Poštnina plačana v gotovini!
Izdaja Delavska univerza Domžale. Kolodvorska c. 6, telefon 72 082. — Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Franc Gabrovšek — Izhaja vsakega 20. v mesecu. — Žiro račun številka: 5012-3-60. — Cena 0,50 din. _ Tisk: Tiskarna  PTT  v Ljubljani
pojoči
Leto XI. — št. 9 Domžale, 20. oktober 1972
Do^ŽaloX k0tni*• 2
K
c
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
Delegati ali (od)poslanci
Beseda »delegat« pomeni: zastopnik, (odposlanec, pooblaščeni zastopnik. Pravi delegat je samo tisti (od)poslancc, ki izraža resnične, na podlagi široke javne razprave ugotovljene interese tistih, ki so ga izvolili in jih vsklajuje z interesi drugih skupnosti ali sredin.
Če pogledamo, kako smo doslej uveljavili pravi, prvobitni pomen in smisel delegatskega — odposlanskega sistema, moramo ugotoviti, da so bili dosedanji odborniki in poslanci vse preveč klasični, splošni politični predstavniki, pri katerih se jc mnogokrat odnos z volilci začel in končal z izvolitvijo. Vse preveč jc bilo odvisno od njihove osebne pripravljenosti, zavesti in občutka odgovornosti ali so resnično prenašali v skupščine pravo voljo ljudi, ali pa so izražali predvsem svoja osebna mnenja, ali stališča posameznih ožjih skupin — ponavadi upravnih in vodstvenih. Pa ne zato, ker to oni ne bi hoteli. Kljub temu, da smo žc v ustavi iz leta 1963 zapisali, da morajo delovni ljudje čimbolj neposredno in popolno odločati o rezultatih svojega dela in sploh o urejanju skupnih družbenih zadev, smo se v praktičnem uresničevanju delovanja predstavniških organov celo oddaljevali od takšnega načina njihovega dela, s katerim bi resnično omogočili:
1. Da bi delavci, delovni ljudje vsaj o najpomembnejših družbenih vprašanjih (npr. zlasti o uporabi ustvarjenega družbenega proizvoda) neposredno, samoupravno, demokratično izoblikovali svoja stališča in interese, skratka odločali.
2. Da bi preko svojih delegatov — predstavnikov ta svoja stališča in interese izražali in uveljavljali.
3. Da bi njihovi predstavniki — delegati resnični p odgovarjali svojim volivcem in celotni skupnosti za svoje delo.
Nam ;sto, da bi se okrepil vpliv in povečale možnosti širokega javnega razpravljanja in določanja stališč o širših družbenih vprašanjih, je vpliv delovnih ljudi — volivcev prav za prav upadal.
V čem je torej bistvo novega skupščinskega sistema, ki ga sedaj pripravljamo v drugi fazi ustavnih sprememb? V čem je bistvo na novo opredeljenega delegatskega — predstavniškega sistema?
Če zanemarimo na tem mestu vrsto sicer pomembnih praktičnih vprašanj (gradivo, roki za sprejem posameznih odločitev itd.), potem moramo v novem skupščinskem sistemu, pri oblikovanju novega delegata — (od)poslanca zagotoviti odločilno vlogo delovnih ljudi pri odločanju o družbenih zadevah na ta način, da bodo skupščino sestavljale namesto enega, na volilno enoto vezanega poslanca, odbornika (delegata), vcččlanske ustrezno strokovno, druž-beno-ekonomsko in politično usposobljene delegacije posameznih organizacij združenega dela,
krajevnih skupnosti, občin (če gre za republiško skupščino) in samoupravnih interesnih skupnosti, kot so temeljna izobraževalna skupnost, skupnost otroškega varstva itd. Tc delegacije bodo že po ustavi dolžne o vseh najpomembnejših vprašanjih obvezno dobiti pred razpravo in odločanjem v skupščini stališča tiste organizacije ali skupnosti, katere delegati — predstavniki so. Spisek teh vprašanj bo v primerjavi s sedanjim bistveno širši. Doslej je morala npr. občinska skupščina obvezno dati v javno razpravo le statut občine, proračun in družbeni plan. V prihodnje bodo delavci v podjetjih in občani v krajevnih skupnostih, kmetje v svojih skupnostih, obvezno razpravljali in določali, neposredno stališča o vseh vprašanjih v zvezi z uporabo njihovega presežnega dela. Skupščine bomo organizirali, sestavili tako, da bodo v njej zastopane in izražene najrazličnejše oblike združevanja delovnih ljudi. Toda, odločilno vlogo bodo imeli pri odločanju v skupščini delegati, ki jih bodo izvolili volivci kot proizvajalci, ustvarjalci nove vrednosti.
Naloga delegacij bo prenašanje stališč in pobud v skupščine ter aktivno delo pri njihovem vsklajevanju na podlagi priznavanja interesov in stališč drugih skupnosti ter organizacij. Zato bomo morali seveda tudi čisto na novo, drugače in dovolj natančno urediti vprašanja odgovornosti delegacij za izvajanje stališč skupnosti in organizacij, katerih predstavniki bodo (.stalno poročanje o delu, drugače, enostavneje urejene možnosti odpoklica itd.). Nova organizacija predstavniških organov mora omogočiti tudi čimbolj enostavno, neposredno povezanost vseh oblik združevanja ljudi v skladno delujočo celoto, ki bo sposobna učinkovito usmerjati nadaljnji družbeni razvoj.
Prvi osnutki tez o novem skupščinskem sistemu, kakor so se doslej izoblikovali v zvezni ustavni komisiji kažejo, da bodo posamezne družbeno-politične skupnosti (občine, republike) lahko dokaj samostojno določile organizacijo in sestavo svojih predstavniških organov glede na različen gospodarski značaj in svoje posebne razmere. Občina bo v prihodnje lahko ob upoštevanju temeljnih načel ustave — samostojno določila oblike in način odločanja o skupnih zadevah v občini, kar seveda pomeni, da moramo tako še pred sprejetjem nove ustave, v občini začeti pripravljati predloge o novi organizaciji skupščine občinske in njenih organov in še posebej ureditev delegatskega sistema To moramo storiti še preden se bomo začeli pogovarjati o volitvah o imenih — čeprav nekateri mislijo drugače.
Franci Gerbec poslanec RZ skupščine SRS
Kako poteka ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela?
Centralni komite ZKS in Republiški svet zveze sindikatov Slovenije sta skupaj za vse občine v Sloveniji pripravila anketo o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela. Anketa naj bi pokazala, kako v delovnih organizacijah uresničujejo ustavna dopolnila.
V Domžalah smo anketirali 29 organizacij združenega dela, med njimi tudi enote delovnih organizacij, ki imajo sedež podjetja v drugih občinah.
Kako poteka ustanavljanje temeljnih or gani zaci j združenega dela v občini Domžale?
V občini Domžale ni organizacije združenega dela (s sedežem v občini), ki bi že imela temeljne organizacije združenega dela. V okviru organizacij združenega dela, ki imajo sedež podjetja v drugih občinah, pa so pri nas samostojne enote, ki so se že konstituirale kot TOZD. To so: Napredek Domžale, ki je temeljna organizacija združenega dela v okviru organizacije združenega dela ABC Ljubljana, sklep o ustanovitvi TOZD pa so sprejeli tudi že v Oljarni Domžale, Slovenijalesu v Radomljah, prav tako v Emoni, obrat PGG Domžale.
Program za ustanovitev TOZD so sprejeli že v tovarni Induplati, kjer predvidevajo, da bodo imeli 2—3 TOZD, v Tosami pa odgovarjajo, da v programu ne predvidevajo več temeljnih organizacij, ampak bo podjetje kot celota delovalo kot TOZD.
Delovne organizacije, ki še niso sprejele programa o ustanavljanju TOZD ali pa ga šele sestavljajo, so: Zdravstveni dom Domžale, Toko Domžale, Helios, Papirnica Ko-ličevo in Tamiz Mengeš.
Od organizacij združenega dela iz drugih občin, ki imajo pri nas enote, program sestavljajo še v GG Ljubljana, Leku in Ljubljanski banki.
Iz odgovorov v anketi nato sledi, da programa za ustanovitev TOZD »ne potrebujejo« v Melodiji Mengeš, Termitu, v Se-(Nadaljevanje na 2. strani)
Žiro račun sklada za izgradnjo šolske mreže
50120-652-28031
mesadiki Mengeš, Mlinostroju, Avtoservisu, Opekarni Radomlje in Hidrometalu Mengeš.
Tiste delovne organizacije, ki program za ustanovitev TOZD šele sestavljajo, kot glavni razlog, zakaj kasnijo, navajajo, da jim organizacija In dejavnost podjetja tega za sedaj še ne omogočata. Podjetja, ki programa nalog za ustanovitev TOZD »ne potrebujejo«, odgovarjajo, da so premajhna
da bi ustanavljala temeljne organizacije združenega dela.
Sodaj znani podatki o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela kažejo, da uresničevanje ustavnih amandmajev v nekaterih delovnih organizacijah prepočasi poteka, ponekod pa teh organizacij niso ustanovili, oziroma delavcem niso omogočili neposrednejšega upravljanja, čeprav ima delovna organizacija v svojem sestavu za-
okrožene tehnološke enote ali dislocirane obrate, pri katerih bi kazalo premisliti, če jih ni smotrno uveljaviti kot temeljne orga nizacije združenega dela.
V kratkem se bo sestal širši politični aktiv občine, ki bo razpravljal o odgovorih, ki jih je dala anketa, in sprejel stališča za nadaljnjo akcijo komunistov in drugih subjektivnih sil na tem področju.
T. P.
Pred pomembnimi spremembami v davčnem sistemu
V našem listu smo pred kratkim že pisali o nekaterih najpomembnejših spremembah na področju prispevkov in davkov.
Skupščina SR Slovenije bo še v oktobru razpravljala o treh zakonskih osnutkih, ki nanovo urejajo davčni sistem in sicer o:
— osnutku zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v SR Sloveniji;
— osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov in
— osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks.
Največja sprememba je vsekakor obdavčitev dohodka temeljnih organizacij združenega dela, ki doslej ni bil obdavčen. Preprosteje povedano: obdavčen bo dobiček gospodarskih organizacij. Doslej smo namreč vsa sredstva za financiranje skupnih družbenih potreb zajemali s prometnimi davki in prispevki oziroma davki iz osebnega dohodka, iz delovnega razmerja, ter samostojnega opravljanja kmetijske, obrtne ali druge dejavnosti.
Sedaj pa bo davčni zavezanec tudi Temeljna organizacija združenega dela; občani bodo sicer še tudi naprej plačevali davke od svojega dohodka, vendar dohodki iz tega naslova ne bodo več pretežni vir financiranja proračunov.
Zakaj obdavčitev dobička?
Na kratko povedano je glavni razlog za spremembo davčnega sistema z obdavčitvijo dobička predvsem tale: v sedanjem sistemu so za financiranje skupnih družbenih potreb največ prispevale tiste organizacije združenega dela kjer je bilo veliko zaposlenih, saj je bil — kot rečeno — davčna osnova osebni dohodek, zelo malo pa tiste organizacije, kjer je bilo malo zaposlenih, dobiček pa mnogokrat velik. Tako so določene panoge morale dati mnogo več sredstev za skupne družbene potrebe kot pa vsa slovenska zunanjetrgovinska podjetja.
V sedanjem sistemu je država, oziroma družbena skupnost tudi zelo zanesljivo dobila svoje dohodke, saj (z majhnimi izjemami) so osebni dohodki dokaj redno izplačani in tako tudi ustrezni davki. V novem sistemu pa se bodo morale občine in republika precej bolj zanimati za uspešnost poslovanja gospodarskih organizacij, ker če dobička ne bo, tudi ne bo denarja v občinski in republiški blagajni.
