka-hudoumika, ki teče po sredi vasi proti Dravi. Sedanji občinski odbor v Rušah pod županovanjem g. Josipa Jurše se je resno zavzel za regulacijo hudournika ter je tudi uspel. Banska uprava je izdelala načrte ter je pcslala izvežbane ljudi, ki so s pomočjo domačih delavcev izvršili nujno potrebno regulacijo. Regulacija potcka samega je stala okoli pol milijona dinarjev. Poleg tega pa je še okrajni cestni odbor priskočil naši občini na pomo<5 ter je pod vodstvom banovinskih tehničnih organov dal zgraditi most, ki v sredini vasi vodi preko reguliranega hudournika. Okrajni cestni odbor je prispeval k zgradbi mostu okoli 40.000 din in smo Rušani zelo hvaležni banski upravi kakor tudi vcdstvu okrajnega cestnega odbora, da so nam pomagali Izvršiti to važno delo. V četrtek, dne 30. novembra, popoldne se je zbrala velika množica domačinov in sosedov k blagoslovitvi in otvoritvi mostu v Rušah. G. župnik Pšunder je izvršil blagoslovitev reguliranega hudournika in novega mostu. Načelnik okrojnega cestnega odbora g. žebot je v kratkem nagovoru opisal važnost nove zgradbe, ki je dala Rušam zopet novo, Se lepše lice. Sv. Peter pri Mariboru. Z ozirom na dviganje cen raznim življenjskim potrebščinam, kakor tudi na visoko ceno sena je nujna potreba povišanje* cen mleka. Saj se velik del naših viničarjev y glavnem preživlja od dohodkov, ki ga dobi za iriJMko. To bi |>ač morali uvideti tudi meSčani in že iz lastnega nabiga plačevati mleko vsaj po 2 din liter. Prednjačiti pa bi morall pri tem javnl zavodi, kot bolnišnice, internati, šole itd. Tu bi pač morala poseči vmes oblast, n. pr. banska uprava, in dati sama zagotovilo, da bodo bolnišnice in slični zavodi plačevali mleko vsaj po 2 din. — Posledice pijančevanja so veclno strašnejše. Saj je v teku zadnjih mesecev neštetokrat usodno deloval nož in posledice: smrt, bolnišnica, zapor... TakSne prijatelje alkohola, ki jim je spremljevalec nož in zloba, bo pač treba strožje kaznovati. Kaj pomaga, če dobra vinska letina ter bogat pridelek sliv in množina žganja, prinesejo v naSa gospodarstva sicer nekaj denarja, ko pa na drugi strani pijančevanje, pretepi, škoda na zdravju in imovini ter padec srčne kulture pod ničlo napravijo ogromno škodo v moralnem in narodnem oziru! Resno se je treba vprašati, kam nas bo to dovedlo? — Tehnik okrajnega cestnega odbora je že pričel z meritvenimi deli za razširitev že obstoječe banovinske ceste Maribor-—Sv. Peter ter za gradbo nove ceste Sv. Peter—Duplek. Upamo, da se bo na spomlad tudl pričelo z delom in da dobe potrebni, katerih tudl prl nas ne manjka, dela in zaalužka. Sicer pa bo nova cestna zveza Sv. Peter—Duplek za nas tudl velikega gospodarskega pomena. Idilična Trčova bo s tem postala najprimernejše letno bivališče za miru iii počitka potrebne. Trnlče na Dravskem polju. Pred kratkim se je pri nas vrSil ustanovni občni zbor društva >Rejec malih živali«, ki je bil združen z razstavo proizvodov malih živall. Na občnem zboru sta predavala referent za rejo malih živali za dravsko banovino ing. Anton Greif ter tajnik društva g. Pirš Franjo iz Maribora. Te rrste druStvo je prvo na deželi, ki fiteje že lepo število flajticv. pruštvg le fej j[«sen grfidala banaki upra- vi že lepo število štajerske kokoSi za pleme po 40 din komad. Ker so ta družtva namenjena predvsem delavcem, kočarjem in malim