Bistvo je torej v tem, da družba z davkom zbira sredstva od tam, kjer nekaj je, ne pa predvsem od tam,  kjer komaj dihajo. V seda-
njem sistemu so avtomatično dotekali dohodki od prispevkov in davkov iz OD tudi iz tistih gospodarskih organizacij, ki so delale z izgubo.
Obdavčitev dobička bo proporcionalna
Zelo pomembno načelo v osnutku zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela je, da bo dobiček obdavčen po enaki stopnji ne glede na to ali bo dobiček večji ali manjši. V kolikor bi davčna stopnja rasla, če bi se davčna osnova — to je dobiček — večala, potem bi seveda najbolj prizadeli prav tiste organizacije, ki dobro gospodarijo, saj bi jih destimuliralo za doseganje večjega dobička.
Kakšne bodo obveznosti posameznih panog v novem sistemu?
Zelo zanimivi so podatki iz obrazložitve osnutka zakona, ki prikazujejo, kakšne bi bile obveznosti posameznih panog gospodarstva v novem sistemu glede na sedanjega, upoštevajoč dosežene poslovne rezultate iz leta 1971. (Premogovniki bi plačali le 33,3 sedanjih obveznosti, črna metalurgija 96,9, kovinska industrija pa bo plačala več in sicer na raven 112,8, kemična industrija celo na 183,3. Industrija gradbenega materiala bi morala plačati obveznosti na raven 122 glede na sedanji sistem, lesna industrija na raven 105,5, papirna pa manj in sicer 90,7, tekstilna pa več in sicer na raven 113,3, usnjarska 114, gumarska 87, grafična 90, tobačna 155,6. Ostale dejavnosti izven industrije bi dosegle naslednjo raven glede na sedanje obveznosti:
— kmetijstvo 80
— gozdarstvo 57
— gradbeništvo 90
— promet 70
— trgovina 151
— gostinstvo 80
— obrt 83
— stanovanjsko-komu-nalna dejavnost 89
Seveda pa ti podatki še zdaleč niso pravilni, predvsem zato, ker sedaj lahko organizacije združenega dela poljubno visoko določajo amortizacijo osnovnih sredstev, ki je odbitna postavka od celotnega dohodka in s tem zmanjšujejo dobiček, ki bo nova davčna osnova. Zato osnutek zakona predvideva, da bodo najvišje dovoljene stopnje amortizacije za posamezne skupine osnovnih sredstev določene z družbenim dogovorom, s samoupravnim sporazumom ali s posebnim zakonom. Enako bodo omejeni tudi najvišji dovoljeni stroški za investicij-
sko vzdrževanje, ki so prav tako odbitna postavka od celotnega dohodka in njihova višina poveča ali manjša dobiček.
Osebni dohodki, kot odbitna postavka od celotnega dohodka, pa so že sedaj praktično omejeni s splošnim družbenim dogovorom in s samoupravnim sporazumom.
Kako bo določena davčna osnova?
Osnutek zakona predvideva, da bo davčna osnova (to je dobiček) določen zaradi odmere davka takole:
Od celotnega dohodka temeljne organizacije združenega dela se bodo odšteli:
— materialni stroški, potrebni za proizvodnjo ali izvršitev določenih storitev;
— amortizacija;
— zakonske in pogodbene obveznosti;
— osebni dohodki in druge obveznosti po samoupravnem sporazumu oziroma družbenem dogovoru (in pa sredstva za otroško varstvo, ki jih bodo organizacije izplačale na temelju družbenega dogovora).
V znamenju
V sredo, 4. oktobra se je v Grobljah sestala volilna konferenca domžalskih sindikatov. Razprava, ki je »potekala« v znamenju molčečnosti, ne kaže samo na nepripravljenost članov konference, marveč tudi na dejstvo, da je kongresno gradivo oziroma, da so idejno politične osnove in sklepi slovenskih sindikatov vsebinsko tako bogato, dobro premišljeni in kar je morda še najpomembnejše — izredno prepričljivi in to ne samo v besedah, temveč v ustvarjanju vtisa, da od kongresa lahko resnično
Splošna solidarnostna akcija za pomoč prizadetim v severovzhodni Sloveniji je v resnici zgovoren kazalec odnosov med nami. Ko bo končana, bo tudi natančno pokazala, kakšni smo.
Akcija gre torej že proti koncu — še slab mesec je časa. Do 3. oktobra 1.1. se je nateklo v solidarnostni sklad 11,800.00.— dinarjev, t. j. skoraj 59 % planiranega zneska. V naši občini pa je bilo do omenjenega datuma zbranih 60,3 % vplačil od planiranih sredstev. Kako poteka solidarnostna akcija v sosednih občinah: v Kamniku so zbrali 68,8 % sredstev od pred-
Davek od dohodka (dobička) bodo seveda plačevale le temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva, ne pa s področja družbenih dejavnosti (šolstva, zdravstva, prosvete, kulture itd.)
V osnutku zakona je predvidena možnost davčnih olajšav in sicer tako, da se ali zniža davčna osnova ali, da se zniža višina ugotovljenega davka. Tako bosta občina in republika lahko olajševali razvoj posameznih dejavnosti.
Na tem mestu zaradi omejenega prostora žal ne moremo povzeti še nekatere druge pomembne novosti v davčnem sistemu, zato je tem bolj potrebno, da SZDL in sindikat ter občinska skuščina čimbolje organizirajo širšo razpravo o novem davčnem sistemu, tako o temeljnih organizacijah združenega dela kot tudi o krajevnih skupnostih.
Poslancem bo to pomembna usmeritev pri odločanju v republiški skupščini.
Poslanec skupščine SRS Franci Gerbec
molčečnosti
veliko pričakujemo. In seveda ne samo od kongresa, marveč tudi od dejavnosti sindikatov po njem.
Morda je to slaba tolažba za »molk« na konferenci, ki je sicer soglasno opravila vso volilno proceduro in brez pridržka potrdila predlagano kandidatno listo za republiški svet Zveze sindikatov Slovenije v novi mandatni dobi, ter izvolila 6 delegatov za VIII. kongres.
Občinski sindikalni svet Domžale
videne vsote, v Žalcu 98,5 %, v Kranju 106%. v Ljubljani 79,8%. To je dokaz, da precej zaostajamo oziroma, da je v naši občini še precej kolektivov, ki se še niso vključili v to akcijo.
Znano je, da smo občina z zelo razvitim zasebnim obrtništvom. Resnici na ljubo — veliko se je pričakovalo tudi od obrtnikov, vendar je ta akcija pri njih naletela na zelo slab odziv.
Pred nas je torej postavljeno ogledalo, ki dovolj zgovorno kaže kakšni smo. Seveda, samo pogledati se je treba v njem.
Marjan Bolhar
Solidarnostna akcija dokazuje kakšni smo!
Odprta je javna razprava
o programskih ciljih razvoja otroškega varstva
Kot sestavni del gradiva, ki je v razpravi je tudi osnutek družbenega dogovora za leto 1973.
Skupščina temeljne skupnosti otroškega varstva je oba osnutka sprejela kot ustrezno gradivo za javno razpravo, ki naj odgovori na to, ali bomo do leta 1975 razvijali otroško varstvo z vidika celovite družbene skrbi za otroke, ali pa se ibomo osredotočili le na nekaj klasičnih oblik (npr. vrtoi).
Gradivo nam pomaga k spoznanju, kaj smo dosegli doslej in kakšne so najnujnejše potrebe otrok za njihov vsestranski razvoj. Naj na kratko povzamemo:
— v zdravstvenem varstvu dosegamo sicer lepe rezultate, vendar vsi otroci šc niso deležni obveznih oblik zdravstvenega varstva, kot ga omogoča zakon.
Poleg dosedanjih sistematičnih pregledov otrok bi morali do leta 1975 uveljaviti tudi sistematične preglede petletnih otrok;
— V šolsko varstvo (podaljšano bivanje in druge oblike) je bilo v šolskem letu 1971/72 vključenih le 5,5 % šoloobveznih otrok. Do leta 1975 bi morali zagotoviti vsaj 20% vključitev v podaljšano bivanje in 15 % v skrajšane oblike šolskega varstva (opoldanska kosila, varstvo vozačev itd.).
Za ureditev ustrezne prehrane otrok bi do leta 1975 morali zago-I ovil i: vsem otrokom tople in kvalitetne malice tor vsem potrebnim otrokom kosila;
— v varstvu predšolskih otrok je treba zagotoviti mesta (v vrtcih) za najmanj 20 % otrok, ki so tega varstva najbolj potrebni.
Na podeželju je treba ob vseh šolah, kjer ne bo vrtcev, uveljavit celoletno malo šolo, ki bo priprav Ijala otroke na osnovno šolo in jim nadomestila vzgojo in varstvo.
— zagotoviti je treba hitro odkrivanje razvojnih motenj pri otrocih in pravočasno habilitacijo. Odpreti je (če bo potreba) treba dva oddelka za varstvo motenih otrok in zagotoviti delovno usposabljanje ob posebni šoli. Zagotoviti je treba zaščitno delavnico v Domžalah in skleniti pogodbo s specialnim zavodom (Dornava ali Črna na Koroškem) za zagotovitev 10 mest za usposabljanje težje prizadel ili otrok;
— denarno pomoč otrokom iz socialno šibkih kmečkih in podeželskih družin moramo zadržati, jo valorizirati ter uveljaviti tako pomoč šc za tiste otroke, ki jo bodo nujno potrebovali.
Denarno pomoč za opremo novorojenega otroka iz republike prenesti na občino in postopno tudi izplačevanje otroškega dodatka;
— v celotni razvojni politiki občine je troba upoštevati potrebe družin z otroci v stanovanjski, socialni, davčni politiki in urbanizaciji naselij. Pni večjih novogradnjah (blokovne) obvezati investitorje, da bodo zagotavljali prostore za var-
Gradnja montažnega vrlca an Viru, kljub nekaterim zastojem, hitro napreduje. Racionalnost, funkcionalnost in kvaliteto takih objektov je potrdil tudi zadnji obisk predsednika IS SRS tov. Staneta Kavčiča v MARLES-u.
stvo in vzgojo otrok v času, ko so starši na delu.
To je kratek povzetek iz programskih ciljev, ki ga vsebuje tudi osnutek družbenega dogovora. Sedaj je nalaga občanov, staršev in samoupravljalcev, da povedo, ali I o zagotavlja njihovo varnost in varstvo otrok. Će se bodo opredelili za podporo tem ciljem, se morajo opredeliti tudi za to, da v imenu kolektiva in s soglasjem kolektiva pooblastijo osebo, ki bo podpisala družbeni dogovor za leto 1973.
Če bo javna razprava pokazala, da programski cilji niso dovolj obsežni in, da so potrebe večje, se morajo delovni ljudje znotraj svojih kolektivov sporazumeti o obsegu varstva za njihove otroke. Seveda
se morajo ob tem sporazumeti tudi, koliko so pripravljeni prispevati.
Ker ljudje živijo na območju svojih krajevnih skupnosti, smo lete opredelili kot stečišec problemov, kjer se le-ti morajo razreševati, torej naj se tudi v krajevnih skupnostih vodijo razprave o predloženih osnutkih. Prav tako tudi v drugih interesnih skupnostih.
Temeljna skupnost upravlja s sredstvi, ki jih delovni ljudje na menijo za dobro otrok, zato se tudi z načrti o nadaljnjem razvoju skupnost obrača do delovnih ljudi, da te cilje podpro, ali pa predlagajo drugačne rešitve.
Vse pripombe, mnenja in predloge sproti pošiljajte Temeljni skupnosti otroškega varstva Domžale.
M. J.
Rezervni vojaški starešine — prav dobri strelci
Rezervni vojaški starešine se po učnem programu ZRVS seznanjajo z najnovejšo oborožitvijo enot JLA in občinskih partizanskih enot.
V preteklem obdobju so Krajevna združenja ZRVS občine Domžale organizirala seznanjanje svojih rezervnih starešin s taktično-tehničnimi podatki, lastnostmi in uporabo polavtomatične puške M-59 naše proizvodnje in izvedla urjenje v streljanju.
Udeležba na urjenju je bila prav dobra, dobri pa so bili tudi doseženi rezultati.
Od možnih 50 krogov na športne tarče na daljavi 100 metrov, so najboljši v posameznih krajevnih združenjih dosegli naslednje rezultate:
Krajevno združenje ZRVS Domžale
Rez. kapetan I. razr.	NOVAK Slavko	45	kr.
Rez. poročnik	STIFTAR Leon	42	kr.
Rez. vodnik	KALIŠEK Peter	42	kr.
Rez. vodnik	LOBODA Anton	42	kr.
Rez. podporočnik	LEMUT Zeljko	40	kr.
Rez. vodnik I. razr.	VIDMAR Matija	40	kr.
Rez. poročnik	OSOLNIK Valentin	39	kr.
Rez. podporočnik	2AGAR Marjan	39	kr.
Rez. vodnik	BOLKA Vinko	39	kr.
Rez. vodnik	KAJBIČ Marko	39	kr.
Krajevno združenje ZRVS Mengeš
POJE Anton 45 kr.
BLEJC Franc 39 kr.
BERAVS Ivan 38 kr.
ROJNIK Franc 37 kr.
Rez. poročnik Rez. vodnik I. razr. Rez. poročnik Rez. vodnik
Rez. podporočnik	GOGALA Jurij	36	kr.
Rez. vodnik	OGRIN Pavel	34	kr.
Rez. poročnik	ZABRET Franc	33	kr.
Rez. major	CERAR Maks	30	kr.
Rez. vodnik I. razr.	PIRNAT Mihael	30	kr.
Rez. vodnik	JALUŠIČ Stjepan	28	kr.
Krajevno združenje ZRVS Radomlje			
Rez. kapetan	BLEJC Vinko	48	kr.
Rez. vodnik	MRČUN Metod	46	kr.
Rez. podporočnik	RODE Jurij	45	kr.
Rez. podporočnik	GOLOB Edvard	43	kr.
Rez. kapetan	R1HTER Franjo	42 kr.	
Rez. vodnik	RODE Franc	41	ki-.
Rez. poročnik	LAZNIK Stane	40	kr.
Rez. vodnik I. razr.	CERAR Franc	39	kr.
Rez. vodnik	ROJC Franc	38	kr.
Rez. vodnik	CAPUDER Martin	37	kr.
Rez. poročnik	SITAR Ivan	37	kr.
Rez. poročnik	MLAKAR Jože	37 kr.	
Krajevno združenje ZRVS Moravče
Rez. poročnik Rez. vodnik Rez. vodnik Rez. kapetan Rez. vodnik Rez. vodnik Rez. vodnik Rez. poročnik Rez. vodnik Rez. vodnik
KOČAR Anton KEPEC Vinko LAVRAČ Martin TURŠIČ Anton BRODAR Maks PETERKA Anton KOS Franc DJURIĆ Radomir RIBIČ Izidor JESENŠEK Franc
39 kr. 39 kr. 39 kr. 36 kr. 36 kr. 35 kr. 33 kr. 27 kr. 23 kr. 19 kr.
Krajevno združenje ZRBS Vir-Dob
PRASNIKAR Viktor 48 kr. MATIČIČ Andrej 39 kr. STUPICA Božidar 37 kr. VREČEK Janez 35 kr. BAJEC Lado 34 kr.
ZUPAN Janez 34 kr. DERNULOVEC Mil. 34 kr. CERAR Avgust 30 kr. KOCJAN Dušan 30 kr. KOVIC Jože 30 kr.
KRULEJ Marko     30 kr.
Rez. podporočnik Rez. podporočnik Rez. vodnik ŠRO Rez. podpolkovnik Rez. vojak Rez. podporočnik Rez. vodnik Rez. vodnik Rez. vodnik Rez. vodnik Rez. vodnik
Urjenje v streljanju je bilo organizirano za rez. vojaške starešine, ki so obvezni obiskovati strokovni del učnega programa ZRVS, razen starešin partizanskih enot, ki so streljanje s tem orožjem izvedli že lansko jesen na Črnučah.
M?
KRAJEVNA SKUPNOST RADOMLJE
razpisuje
prosto mesto hišnika v Kulturnem domu v Radomljah. Za hišnika je na razpolago dvosobno družinsko stanovanje.
Vse informacije o drugih pogojih prejmejo interesenti v pisarni Krajevne skupnosti Radomlje:
ponedeljek od 8. do 12. ure
sreda od 14. do 18. ure
petek od 8. do 12. ure.
Pismene ponudbe pošljite najpozneje do 30. oktobra 1972 na naslov: Krajevna skupnost Radomlje, 61235 Radomlje.
VAJA DOMŽALSKIH UPRAVNIH ORGANOV IN ENOT
Ob 13. uri in 30 minut je potrkal na vrata pisarne predsednika Skupščine občine komandir postaje milice. Vstopil je in strumno rapor-tiral: »Tovariš predsednik, prinašam vam važno obvestilo Izvršnega sveta Slovenije.« S tem dejanjem se je začela združena vaja organov in enot SLO občine Domžale, ki je potekala na območjih krajevnih skupnosti Mengeš in Trzin, deloma pa na območju KS Domžale in Radomlje.
V vaji so sodelovali občinski upravni organi, družbeno-politične organizacije, mladinska organizacija, organi SLO krajevnih skupnosti, partizanske enote, ter enote civilne zaščite in milice.
Naloge v vaji so bile pripravljene tako, da se preveri usposobljenost in izurjenost sodelujočih, hitrost pri mobilizaciji in aktivnost v izvajanju nalog, ki so verjetne v slučaju vojne nevarnosti in poskusa napada na neodvisnost in svobodo naših narodov.
Po prvih navodilih predsednika skupščine občine je bila sklicana seja z vsemi glavnimi izvajalci. Na seji je bila v kratkih obrisih podana vojno-politična ocena. Izvajalci pa so dobili naloge za priprave vseh dejavnosti na takšnem nivoju, ki bi omogočil čim hitrejši prehod občinskih organov in enot v vojno stanje. Izvajalci so z vso resnostjo pristopili k izvajanju nalog in ni bilo potrebno dolgo čakati na njihove prve akcije. 2e v zgodnjih popoldanskih urah so aktivirali štab partizanske enote in civilne zaščite, center za obveščanje in alarmiranje, zveze in najnujnejše enote za zavarovanje.
Poverjeništvo za informacije in propagando, ki je imelo ves čas vaje izredno bogato dejavnost, je že v popoldanskih urah uspelo natisniti letake z vsebino, ki je odgovarjala situaciji. Po končani seji razširjenega občinskega komiteja ZKS, smo lahko v kratkem času opazili izobešen »Razglas občanom«, katerega podpisniki so bili Skupščina občine in družbeno-politične organizacije.
V večernih urah pa so imeli občani na voljo že prvo izredno številko Občinskega poročevalca. Z enako vnemo in požrtvovalnostjo je nato potekalo pravočasno obveščanje občanov vse do konca vaje. Za novosti je skrbela skupina vojnih dopisnikov. Pred koncem vaje pa je služba uspela pripraviti še drugo številko »Občinskega poročevalca« s prilogo Uradnega vest-nika v katerem so natisnjeni od-
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
RAZPIS
Krajevna skupnost Moravče razpisuje na podlagi 12. člena statuta mesto hišnika Partizanskega doma Moravče.
Družinsko stanovanje zagotovljeno. Nastop in vse drugo po predhodnem dogovoru.
Razpis velja do zasedbe.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
loki Izvršnega odbora, sprejeti na nočni seji pod vojnimi pogoji.
S posebno vnemo so delovali odbori za SLO v Krajevni skupnosti Mengeš in v gospodarskih organizacijah ter njihovi štabi civilne zaščite. Vse priprave, mobilizacija enot od partizanskih do civilne zaščite in mladine je potekala hitro. Odbori so z vso resnostjo tehtali naloge in jih dosledno izvajali.
Bilo bi napak, če ne bi omenili mladinska aktiva Mengeš in Trzin. Čeprav so bili šele v zadnjem trenutku organizirani za vajo, so s takim poletom in organiziranostjo izvajali svoje naloge, da jim je potrebno izreči posebno pohvalo. Naj omenimo samo neke od akcij, katere so izvajali: hitrost v raznaša-nju informativno-propagandnega materiala, hitro vključitev v kurirska omrežja, iznajdljivost in organiziranost pri kontroli terena in obveščevalni službi, sodelovanje z organi milice pri odkrivanju sovražnih elementov itd.
V prvih večernih urah je bila po nalogu predsednika skupščine, sklicana seja z glavnimi izvajalci, na kateri so bila dana poročila o izvršenih predhodnih obrambnih pripravah in predlogi za nadaljna ukrepanja. Nato je bila podana še posebna politična, vojna in gospodarska ocena kot osnova za čim rednejše delovanje splošnega ljudskega odpora.
S tem dogodkom je bilo končano prvo obdobje vaje — obrambne priprave. To obdobje bi v normalnih pogojih lahko trajalo več ali manj časa, ker pa je to bila le vaja, je po končani nočni seji Občinskega izvršnega odbora predsednik izvršnega odbora sprejel novo situacijo. S to situacijo je nastopilo vojno obdobje, kar je od izvajalcev zahtevalo povsem novih nalog. Pričela se je mobilizacija partizanskih enot in enot civilne zaščite, vzdušje pa je dobilo vse značilnosti vojnega stanja.
Vodstveni organi SLO in enot so analizirali nastalo situacijo, hitro ukrepali in kontrolirali izvajanje postavljenih nalog. Med drugim je treba omeniti izredno sejo osnovne organizacije ZKS Mengeš, ki je polnoštevilno zasedala že takoj po polnoči in sprejela sklepe za delovanje v tej situaciji.
Občinski izvršni odbor je na svoji seji, v zgodnjih jutranjih urah, sprejel med drugim sklep o konstituiranju občinskega izvršnega odbora, poleg tega pa še vrsto odlokov, važnih za obdobje vojne.
Medtem je hitro in nemoteno potekala mobilizacija enot, njihovo opremljanje in odhod na izhodiščne položaje. Vse je bilo izvedeno resno, občutiti je bilo, da so vsi od vodstvenih do najnižjih organov, želeli, da vse naloge izvedejo pravočasno in temeljito. Lahko trdimo, da so v tem uspeli, dokaz za to je dejstvo, da so bile vse enote bojno pripravljene pred predvidenim časom.
Ob 6. uri in 30 minut se je na mejah naše občine pojavila sovražna enota. Naloge, katere je dal predsednik izvršnega odbora partizanskim enotam in enotam civilne zaščite so bile v tem obdobju izvedene po predvidenem načrtu. Partizanske enote so sprejele boj s sovražno enoto, jo uspešno navedle na vnaprej pripravljene obrambne položaje, jo energično zavrnile In
Partizanske enote so bile v rekordnem času pripravljene za pohod na izhodiščne
položaje.
uničile. Istočasno so enote civilne zaščite uspešno izvajale akcije reševanja, gašenja požarov in reševanja ranjencev, ki so bili zamišljeni vzdolž komunikacije Moste—Mengeš—Trzin.
V tem kratkem zapisu je podan najosnovnejši potek vaje. Splošna ocena je, da je vaja v celoti uspela, kar dokazujejo zapisi v časopisih »Narodna armija«, »TV-15« in »Delu«. Menimo, da ne bi bilo dobro, če v vaji ne bi bilo tudi neuspehov. Takih situacij je bilo, vajo pa smo izvedli prav zaradi tega, da odkrijemo kje so šibke točke v organizaciji SLO. O pomanjkljivostih in neuspehih pa bo govora na analizah enot in organov SLO, iz analiz pa bo nujno povzeti sklepe, ki naj bi nam v bodoče bili usmerjevalci
za še bolje organiziran splošni ljudski odpor.