posestnikom v cilju, da si skupno z rejo malih živali pomagajo iz gmotnega položaja, bi bilo potrebno in tudi koristno, da se tudi po drugih krajih ustanavljajo slična društva. Apače. Ustanovil se je moški pevski zbor. Vodi ga učitelj g. Mizerit, ki se je vrnil iz vojaške službe. Mladeniči, ki imajo veselje do petja, dobe navodila pri g. šolskem. upraviteliu. PHtvica. Drugo nedeljo v novembru je bila pri prenovljeni Haidnerjevi kapeli pobožnost z nagovorom in litanijami ter procesija h kužnemu znamenju. Zanimivo je, da je kapelo prenovil isti slikar, ki jo je tudi tedaj slikal, ko je bila postavljena, g. Horvat iz Maribora. Sledila je posvetitev Haidnerjeve dnižine presv. Srcu, nato razvedrilo s slovenskim petiem učenk iz dekliške šole. Ptujska gora. V zaCetku novembra snio tudi pri- nas imeli priliko pogledati si higiensko razstavo, ki jo prireja na svojem potovanju po Halozah Higienski zavod v Ljubljani s sodelovajjem Društva prijateljev Slovenskih goric. Vsak dan so se vršila tudi zelo poučna predavanja o zdravju, prehrani, raznih boleznih itd. Preclaval je naš banovinski zdravnik g. dr. Peče in požrtvovalne zaščitne sestre. Ljudje so se za razstavo in predavanja močno zanimali, saj je bila šolska dvorana vedno poina občinstva. Predavanja so bila ponazorjena s filmckimi slikami zdravstveno poučne vsebine. Podnevi sta zaščitni sestri obiskovali domove, posebno revnih družin, kjer sta materam in bolnikom nudili pomoč s poukom in nasvetom, kaj storiti, da se zboljšajo zdrav3tvene razmere. Na koncu razstave sta sestri razdelili veliko daril najrevnejšim in najpotrebnejšim, Darila so sestojala iz perila, oblek, čevljav, zlasti je bilo veliko oprem za dojenčke in igrač za otroke. Ta darjja so prinesla v mnoge naše hišice dosti zboljšanja in veliko veselja. Društvu prijateljev Slovenskih goric, zlasti še soprogi podbana gospe Klari Majcenovi in vse dobrotnikom se naši cbdarovanci kakor tudi vsi drugi za darove iskreno zahvaljujemo. Enako se zahvaljujemo Higienskemu zavodu in zaščitnim sestram za to prevažno prireditev za našo Haloze. Uverjeni smo, da bo ta tečaj velik korak k izboljšanju zdravstvenih razmer pri nas. Polenšak. Zdaj, ko se toliko govori in piše o vojni, se marsikateri udeleženec svetovr.e vojne spominja bridkih, trpljenja in groze polnih let. Mnogokateri se je v tistih smrtipolnih trenutkih zaobljubil, ako ostane živ, postaviti javen križ ali pa kapelo. Tako sta dala letos v zahvalo ~a srečno vrnitev poataviti velika poljska križa posestnika Zagoršek Ivan v žamencih in Cvetko Franc v Pritenski. Prvega je slovesno blagoslovil naš g. svetnik in župnik v avgustu, Cvetkovega pa v nedeljo, 19. novembra. Ob tej priliki so veselo razpoloženi povabljeni gostje nabrali 136.50 din za lavantinsko bogoslovje. — Zadnji ponedeljek pa so zadovoljnl gostje na gostiji Janžekovič Franca, kolarja iz Polenec, In neveste Toplak Treze iz iste vasi tudi darovall za bogoslovje 35 din. Vsem darovalcem na veselih In žalostnlh prlreditvah za te darove: Bog plafiaj! — PolenSani! Ob vsakl prlllkl se spomnite novega bogo- slovja v Mariboru in darujte ter nabirajte zan]! Bog bo vsem bogat plačnik! Ormož. Podružnica absolventov kmetijskih Sol bo imela 8. decembra svoj redni letni občni zbor v prostorih gostilne Horvat v Ormožu z začetkom ob osmih predpoldne. Sv. Jurij ob