Po vaji so se vsi sodelujoči zbrali na zbornem mestu v centru Mengša. V kratkem nagovoru je predsednik skupščine občine podal mnenje o uspehu vaje, vsem pa se je zahvalil za sodelovanje.
Menimo, da nam občani naše občine ne bodo zamerili, če se v imenu njih, na tem mestu, zahvalimo vsem sodelujočim za njihov trud in nesebično delovanje v vaji. To naj bi bila sodelujočim vzpodbuda za še aktivnejše delo na področju SLO, istočasno pa naj bi ta vaja in delovanje sodelujočih služilo ostalim območjem občine, na katerih se bodo vaje v naslednjih obdobjih izvajale, za vzgled.
J. V.
DELOVNA AKCIJA NA MORAVŠKEM
Delovna akcija, ki jo je organiziralo predsedstvo Občinske konference ZMS Domžale je končana. V času od 2.—8. septembra je 35—50 mladincev in mladink kopalo jarke za vodovodno omrežje v KS Krašce v Moravski dolini. Udeleženci delovne akcije so bili iz terenskih, tovarniških in šolskih aktivov občine Domžale. Del udeležencev akcije je ob delovišču taboril, drugi del pa se je menjal. Vsak dan je prišla druga skupina tako, da je v celoti sodelovalo v akciji preko 200 mladih.
Akcija je dobila vsestransko podporo delovnih organizacij in zlasti Šolskega izobraževalnega centra Domžale. Večina udeležencev je
izrazila pripravljenost, da se takih akcij še udeleži in, da bodo pridobili še več mladih za take akcije, saj so videli, da so akcije potrebne in tudi prijetne. Pohvala velja vsem udeležencem za prizadevno delo in pripravljenost, da se takih akcij še udeležijo. Posebno pohvalo zasluži tov. Štefan Horvat, ki je akcijo na terenu vodil zelo autoritativno pa vendar tovariško in prijateljsko do vseh udeležencev. Na koncu samo še tole za razmišljanje nekaterim mladim v občini. Organizator je k akciji povabil vse štipendiste, in posojilojemalce pri SOb Domžale. Od 59 povabljenih sta se vabilu odzvala le dva, trije pa so se opravičili. j Kra|.
Člani ZB Ihan v Kumrovcu
23. septembra je krajevna organizacija organizirala izlet svojih članov v Kumrovec. Izleta se je udeležilo 58 člainov. Pot jih je vodila preko Celja in Podčetrtka v Kumrovec. Tu so si ogledali rojstno hišo maršala Tita ter novo šolo, ki se imenuje po njem. Večina borcev je bila tu prvič. Z zanimanjem so si ogledali vse zanimivosti, ki se nanašajo na mlada leta tovariša Tita.
Iz Kumrovca so se odpeljali v
Čatoškc toplice, kjer je bilo kosilo. Večina članov se je tu tudi rekrea tivno sprostila v topli vodi, ki jim je nadvse ugajala.
Izleta so se udeležili tudi najstarejši člani naše organizacije, posamezniki so stari že preko 75 let in jih jc ta izlet kar pomladil.
Vsi udeleženci izleta so bili zelo zadovoljni in želijo, da bi isc kmalu zopet srečali na drugom podobnem izletu.
F. R.
Prvo leto delovanja hranilno-kreditne službe Emona Ljubljana
Podjetje Emona Ljubljana je bilo ustanovljeno leta 1970 z združitvijo dveh velikih podjetij: Prehrana in Agrokombinat Emona.
V letih 1970/71 se je k podjetju priključilo še pet hotelov in eno trgovsko podjetje. Dejavnosti podjetja so: trgovina na debelo in drobno, zunanja trgovina, turistično agencijski posli, hotelirstvo, kmetijska proizvodnja, gozdarstvo, živinoreja, perutninarstvo, prašičereja, mesno predelovalna industrija, proizvodnja močnih krmil ter enginee-ring.
Emona ima poslovne zveze po vsej Jugoslaviji in trguje z 49 državami, izključno zastopa 15 tujih firm. Svoja predstavništva in podjetja ima v 11 državah.
Emona opravlja svojo dejavnost prek temeljnih organizacijskih enot, to je direkcij in proizvodnih obratov. Ena od teh enot je tudi obrat za kooperacijo, ki opravlja pospeševalno dejavnost z zasebnimi kmeti, ki stanujejo na območju občine Domžale in Kamnik. Obrat trguje s kmeti-kooperanti, od katerih odkupuje njihove kmetijske proizvode.
Da bi se povečala kmetijska proizvodnja na tem območju je potrebno, da se obstoječe kmetije izpopolnijo ter preusmerijo v tehnično sodobne kmetijske enote. Zato je naša dolžnost, da strokovno in finančno pomagamo kmetu če želimo, da nam bo dal več živil s primerno kvaliteto za trg.
Ta načela so napotila delavski svet podjetja Emona, da je v maju
1971 ustanovil hranilno-kmetijsko službo po določilih republiškega zakona o ustanavljanju in poslovanju hranilno-kreditnih služb kmetijskih in gozdarskih delovnih organizacij.
Hranilno-kreditna služba posluje kot posebna organizacijska enota s samostojnim obračunom. Za hranilne vloge jamči Republika Slovenija in Emona Ljubljana, ki ima za pokritje hranilnih vlog njenih vlagateljev visoke zaloge blaga in materialov.
V hranilno kreditni službi Emona so včlanjeni vsi delavci podjetja. Teh je trenutno .4855 ter 397 vajencev. Poleg teh so lahko člani naše hranilnice tudi zunanji občani, predvsem pa kmetijski proizvajalci, ki sodelujejo z Emono. Takih vlagateljev je trenutno 160.
Hranilnica Emona ima 44 blagajn, ki so organizirane pri vseh večjih trgovinskih in industrijskih enotah podjetja, ter pri enotah obrata kooperacije v Domžalah, v Lukovici, v Kamniku in v Ljubljani na Črtomirovi ulici 10. V teh 44 blagajnah lahko člani hranilnice vlagajo in dvigajo svoj denar.
Stanje hranilnih vlog je bilo na začetku zelo skromno. Po prvem letu delovanja hranilnice Emona pa so prvi uspehi že vidni. Tako izkazuje hranilnica Emona na dan 31. 8.
1972 že 8,617.000 dinarjev hranilnih vlog, od tega imajo kmetje naloženih 689.000 dinarjev. Poleg tega si je pridobila hranilnica kredite v višini 2,066.000 dinarjev, ki jih je že plasirala kmetom za njihove investicije po smernicah petletnega razvojnega načrta zasebnega kmetijstva in sicer za območje občine Domžale in občine Kamnik. Obrat za kooperacijo je v sodelovanju s kmetijskimi strokovnjaki občine Domžale in občine Kamnik sestavil petletni načrt razvoja zasebnega kmetijstva za območje obeh občin.
Po tem načrtu je predvidenih zaenkrat 122 kmetijskih proizvajalcev, ki imajo perspektivo, da se usmerijo v tehnično urejene kmetijske proizvajalne enote in, ki bodo s pomočjo strokovnjakov posnemali uspehe pri naprednih kmetijskih proizvajalcih v tehnično bolj razv -tih deželah Evrope.
Po tem petletnem načrtu so predvidene investicije v zasebnem kmetijstvu v skupnem znesku din 21,250.000 in sicer:
— za strojno mehanizacijo — 7,895.000 dinarjev,
— za gradnjo ter adaptacijo gospodarskih proizvodnih objektov (hlevi, silosi ipd.) — 13,140.000 dinarjev,
— za nakup plemenske živine — 215.000 dinarjev.
Skupaj — 21,250.000 dinarjev.
Prvo leto izvajanja tega načrta predvideva investicije v višini din 4,414.000. Od tega:
— za območje občine Domžale
— 2,398.000 dinarjev in
— za območje občine Kamnik--2,016.000 dinarjev.
Načrt predvideva, da bodo prispevali kmetje 50% finančnih sredstev v delu, materialu in denarju, drugo polovico sredstev pa mora zbrati hranilna služba in sicer iz lastnih sredstev (iz vlog), od poslovnih bank, iz sredstev skladov občin, od delovnih organizacij in iz sredstev, ki jih daje za te namene Republika Slovenija. Realizacija izvajanja petletnega načrta kaže v prvem letu ugodne uspehe. Hranilna služba je zbrala 2,762.000 dinarjev sredstev in jih razdelila v obliki posojil 129 kmetom. Ta posojila razdeljuje kmetom kreditni odbor pri tej hranilnici, v katerem sodelujejo kot člani tudi kmetje. Ta odbor je dodeljeval posojila v prvem letu trikrat in sicer v decembru in januarju 1972, v juniju in juliju ter v septembru letos.
Kreditni odbor je tudi dvakrat razpisal natečaj in ga objavil v časopisih, ki jih čitajo kmetje. Na podlagi prijav so bila dana kmetom investicijska posojila v višini din 2,762.000. Večji del sredstev je dan kmetom s 3 % obrestno mero, en del sredstev, ki jih je namenila za te namene Republika Slovenija pa z 1,5% obrestno mero.
Razdelitev denarnih sredstev v obliki posojil kaže za prvo leto tega načrta naslednje:
po načrtu znaša predračunska vrednost razvoja kmetijstva za 122 kmetij — 4,414.000 dinarjev,
višina dodeljenih kreditov za 129 kmetij — 2,762.000 dinarjev,
udeležba kmetov z lastnimi sredstvi — 2,662.000 dinarjev,
realizacija financiranja je torej v skupnem znesku — 5,424.000 dinarjev ali izraženo z indeksom — 122,8.
Za posamezno občino je stanje naslednje:
Občina Domžale
po načrtu znašajo investicije za 67 kmetij — 2, 398.000 dinarjev: krediti so dodeljeni 69 kmetom
— 1,508.000 dinarjev;
lastna sredstva kmetov ■— 1,508.000 dinarjev;
skupno je vloženih sredstev — 3,016.000 dinarjev kar je izraženo v indeksu 125,7.
Občina Kamnik
po načrtu znašajo investicije za 55 kmetij — 2,016.000 dinarjev,
krediti so dodeljeni 55 kmetom — 1,154.000 dinarjev;
lastna sredstva kmetov ■— 1,154.000 dinarjev;
skupno je vloženih sredstev — 2,308.000 dinarjev kar je izraženo v indeksu 114,4.
Druge občine
dodeljeni krediti 5 kmetom — 100.000 dinarjev.
Poleg sredstev, ki jih je dala kmetom hranilnica Emona Ljubljana so prispevale denarna sredstva tudi naslednje delovne organizacije: Ljubljanska banka z njenimi podružnicami Ljubljana, Domžale in Kamnik, Gozdno gospodarstvo Ljubljana, občina Domžale in občina Kamnik, Ljubljanske mlekarne, Zavarovalnica Sava Ljubljana, sklad za razvoj pe-rutninarstva pri obratu kooperacija Emona, Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije iz republiških sredstev.
Pri tej akciji zbiranja sredstev za investicije v zasebno kmetijstvo za zgoraj navedeni območji gre za-
Nekdaj je bila v občini Domžale, predvsem območje Doba. Moravč in Črnega grabna, prašičereja zelo razvita in je dajala glavni vir dohodkov kmetijam. Zadnja leta pa ta panoga zelo hitro upada. Vzrokov za to je več, eden glavnih pa jc verjetno ta, da je na hribovskih kmetijah vse manj delovne sile. Dosedanji način vzreje prašičev potrebuje veliko ročnega dela. Seveda je tu še eden od najvažnejših faktorjev: nihanje cen, ki daje rejcem nesigurnost, zato se je veliko kmetovalcev preusmerilo v govedo-rejsko proizvodnjo, ki je bolj ugodna. Prašičereja jc v taki obliki obsojena na propad. Pasma prašičev, če jo lahko še imenujemo, je popolnoma degenerirana. Naša občina jc morda edino področje v Sloveniji, kamor ni prodrla osvežitev in zamenjava hitro rastnih in manj mastnih prašičev, kakršnih si danes potrošnik želi.