Ščavnici. (Duhovni svetnik g. Štuhec Franc 25 let župnik v Sv. Juriju ob Sčavnici.) Letos 1. decembra je preteklo 25 let, odkar je zasedel župnijo Sv. Jurij ob ščavnlci eedanji župnik, duhovni svetnik g. Štuhec Franc. V jurjevški fari se je rodil leta 1875. Kot kaplan nekaj časa v službi pri Sv. Tomažu in Ptuju je nato prišel v domač kraj za kaplana, kjer je bil med drugim prav posebno navdušen prosvetni delavec. Pri Sv. Miklavžu pri Ormožu in na Kapeli mu je bilo nato še podeljeno kaplansko mesto, dokler ni leta 1914 zasedel sedanje župnije. G. župnika visoko cenijo vsi farani, da, tudi daleč preko mej jurjevške fare je znan kot dober pridigar in velikokrat se čuje: vsaj enkrat bi še rad slišal jurjevškega gospoda župnika peti aveto mašo! Vseh teh 25 let je živel samo za svoje farane, jih učil, opominjal, svaril pa tudi trde besede ni štedil, kadar je videl, da bo to v dušno k<H rist njegovih faranov. Tak je bil do svojih faranov, prav tako odločen in nepopustljiv napram višjim, če je" videl, da se dela krivica. Zato ni čuda, da je imel v dobi diktatorskega režima mnogo posla z oblastmi. Takšen je bil in takšen je tudi danes. In kdo ne bi vzljubil takega značaja? Lahko rečemo, da je vsa fara res ponosna nanj. To se je videlo prav posebno, ko so mu farani za njegovo obletnico hoteli prirediti skromno cerkveno slovesnost. S kakim veseljem so se pripravljali, da bi gospoda presenetili; toda presenetil jih je on, ko se je odpeljal, da v samoti duhovnih vaj prav posebno ob tej priliki prosi večnega Pastirja za svoje ovčice. Naj Bog usliši njega in njegove farane, ki so prav posebno te dni prosili njemu zdravja in božjega blagoslova pri njegov^m delu še za mnoga leta. Videž pri Laporju. Na dopis v »Slov. gospodarju« dne 22. novembra odgovarjamo — da bo slišati tudi druga plat zvona — sledeče: Ker je bil kraj Videž v župniji Laporje pred združenjem občin do leta 1933 prideljen občini Cigonce, po združenju občine leta 1933 pa priključen občini Slov. Bistrica-okolica, je bil tudi priključen poštnemu okolišu Slov. Bistrica. Pošto so dobivali nekateri Videžani rea v Slov. Bistrici, nekateri pa v Laporju. Da bi se bila Videžancm dostavljala pošta na domove iz Slov. Bistrice potom poštnega sla, je baje bilo samo tupatam; redno pa je niso prejemali. Ko se je leta 1937, 11. oktobra, priključil kraj Videž in Gornji log pod novo ustanovljeno občino Laporje, so bile od strani strank vedne pritožbc,. zakaj se kraju Videž in Gornji log ne dostavlja pošta na domove, ker se dostavlja pošta iz Laporja vsem drugim krajem v župniji in občini Laporje, celo v kraju Pretrež, kateri ne spada v župnijo in ne pod občino Laporje. Vedno so bile pritožbe, da Videž in Gornji log nl dobival pošte, tako tudi »Slov. gospodarja« po cel teden kasneje, včasih pa se je pošta celo izgubila. "X)a bi imeli vsi župljani in občani občine Laporje enake pravice in ugodnosti, se je od strani odgovornih činiteljev to moralo izvesti ter tako ljudem ustreči. Da dopisniku ni po volji, da se mu pošta od 1. novembra dostavlja na dom, mu odgovarjamo samo to: časi se spreminjajo! Da ne bo v Videžu ostala zgodovinska poSta iz Slov. Bi3trice, ker je Videž pod župnijo in pod občino Laporje, se mora tudl pošta spremeniti. — Tukajšnji pismonoša opravlja to službo v Laporju že 25 lct ter dozdaj o njem Se ni bilo nobenih pritožb.