Za dvig prašičerejske proizvodnje v naši občini je potrebno sistematično in načrtno delo vseh organov, ki se posredno ali neposredno vključujejo v napredek kmetijstva. K razvoju prašičereje jc pristopila Sekcija za kmetijstvo pri SZDI,, Svet za kmetijstvo. Sklad za pospeševanje kmetijstva in seveda pospeševalna služba pri »Kooperaciji« Emona, skupaj s farmo prašičev Ihan. Razvojni proRram prašičereje v naši občini naj bi vseboval naslednje naloge:
1. Sklad občine za pospeševanje kmetijstva, ki skrbi za reprodukcijo govedoreje in prašičereje mora čimprej nabaviti v farmi Ihan primerno število merjascev plemenite pasme. Te plemcnjakc bo Sklad tudi regresiral.
2. Kmetijska in veterinarska inšpekcija mora izločiti vse plemcnjakc, ki niso licencirani, tj. potrjeni od komisije, da so primerni za osemenjevanje svinj.
3. Pospeševalna služba pa mora v srednjeročni program vključiti tudi vzrejo pujskov in pitancev. Predvsem bo treba omogočiti rejcem, ki bi se specializirali za vzrejo prašičev kot glavno panogo, da svoje objekte sodobno adaptirajo ali zgradijo nove.
sluga predstavnikom iz občine Domžale in občine Kamnik ter strokovnemu sodelavcu tov. Klinarju pri Zvezi hranilno kreditnih služb Slovenije. Pričakujemo, da se bodo te organizacije vključile tudi v naslednjih letih v akcijo, da pomagamo našemu kmetu in da mu omogočimo bolj napredno delo v kmetijski proizvodnji.
Razvoj investicij trenutno zavira pomanjkanje predvsem traktorjev, cementa in betonskega železa, vendar upamo, da se bodo tudi te težave kmalu odstranile.
Hranilno kreditna služba Emone Ljubljana vabi kmete in druge občane, da se vključijo kot vlagatelji v našo hranilnico, ki plačuje hranilne vloge na vpogled z 8 % obrestno mero.
Naša hranilna služba se zaveda, da mora pomagati kmetu. V prvem letu našega delovanja smo dali kmetom z območja obeh občin 2,762.000 din posojil, torej več kot katerakoli poslovna banka ali delovna organizacija v 25 letih po osvoboditvi.
Zaupajte v našo hranilnico! Z združenimi močmi bomo zanesljivo uspeli!
Ernest Krume
4. Rejcem je treba posredovati novo tehnologijo, pridelovanje krme in krmljenje.
5. Hranilno-kreditna služba Emone pa bo morala zagotoviti primerna sredstva pod ugodnimi pogoji.
6. Glavna naloga obrata »Kooperacija« je, da bo rejcem odkupila vse tržne viške po vnaprej določenih cenah, ki morajo biti stimulativne.
Z realizacijo vseh teh ukrepov in nalog se bo sigurno premaknila prašičereja v naši občini. Po Sloveniji in tudi v sosednji Avstriji je praktično in strokovno utemeljeno, da so za rejo prašičev še najbolj primerne manjše kmetije, kjer je v povprečju na razpolago več delovne sile. V svetu je danes drugačen način krmljenja. Osnovna krma ni več krompir, pesa itd., ampak koruza, ki daje visoke hektarske pridelke in ročno delo skoraj popolnoma odpravlja. Danes poznamo v Sloveniji kmetijo v Hajdini pri Ptuju, ki vzredi letno okoli 2.000 prašičev. Z ustrezno mehanizacijo in sodobno urejenim svinjakom potrebuje en človek za 400 prašičev 2 uri dela na dan.
Vse kmetovalce, ki imajo namen ali pa jim bo ta članek obudil skrite želje po reji in pitanju prašičev, vabimo k sodelovanju, saj jim bo nudena strokovna in tudi materialna pomoč.
Janez ing. Hren
Obveščam cenjene stranke, da sem odprl
SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV
— servisi pralnih strojev, hladilnikov itd. Informacije dobite po telefonu
320-613 in 341-439
61233 DOB 5,a — Domžale
K00PERACIJSKA VZREJA IN PITANJE PRAŠIČEV
Gasilstvo močna družbeno koristna organizacija
Na področju ObGZ Domžale je registriranih 27 gasilskih društev, in tO: Domžale, Blagovica, Dob, Homec, Ihan, Krašce, Krašnja, Loka, Lukovica, Mengeš, Moravče, Peče, Prevoje, Pšata, Radomlje, Rova, Jaršc-Rodica, Stob, Studenec, Studa, Zeje-Trojica, Trojane, Trzin, Topole, Vir, Vrhpolje in Velika vas. Poleg teh društev imamo še dve društvi v gospodarskih organizacijah in to »TOKO« Domžale in »TO-SAMA« Vir. Status gasilskih enot »Hcliosa«, »Papirnice«, »Oljarne«, »Slovenijalcsa«, »Induplati« ter drugih pa je poseben ter prilagojen internim predpisom podjetju oziroma republiškemu zakonu o požarnem varstvu. ObGZ je v tem primeru samo strokovno posvetovalni gasilski organ. Zaželeno je vsestransko sodelovanje, vendar nismo dosegli tistega razumevanja kot je uzakonjeno v našem statutu.
Imamo evidentiranih 1514 članov, članic, mladincev in pionirjev. Od tega je 131 pionirjev, 240 mladincev in 1143 članov (žensk 45). Od skupnega števila članov (1143) imamo zavarovanih za primer nezgode pri gasilskih akcijah 1119 članov.
Gasilske kvalifikacije pa so naslednje :
Od 1514 članov je 929 gasilcev, 72 podčastnikov, 50 častnikov in
3 višji gasilski častniki. Ostali pa so pripravniki, mladinci in pionirji.
V vodstvih GD je skupno 391 gasilcev, od tega ima 362 osnovno izobrazbo in 29 srednjo izobrazbo.
V minulih štirih letih je naša zveza organizirala 5 tečajev s skupno 265 slušatelji. Dobro sta bila obiskovana dva tečaja za strojnike s 102 slušateljema, eden za podčastnike s 67 slušatelji in eden za častnike z 42 slušatelji. Tečaju za vodenje in organizacijo društva je prisostvovalo 54 slušateljev.
Izvedena so bila tudi gasilska tekmovanja, na katerih je sodelovalo skupno 132 desetin, od tega 124 moških in 8 ženskih.
V maši zvezi je 24 gasilskih domov in 3 orodišča. Dva domova v Jaršah in Moravčah sta še v gradnja. Pri gradnji domov oziroma adaptaciji v minulih štirih letih je bilo opravljenih 38.850 prostovoljnih delovnih ur. V to niso vštete vložene ure organizacije, vodenja, seje in vaje. To bi število ur še podvojilo.
Za čimboljši uspeh gasilsko-re-šcvalnih akcij imajo naša društva skupno dve avtocisterni in 20 gasilskih kombije v. Od tega je osem starejših od pet let. Posedujemo tudi 35 motornih črpalk, vendar jih 10 ne ustreza več današnjim zahtevam.
Posebno problematično je stanje s cevmi. V vseh društvih imamo 4295 m gumiranih cevi. V ilustracijo samo to, da bi jih morali imeti, po minimalnih normativih, vsaj 12.000 metrov.
Po približni ocenitvi so društva v minulih štirih letih vložila v gasilsko opremo skupno 1,845.000 din, od tega so sama ustvarila (nabiralna akcija, veselice in drugo) 1,174.000 din in dobila 671.000 din družbenih dotacij (gasilski sklad in gospodarske organizacije). Če pogledamo izračun je družbena udeležba s 37 % in lastna s 63 % v nesorazmerju. Marsikdo lahko pomisli, da gasilska organizacija ni družbeno potrebna, da pač obstajamo zaradi tradicije in zaradi same društvenosti. Naši cilji, naša dojavnost in delo je točno določeno, precizirano z zakonom o požarni varnosti in s statuti, ki so potrjeni od ustreznih družbenih upravnih organov.
Sprašujemo se, koliko časa bo
še med člani toliko delovnega vzdušja in koliko časa bodo naše dejavnosti še podpirali občani s prostovoljnimi prispevki?
Mnenja smo, da bi morala biti naša družbena skupnost bolj pozorna do vloge gasilske organizacije v občini, tako po moralnem kakor tudi po materialnem deležu. Dobra preventiva je pol uspeha, pa čeprav je ta dobro organizirana, še vodno pride do nesreče. Zadnji požar hleva v Grobijah je ponovni opomin, da bi bila lahko škoda mnogo mamjša, če bi bila gasilska sredstva predpisano pripravljena (ni bazena s požarno vodo, hidranti predaleč in celo zasuti z zemljo). Poudarjamo, da je podobno stanje še v marsikateri gospodarski organizaciji. Apeliramo na vse odgovorne v gospodarskih organizacijah, da posvetijo res največjo pozornost preventivnim sredstvom in se s tem izognejo velikim nesrečam.
Otvoritev novih poslovnih prostorov SDK v Domžalah
Dne 25. avgusta 1972 je bila otvoritev novih poslovnih prostorov Službe družbenega knjigovodstva, Ekspoziture v Domžalah. Novi poslovni prostori so bili zgrajeni z nadzidavo na obstoječi stavbi Ljubljanske banke, podružnice v Domžalah in posebnim prizidkom za vhod in stopnišče. Projektantska dela je opravil »Biro 71«, Domžale.
Otvoritvi so prisostvovali tov. Albin Klemene, predsednik SOB Domžale, tov. Andrej Levičnih, glavni direktor SDK Centrale za Slovenijo, tov. Vido Bevc, namestnik gl. direktorja, direktor podružnice SDK v Ljubljani tov. Franc Vrabec, zastopnik izvajalca gradbenih del gradbenega podjetja »Obnove«, Ljubljana glavni direktor tov. Andrej Plestenjak ter vabljeni člani delovne  skupnosti   podružnice SDK.
Skromno svečanost je otvoril tov. Ivan Štrubelj, vodja ekspoziture SDK v Domžalah, ki je nato predal besedo tov. Urbančič Dušanu, predsedniku Sveta delovne skupnosti SDK podružnice v Ljubljani. Ta je v kratkih besedah poudaril pomen novih poslovnih prostorov za boljše poslovanje s komitenti, kakor tudi za kolektiv ekspoziture SDK v Domžalah. Nato je omenil prizadevnost vseh odločujočih činiteljev SOB Domžale, Ljubljanske banke, podružnice v Domžalah, Sveta delovne skupnosti SDK, podružnice v Ljub-
ljani in kolektiva ekspoziture SDK v Domžalah, da so bili zgrajeni novi poslovni prostori, katere je predal v upravljanje kolektivu ekspoziture.
Za njim je govoril tov Albin Klemene, predsednik SOB Domžale in poudaril pomen pridobitve novih poslovnih prostorov za področje občine, za komitente ekspoziture SDK, kot tudi za komitente Ljubljanske banke podr. v Domžalah, saj je slednja pridobila nove prostore z izselitvijo ekspoziture SDK Domžale, ki jih je nujno potrebovala zaradi vse večjega obsega poslovanja. V dosedanjih utesnjenih prostorih sta delovali obe delovni organizaciji in zato je bilo nujno najti rešitev in to tako, ki je bila sprejemljiva za omenjeni organizaciji, kot tudi za njene komitente.
Gradnja sama je bila izvršena v dobrih devetih mesecih in je skupaj z opremo stala 950.000.— din brez obveznega depozita in prispevka za energetiko. Z zgraditvijo novih poslovnih prostorov je pridobljenih 200 m2 koristne površine in izpolnjena dolgoletna želja kolektiva SDK ekspoziture v Domžalah po lastnih prostorih.
Vsem, ki so kakorkoli pomagali oziroma prispevali k zgraditvi teh prostorov se kolektiv najlepše zahvaljuje.
I. S.
ZANIMIVI PODATKI IZ KNJIŽNICE DOMŽALE
V zadnjih letih ugotavljamo nekatere zanimive podatke, ki kažejo dejavnost knjižnice v zadnjih treh letih, za dobo 8. mesecev v posameznem letu.
I,eto
Obiskovalcev
Izposojenih knjig
Odrasli
Mladina
1970 1971 1972
7.612 8.441 9.814
16.642 17.807 20.278
3.913 3.121 3.490
3.699 5.320 G.324
V tednu gasilskih
požarne varnosti je občinska gasilska zveza organizirala prikaz delovanja enot in opremljenost le-teh, s sodobnimi pripomočki za omejevanje požarov.
Iz teh podatkov je razvidno, da se je v obdobju osmih mesecev število neprestano večalo in to na vseh postavkah. Posebno pa so zanimivi primerjalni podatki glede obiska mladine v zadnjih treh letih. Ti nam kažejo, da število mladih bralcev neprestano narašča in da mladina išče knjige, ki so ji potrebne za čtivo in koriščenje prostega časa.
Glede na to, da je bilo v osmih mesecih stalno izposojenih preko 750 novih knjig bo potrebno misliti na eni strani na sredstva, na drugi strani pa na ureditev prostorov v centralni knjižnici v Domžalah. Odprto jc tudi vprašanje čitalnice in posredovanje strokovne literature vsem zainteresiranim, ki se strokovno izpopolnjujejo. Ta vprašanja so odprta, podatki pa so prepričljivi dokaz, da bo to potrebno čim preje rešiti.
K. K.
Jubilej mengeškega FILCA
Nova modernizacija — porok za prihodnost
ša 788 starih milijonov. Kljub temu dvigu vrednosti osnovnih sredstev, (ta vlaganja so kolektivu prinesla tudi dobre poslovne rezultate), pa imajo v Filcu še vedno vrsto načrtov. Tako želijo — kot smo že omenili — osvojiti proizvodnjo novih izdelkov v proizvodnji iglane polsti, nadaljevati želijo rekonstruk-
cijo v valjani polsti in razvijati druge izdelke. Vsekakor omenjeni rezultati in obsežnost nalog, ki jih je kadrovsko sicer majhen kolektiv dosegel, dovoljujejo optimistične napovedi za naprej. Ob prazniku, ki ga mengeški Filc praznuje pa veljajo iskrene čestitke občinskega poročevalca.
Mengeška tovarna je v preteklem mesecu praznovala 35. letnico svojega obstoja.
V letu 1937, to je pred petintridesetimi leti, je bilo v Mengšu ustanovljeno podjetje »Jugofilc«. Ob začetkih podjetja se je le-to srečalo z vrsto težkih vprašanj, ki so se pojavljala ob uvajanju tehnoloških postopkov in pri vključevanju v tedanje poslovne kroge. Dotlej edino je začelo izdelovati izdelke iz filca. Podjetij, ki bi jih v svojem začetku mengeško podjetje lahko posnemalo, ni bilo, zato so morali poiskati delovne izkušnje pri tujih proizvajalcih.
Vojno obdobje napredka v delovnih sredstvih ni prineslo; nasprotno, iz leta v leto so še bolj zasta-revala. Delovni in razvojni načrti, ki so veljali za preteklo obdobje, zaradi novih družbenih gospodarskih in ekonomskih komponent, niso bili več primerni. Prilagajanje novim razmeram so spremljale težave, kar je pomenilo za podjetje obdobje životarjenja. To obdobje je trajalo vse do leta 1949, ko so napravili prvi korak k živahnejšemu razvoju. S tem letom so v Mengšu začeli z gradnjo novih objektov.
Zaradi težkih pogojev kolektivu ni bilo mogoče razviti moderne tehnologije polstenja, ki jo je zahtevalo tržišče. Več kot potrebno je bilo nadaljevanje gradnje novih tovarniških prostorov. Do leta 1953 se je dollojšnji 31-članski kolektiv gospodarsko okrepil, saj je bil dosežen občuten porast proizvodnje, kar je bila zasluga velike marljivosti sicer še majhnega delovnega kolektiva. Za kolektiv so bili novi delovni prostori velika delovna pridobitev, delavci pa so jih znali tudi ceniti, saj so jih postavili s svojimi rokami. Naloge so bile raznotere: novi izdelki, nove surovine, po-
V letu 1963 so začeli s proizvodnjo iglanega filca, kar je tedaj pomenilo jugoslovansko noviteto, ki jo je bilo — ker je bila prva — precej težko plasirati. Dodaten problem, ki se je pojavil že prej, pa še do danes ni rešen, se je kazal v sušenju in likanju polsti, saj ro do nakupa kanalske sušilnice sušili celo na prostem. Z nakupom nove dvoetažne hidravlične stiskalnice so rešili pereč problem likanja polsti.
Člani kolektiva so se vseskozi zavedali, da le ureiene proizvodne razmere, dobro vzdrževanje strojev, ki so že v obratovanju, in planiranje modernih strojev v prihodnje, zagotavljajo dobre poslovne rezultate tudi vnaprej. Stroj za izdelavo iglane polsti normalno obratuje, z izdelki pa podjetje pri prodaji nima težav. Ker je obrabljenost nekaterih starih polstilnih strojev že dosegla zgornjo raven, se kaže nujnost nakupa novega stroja, ki bi omogočal kvalitetno in tudi količinsko zadovoljivo proizvodnjo.
Večletni napori in trud, ki ga je ves kolektiv vlagal za dobro delo v podjetju, so se pokazali predvsem šele v letu 1968. V tem letu se začenja vzpon podjetja, ki pomeni prelomnico. Vložena sredstva so se začela obrestovati. Tudi s sredstvi, ki so se v podjetje ob dobrem vlaganju vračala In ob uvedenih izboljšavah po zastavljenem načrtu ter ob modernizaciji proizvodnje so bili uresničeni vsi, pred časom postavljeni načrti
V letu 1969, kakor tudi v naslednjem letu, se je modernizacija proizvodnje nadaljevala. Investicije, ki so sledile v tem obdobju so imele dva namena: v proizvodnji valjane polsti naj bi zamenjali popolnoma iztrošene stroje z novimi, modernimi, v proizvodnji iglane polsti pa naj bi osamosvojile proizvod-
KAKO SO PRAZNOVALI
PRIZNANJE ZA DELOVNE USPEHE
Člani 88-čTanskega kolektiva so s predstavniki občinske skupščine, družbeno-političnih organizacij in drugih domžalskih in mengeških delovnih kolektivov praznovali 35-letnico obstoja.
Praznovanje se je začelo že v četrtek, 14. septembra z ogledom tovarne in razstavo izdelkov. Namen te predstavitve tovarne, ki so se je udeležili predstavniki občin-
kratko zgodovino FILCA, orisal probleme in nakazal naloge, ki kolektiv še čakajo.
Podpredsednik občinske skupščine Domžale tov. Ivan VIDALI je
ske skupščine, družbeno-političnih organizacij, drugih delovnih kolektivov in ostalih gostov je bil v tem, da se seznanijo z rekonstrukcijo tovarne in delom na novih si nojih.
Na slavnostni seji, ki jc bila naslednjega dne, so s praktičnimi darili in denarnimi zneski obdarovali dvajset delavcev, ki so v podjetju že 15 in več let. Obdarjeni so bili tudi vsi upokojenci. Direktor tovarne tov. Bojan KRIŠTOF jc na tej seji, ki so se je udeležili tudi predsednik skupščine občine tov, Albin KMiMENC, oba podpredsednika tov. VIDALI in ĆER-NE, sekretar občinskega komiteja Aleksander SKOK, predsednik občinske konference SZDL Jernej LENIČ, predsednik občinskega sindikalnega sveta Marjan BOLHAR, predsednik krajevne skupnosti Mengeš Anton BLEJC in drugi, predočil
na tej seji sporočil kolektivu, da ga je občinska skupščina ob njegovi 35-letn.ici odlikovala z zlato plaketo skupščine občine.
Plaketo je vodstvu tovarne izročil tov. Albin KLEMENC, predsednik skupščine občine. Ob tem je med drugim dejal, da jc spremljal in da pozna razvojno pot tovarne, ki jc v svojem 35-lctnem delu napravila ogromen napredek.
V soboto, 16. septembra je sledil dveurni ogled tovarne. Vodniki v tovarni so bili delavci, to je neposredni proizvajalci, ki so svojim domačim razkazali ne samo svoje delovno mesto, temveč tudi proizvodni proces vse tovarne.
S kulturnim programom, v katerem so sodelovali učenci mengeške osnovne šole, je mengeški FILC zaključil svoje praznovanje.
M. B.
trebne so bile raziskave tržišča, pa tudi priprave na nova valganja v delovna sredstva.
Stroji so se v letih dela obrabili, zato je bilo treba organizirati dobro vzdrževalno službo, ki je postavljene naloge doslej v redu izvrševala; prav tako se je pokazalo, da je za normalno obratovanje potrebna nova trafo postaja in preskrba s paro. S priključkom na vodovod je bilo rešeno vprašanje ustrezne vode, saj je dotlej tovarna črpala onesnaženo vodo iz lastnega vodnjaka. Uspešno je bila izvedena rekonstrukcija kotlovnice.
njo talnih oblog »FIMELON« ter pričeli s proizvodnjo novih izdelkov za avtomobilsko, čevljarsko in drugo industrijo. V letu 1971 je bila rekonstrukcija prve stopnje končana. Ob njej se je spremenilo tudi marsikaj, kar je izboljšalo delovne pogoje delavcev.
Kaj pomenijo delovni dosežki Filca v obdobju njegove rasti?
Na prvem mestu velja omeniti dvig vrednosti osnovnih sredstev, ki je znašala pred rekonstrukcijo 215 starih milijonov, danes pa zna-
DOPISUJTE
V OBČINSKI POROČEVALEC!
ČLANKE SPREJEMA DELAVSKA
UNIVERZA DOMŽALE
DO VSAKEGA 10. V MESECU.
— čc upoštcvni dohodki NOV od 10. 9. 1943 do konca 1944. leta ne presegajo 400,— din na posameznega družinskega člana.
7. člen
Višina priznavalnine znaša od 150,— do 550,— din mesečno.
Višina enkratne priznavalnine znaša o:l 200,— dio 500,— din.
Priznavalnina za šolanje otroka borcev znaša od 200,— do 500,— din mesečno.
8. člen
Upravičencem, ki imajo priznano udeležbo v NOV enojno v smislu 141. člena TZPZ in so v težkem gmotnem stanju, lahko komisija iz 11. člena tega odloka dodeli enkratno priznavalnino.
9. člen
Komisija lahko odobri priznavalnino tudi prosilcu, ki zaradi zdravstvenih in drugih razlogov ni uveljavljal udeležbe v NOV, pa predloži pozitivno mnenje občinskega združenja o svojem sodelovanju v NOV.
10. člen
Priznavalnina ni prenosljiva in preneha s smrtjo uživalca.
S spremermbo premoženjskega in družinskega stanja uživalca, se priznavalnina lahko poveča, zmanjša ali ukine od prvega dne naslednjega meseca po nastali spremembi.
Uživalci priznavalnine so dolžni v smislu prvega in drugega odstavka tega člena sporočiti
upravnemu organu spremembo, ki vpliva na pravico in višino priznavalnine.
11. člen
Postopek za dodelitev priznavalnine vodi ko misija za varstvo invalidov in borcev NOV Skupščine občine Domžale na podlagi vloge.
12. člen
O priznanju pravice do priznavalnine in njeni višini odloča komisija za varstvo invalidov in iborcev NOV Sob Domžale na podlagi tega odloka in po prostem preudarku, pri čemer lahko upošteva mnenje krajevnih organizacij in občinskega združenja ZB NOV.
13. člen
Odločbe o priznanju pravice da priznavalnine, ukinitvi ali zavrnitvi priznavalnine izda oddelek za splošne zadeve in družbene službe skupščine občine Domžale na podlagi sklepa komisije za varstvo invalidov in borcev NOV.
Priznavalnina pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
Zoper odločbe o priznavalninah je dopustna pritožba na Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo Ljubljana.
14. člen
Če uživalec priznavalnine nima pravice do zdravstvenega varstva iz drugoga naslova, se mu to prizna na podlagi določb zakona o uvedbi zdravstvenega zavarovanja za določene skupine osob (Ur. list SRS, št. 5/63).
Pravica do zdravstvenega varstva se v smislu prvega odstavka tega člena prizna tudi tistim družinskim članom, ki jih uživalec preživlja.
15. člen
Komisija za varstvo invalidov in borcev NOV Sob Domžale je dolžna vsako leto do konca maja opraviti revizijo stalnih in začasnih priznavalnin na podlagi ugotovljenega premoženjskega in družinskega stanja posameznega upravičenca.
16. člen
Finančna sredstva za priznavalnine in zdravstveno varstvo po tem odloku, so zagotovljena v proračunu skupščine občine Domžale.
17. člen
Komisija za varstvo invalidov in borcev NOV Sob Domžale mora v roku štirih mesecev po uveljavitvi tega odloka uskladiti sedanje priznavalnine po tem odloku.
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o priznavalninah (Uradni vestnik občine Domžale, št. 8/70, 9/70, 2/71 in 2/71).
18. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan od dneva objave v Uradnem vestniku občine Domžale. Številka: 59/B-3/72 Datum: 28/9-1972
Predsednik skupščine občine Domžale Albin KLEMENC, 1. r.
Po 11., 13. in 15. členu zakona o urbanistič-neih planiranju (Ur. list SRS, št. 1fi/fi7) je svet za gradbeništvo in urbanizem skupščine občine Domžale na 18. seji dine 29. 9. 1972 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi arhitektonske zazidalne situacije v coni za šumno obrt v Radomljah.
I.
Svet za gradbeništvo in urbanizem daje v javno razgrnitev arhitektonsko zazidalno situacijo v ooni za šumno obrt v Radomljah (št. projekta 17, november 1971, BIRO 71 DOMŽALE).
II.
Arhitektonsko zazidalna situacija z vrisorn komunalnih vodov in napeljav se javno razgrinja za 30 dni, računano od dneva objave tega sklepa. Razgrnitev bo v stavbi Krajevnega urada v Radomljah.
III.
V času javne razgrnitve lahko dajo na predlagano arhitektonsko situacijo svoje pripombe in predloge delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti ter občani.
Številka: 350 — 11/72-4
Datum: 29. 9. 1972
Predsednik sveta za gradbeništvo in urbanizem Stane Omahna, 1. r. dipl. gradb. ing.
Svet Krajevne skupnosti Mengeš je v skladu z določbami 3. in 4. člena zakona o referendumu (Ur. 1. SRS, št. 29/72) in v skladu s 23. členom statuta občine Domžale na seji dne 28. 8. 1972 sprejel
SKLEP
Razpiše se referendum r.a uvedbo samoprispevka za financiranje modernizacije ceste skozi naselje Loka pri Mengšu v dolžini okoli 920 m.
Na referendumu glasujejo občani z območja naselja Loka pri Mengšu.
Referendum bo v nedeljo, 12. novembra 1972, od 7. do 18. ure v Gasilnem domu v Loki.
4.
Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Mengeš
Za samoprispevek za financiranje modernizacije ceste skozi naselje Loka pri Mengšu v Krajevni skupnosti Mengeš, ki naj bi se plačal v enem ali dveh obrokih do 31. 12. 1872 in se bo plačeval po ključu:
vsako gospodinjstvo
vsak samostojni obrtnik še
lastniki osebnih avtomobilov
za vsak avto še
lastniki tovornih avtomobilov
za vsak avto še
glasujem
»ZA«
1.000,00 DN 1.000,00 ND
250,00 ND
500,00 ND
»PROTI«
(volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »za«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, sicer pa besedo »proti«).
5.
Za izvedbo in postopek referenduma se uporabljajo določila zakona.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale.
Mengeš, dne 5. 10. 1972
Predsednik KS Anton Blejc, 1. r.
SLOVENIJALES Radomlje nudi zaposlitev NKV delavcem. Nastop službe takoj ali po dogovoru.
S septembrske seje občinske skupščine
Po enomesečnem odmoru so se odborniki občinske skupščine Domžale 28. 9. 1972 spet sestali na skupni seji obeh zborov. Gibanje gospodarstva v letošnjem prvem polletju je bila prva pomembna zadeva, ki so jo obravnavali. Gradivo, zbrano v Biltenu št. 4, ki ga je pripravila občinska plansko-analitska služba, je vsebovalo podatke o osnovnih značilnostih gospodarjenja v občini v prvem polletju letos. Vodja službe za plan in analize, diplomirana ekonomistka Ivanka Zaje, je podala razumljiv pregled uspešnosti gospodarjenja v navedenem obdobju in med drugim ugotovila, da je domžalsko gospodarstvo v prvem polletju hitreje napredovalo kot v republiki Sloveniji. Tako izkazuje večjo rast v fizičnem obsegu industrijske proizvodnje, v rasti prometa na drobno, kakor tudi v poprečnih nominalnih osebnih dohodkih. Zaostaja pa pri izvozu, številu novozaposlenih ter v rasti akumulaoije, čeprav je bila ta za 22 % višja kot v enakem obdobju lanskega leta. Od posameznih panog izkazujejo največje povečanje akumu-
lacije kmetijska in trgovinska podjetja, zapora cen pa je najbolj prizadela industrijska podjetja, vendar tudi večina teh izkazuje, v primerjavi z lanskim letom, večjo akumulacijo. Povečana aku-mulaoija je predvsem posledica intenzivnejše proizvodnje, večjega obsega proizvodnje in prometa, kakor tudi višjih cen končnim izdelkom. Ker se cene še naprej sproščajo, je pričakovati, da bodo do konca leta tudi podjetja, ki jih je devalvacija najbolj prizadela, uspela vsaj delno nadomestiti izgubo zaradi disproporca med cenami /surovin ter cenami končnih izdelkov.
Nadalje je referentka ugotovila, da se je likvidnost gospodarskih organizacij v tem obdobju še zmanjšala. Tako so se terjatve povečale za 3t %, medtem ko je dobaviteljev več samo za 13 %• Mimo tega so se dolgoročni krediti še zmanjšali, več pa je kratkoročnih kreditov, vendar se niso povečali v sorazmerju s celotnim dohodkom oziroma sredstvi. Med posameznimi panogami ima največ težav z likvidnostjo industrija, ki tudi koristi največ kreditov. Izvoz ozi-
roma zunanjetrgovinska bilanca je negativna, kljub temu, da se je izvoz povečal za 34 % nasproti enakemu obdobju lanskega leta. Povečala se je tudi usmerjenost na konvertibilno področje, in sicer je bilo 57 % izvoza na konvertibilno področje. Uvoz z omenjenega območja pa predstavlja 34 % vsega uvoza, 94 % uvoženega blaga pa je reprodukcijski material za proizvodnjo. Število zaposlenih se je vc elotni občini povečalo za 2%. Ob polletju je bilo zaposlenih 9062 delavcev, od tega U % žena. Osebni dohodki so se povečali za 23% na zaposlenega in so dosegli 1720 din. Največ delavcev dobiva od 1200 do 1600 din, pod tisoč dinarjev dobiva še vedno 3% vseh zaposlenih, nad 4000 din osebnega dohodka mesečno pa 1,4 % vseh delavcev. Podatki o investicijah so bili zbrani za leto 1971 in kažejo, da je bilo v preteklem letu 19%, več investicij kot v letu 1970. Zanje je bilo vloženih 80 % lastnih sredstev podjetij, 20% P* Je bil° bančnih sredstev.
Analitska služba SDK Ljubljana je prav tako pripravila analizo poslovnega uspeha gospodarskih organizacij v I. polletju 1972. Njen pred-(Nadaljevanje na t strani)
stavnik je povzel bistvene podatke. Med drugim je ugotovil, da so bili v letu 1971 glavni cilji in politika razvoja gospodarstva usmerjeni v stabilnost gospodarstva, zlasti cen in trga, zmanjšanju primanjkljaja v plačilni bilanci in povečanju denarnih rezerv, spremembi obsega in strukture gospodarstva ter investicij v skladu z razvojno politiko v naslednjih letih.
V razpravi je najprej sodelovala predsednica zbora delovnih skupnosti Vida Bogataj, ki je med drugim pojasnila podatke glede stanja zalog ob polletju v podjetju TOKO, ki so bile precej visoke glede na vrsto proizvodov (šolske aktovke, rokavice itd.), ki so sezonskega značaja. Menila je, da bi sc bilo treba bolj poglobiti v gospodarjenje podjetij, ki imajo surovine za svojo proizvodnjo doma (ilovica, pesek) in poskrbeti za boljše rezultate. Apelirala je na odbornike zbora delovnih skupnosti, da se oglasijo v razpravi in seznanijo skupščino s problematiko v svojem podjetju. Inž. Mirjan KOŠIR je opozoril na napore podjetja Hclios, da jim je kljub zelo neugodnim gibanjem v začetku leta uspelo povečati celotni dohodek za 41 % nasproti enakemu obdobju preteklega leta. Opozoril je na problem v zvezi z zaposlovanjem nove delovne sile, katere ne uspejo dobiti. V zvezi s tem bo treba poskrbeti za ustrezna stanovanja in samske domove, ki bi omogočili zadržati delovno silo na tem območju. Podjetje HEI.IOS je izkazalo v prvem polletju 28 ",„ povečanje izvoza, sicer pa so načrti podjetja glede izvoza usmerjeni v drugo polovico leta.
Seji skupščine je prisostvoval tudi direktor obrata LIP Radomlje, ki je ugotovil, da je omenjeno podjetje v preteklem polletju prav tako povečalo svojo akumulacijo, in to predvsem z boljšo organizacijo in urejenim proizvodnim programom. V bodoče se namerava podjetje še v večji meri orientirati na izvoz. Povečan obseg poslovanja podjetja ima za posledioo pomanjkanje obratnih sredstev, pa tudi delovne sile, ki je pri njih večje zaradi odliva v druga podjetja.
Inž. Tone DEČKO je vprašal, kako je z uspešnostjo doslej sprejetih ukrepov za odpravo nelikvidnosti, kakšni ukrepi se pripravljajo za prihodnje in kaj si od njih obetamo.
Predstavnik SDK Domžale je v zvezi s tem spomnil na določene pozitivne rezultate multilateralne kompenzacije. Predsednik skupščine pa je menil, da ta kompenzacija ni prinesla posebnih izboljšav, ampak se je marsikje situacija še poslabšala. Opozoril je na enega novih ukrepov, ki določa, da smejo banke do konca leta povečati kreditno maso samo za 3 %. Ta ukrep naj bi prinesel pozitivne rezultate, istočasno pa postavil pred gospodarstvenike še bolj odgovorne in težke naloge, kajti pomoči od strani poslovnih bank ni mogoče pričaikovati, vsaj ne v taki višini kot doslej. Sicer pa je večina gospodarstva v občini dosegla v preteklem polletju dobre rezultate, pričakovati pa je, da bodo nekatera še boljše v drugem polletju.
Nato je sledilo poročilo upravnega odbora sklada za izgradnjo šolske mreže. Podatke iz poročila je nanizal predsednik UO Jakob Cerne. V poročilu je bilo prikazano finančno stanje sklada. Do konca avgusta letos je bilo zbranih 724 milijonov SD iz prispevka občanov, dohodki iz občinskega proračuna pa so znašali 231 milijonov SD, dohodki TIS pa 424 milijonov SD, medtem ko je I. osnovna šola Domžale namenila 20 milijonov SD za učila za novo šolo v Domžalah in osnovna šola Radomlje 6 milijonov SD za odkup zemljišča, ki ga je potrebovala za adaptacijo. Večino navedenih sredstev je sklad v smislu sklepa skupščine vezal pri Ljubljanski banki, ki s krediti omogoča hitro gradnjo šolske mreže. Ugotovil je, da šola v Blagovici že eno leto služi svojemu namenu, z letošnjim šolskim letom so se odprla vrata nove šole na Rojah, pred odprtjem pa je osnovna šola v Domžalah, mengeška je v gradnji, odprto pa je tudi gradi-lišče za adaptacijo šole Radomlje. Vrednost vseh teh del znaša približno 4,5 milijarde SD brez stroškov za komunalno in zunanjo ureditev, ki bo zahtevala za vsako od navedenih osemletk 250 do 300 milijonov SD. Teh stroškov pa sklad za izgradnjo šolske mreže ne more in ne sme v celoti nositi, saj gre pri tem tudi za komunalno ureditev širšega naselja. Eden od virov dohodkov sklada za izgradnjo šolske mreže je krajevni samoprispevek, kjer bo potrebna večja disciplina glede plačevanja. Samo v enkratni akcij«, v zvezi s kontrolo plačevanja je bilo ugotovljeno večje število zavezancev, ki prispevka niso plačevali. Vsekakor bo samoprispevek v celoti izterjan, na kar bi bilo treba zavezance večkrat opozoriti. Sklad in pristojna služba pa naj bosta pri tem bolj iznajdljiva. Spremljati je tre-
ba nove naselitve in nove občane opozoriti na njihovo obveznost v zvezi s plačevanjem. Kontrola plačevanja samoprispevka mora zajeti tudi zaposlene izven občine, za izgradnjo šolske mreže morajo prispevati tudi občani, ki so zaposleni v tujini, doma pa imajo svoje otroke in družino. Nadaljnji vir dohodkov sklada je posojilo v znesku 350 milijonov SD, ki ga bo skladu omogočila republiška izobraževalna skupnost iz svojih sredstev.
Sand'i Rihtar je primerjal med potrebnimi in zbranimi sredstvi in ugotovil razlike za preko dve milijardi SD. V zvezi s tem je predlagal, naj bi občinska skupščina priporočila republiki, da sc za občino Domžale del blokiranih sredstev iznad 14% dovoljene povečane potrošnje lahko uporabi za izgradnjo šolske mreže. Prav tako pa bo morala občinska skupščina, kakor tudi skupščina TIS sklepati o tem, da v prihodnjem in naslednjem letu zagotovi v svojem proračunu znatno večja sredstva. Predsednik skupščine se je strinjal z ugotovitvami predsednika sveta za finance in spomnil tudi na znatno pomoč gradbenih podjetij, ki gradnjo precej kreditirajo, vendar jim bo treba v naslednjem letu del obveznosti že poravnati. Ko bo zgrajena še druga šola v Domžalah im mengeška šola bo skupaj s šolo na Rojah izvršenih 80 % programa izgradnje, ki pa je znatno večji od tistega, ki je bil predložen občanom ob referendumu. Preostala gradnja po programu, to je učilnic in telovadnic, bo na vsak način v dveh letih realizirana.
Nadaljnja pomembna investicija na območju občine Domžale je gradnja kolcktorja Kamnik— Domžale. Informacijo o tej gradnji je mimo pismenega poročila sklada podal predsednik upravnega odbora sklada podpredsednik skupščine Ivan Vidali. Ugotovil je, da je prva etapa gradnje, to je od razbremenilnika Pšata do bistriškega mostu v Domžalah, zgrajena, razen prekopa, ki jc tudi v načrtu. Predračunska vrednost je znašala okoli 80 milijonov SD, ki tudi ni bila
prekoračena. Del sredstev jc bilo zagotovljenih s pomočjo posojila pri republiški vodni skupnosti, del stroškov za omenjeno investicijo bo poravnala občina Kamnik, na občino Domžale pa odpade 26 milijonov SD, medtem ko b"> za stroške druge etape gradnje morala zagotoviti še 137 milijonov SD. Celotna predračunska vrednost druge etape gradnje pa znaša 280 milijonov SD. Druga faza gradnje bo segala od bistriškega mostu v Domžalah do kopališča v Domžalah in 500 m od razbremenilnika Pšatc proti Kamniku. Z deli od kopališča proti čistilni napravi namreč ni mogoče nadaljevati zaradi rezervata za hitro cesto. Ta jc bil tudi ovira za to, da se z gradnjo v II. etapi ni že prej nadaljevalo. Republiški cestni sklad je odlašal z izdajo lokacijskega dovoljenja. Ko bo kolektor dokončan, bo treba pristopiti med drugim k gradnji kanalizacijskega omrežja, in to po vrstnem redu, za katerega bo odločilna pripravljenost in udeležba koristnikov oziroma občanov in seveda tudi potreba.
Predsednik sveta za finance Sandi Rihtar jc nato razložil predlog odloka o davku od prometa nepremičnin. Ustrezen republiški zakon namreč določa, da tudi občinske skupščine s svojimi odloki uvedejo prometni davek na promet nepremičnin. Za obremenitev sta dve lestvici, in sicer ena za kmetijska in druga za stavbna zemljišča ter gradbene objekte. Zavezance za plačilo davka jc vsakokratni prodajalec nepremičnine, oziroma udeleženec v zamenjavi nepremičnine, ki jo daje v zamenjavo. Obdavčitev je utemeljena s tem, da pri prenosu lastninske pravice na nepremičnine prodajalci dosegajo dohodek, ki ni v celoti rezultat njihovega dola in vlaganj, temveč predstavlja rento, ki sc z nanovo uvedenim prometnim davkom obdavčuje.
Nato jc bilo z večino glasov sprejeto prečiščeno besedilo odloka o priznavalninah, potem
(Nadaljevanje na 11. strani)
OBVESTILO
KMETOM — ZAVEZANCEM ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE
Na seji republiškega zbora dne 15. marca 1972 in na seji socialno-zdravstvenega zbora dne 10. marca 1972 je bil sprejet zakon o starostnem zavarovanju kmetov.
S tem zakonom se uvaja in ureja obvezno starostno zavarovanje in se določa minimalna pokojnina za starost (STAROSTNA POKOJNINA KMETOV).
Posameznemu kmečkemu gospodarstvu (kmetiji) pripada v okviru obveznega starostnega zavarovanja le ena pokojnina.
V smislu 1. odstavka 39. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Ur. list SRS, št. 13/72) davčna uprava SOB Domžale JAVNO OBJAVLJA višino odmerjenih prispevkov za vse kmete, ki so na podlagi navedenega zakona dolžni plačevati v sklad pokojninskega zavarovanja kmetov v letu 1972.
ODMERNI RAZPOREDI o višini odmerjenega prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1972, bodo javno razgrnjeni v krajevnih pisarnah vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. ure od 16. oktobra do vključno 31. oktobra 1972, v DOMŽALAH v pisarni davčne uprave SOB Domžale pa vsak ponedeljek in petek od 8. do 12. ure in sredah od 8. do 16. ure, prav tako od 16. oktobra do vključno 31. oktobra 1972.
Zavezanci prispevka za pokojninsko zavarovanje kmetov lahko vložijo ugovor na višino odmerjenega prispevka, ki znaša 3,5 °/o od katastrskega dohodka in od osnove od odkazanega posekanega lesa ter pavšalni znesek na vsako kmečko gospodarstvo letno 457,50 din za leto 1972.
Ugovor lahko vložijo posamezniki (kmetje), krajevna skupnost, skupnost starostnega zavarovanja kmetov ali pa se predlaga po uradni dolžnosti (na pobudo komisije za ugotavljanje plačilne sposobnosti zavezancu starostnega zavarovanja). Zahtevki, naslovljeni na komisijo za ugotavljanje plačilne zmogljivosti, se vložijo pri Skupščini občine Domžale, sprejemna pisarna soba št. 1 pritličje, vsak dan od 8. do 12. ure razen sobote, najkasneje do 10. novembra 1972.
Zahtevki — vloge naj bodo opremljeni s sledečimi podatki:
— Priimek in ime, rojstni datum zavezanca in njegovih družinskih članov.
— Število (poimensko) članov, ki so v rednem delovnem razmerju ali prejemajo pokojnino, invalidnino ali imajo kakšne druge dohodke.
— Zavezanci, ki imajo priznano posebno delovno dobo v dvojnem trajanju kot aktivni sodelavci NOB, naj vpišejo številko predmetne odločbe in točno naveden čas, od kdaj mu je priznana v dvojnem trajanju.
— Število nedoletnih in mladoletnih otrok, število drugih dela nezmožnih družinskih članov in število otrok na rednem šolanju ali v uku.
Komisija bo na osnovi teh podatkov in drugih utemeljenih okolnosti predlagala zmanjšanje ali oprostitev plačila zneska za starostno zavarovanje kmetov (45. člen zakona).
DAVČNA UPRAVA DOMŽALE
ko je predlog besedila sprejel tudi pristojni organ občinske organizacije ZB NOV. Dosedanji odlok jc bilo troba uskladiti z ustreznim republiškim zakonom, pa tudi sicer so bile potrebne določene spremembe oziroma dopolnitve odloka, tako glede cenzusa za pridobitev priznavalnine kot tudi minimuma in maksimuma priznavalnine, ki sta se povišala, da bi se s tem vsaj delno poskušalo zasledovati povišanje življenjskih stroškov.
Odborniki so nato z večino glasov .potrdili statut BIRO 71 Domžale in nato soglasno odločili, da se iz rezervnega sklada občine kot pomoč 1'omurju nakaže dva milijona SD in da se v celoti krijejo stroški za popravilo mostu prek Kamniške Bistrice pri usnjarskem tehnikumu v Domžalah in kot soudeležba nakažejo sredstva
za odpravo škode po neurju na cesti Loka— Dobeno, Mengeš—Gobavica in za ceste na območju krajevne skupnosti Zlato polje.
Podpredsednik skupščine Jakob Čcrnc jc nato razložil predlog dogovora o volitvah delegatov z območja ljubljanske regije v skupščino republiške skupnosti za ceste SR Slovenije, ki so ga odborniki soglasno sprejeli.
Na predlog komisije za volitve in imenovani, ki ga jc podal njen predsednik Miro Var-šek, jc bil soglasno sprejet sklep,
— da sc za ravnatelja osnovne šole Josip Broz-Tito Domžale imenuje Jernej Lenič, dosedanji ravnatelj Osnovne šoic »Vcnclja Perka< Domžale,
— da se za ravnatelja Osnovne šole »Vcnclja Pcrka« Domžale imenuje Pavel Peterka, dosedanji ravnatelj osnovne šole Dragomelj,
— da se Štefan LONCNAR, diplomirani pravnik, imenuje za vršilca dolžnosti načelnika davčne uprave Sob Domžale,
— da se v svetu za gradbene zadeve in urbanizem razrešijo članstva inž. Stane Štor, Lov-ro Korenčan in Miro Varšek. Namesto njih pa se v navedeni svet imenujejo inž. Feliks Hriber-nik, Anton Smole in Anton Pezdir,
— da se v komisijo za ugotavljanje izvora premoženja imenujejo: za predsednika Herman Breznik, za člane.- Franc Kalan, Malka Sraj, Leon Štiftar in Ivo Sonc, in
— da sc ponudba Bomta Jezerska iz Ljubljane za načelnika oddelka za splošne zadeve in družbene službe ne sprejme.
Pred zaključkom seje je predsednik skupščine na kratko seznanil odbornike z oceno uspeha vaj SLO, o čemer bos kupščina še razpravljala na eni naslednjih sej.
NAŠ RAZGOVOR
Praznovanje po opravljenem delu
Po besedah direktorja Filca BOJANA KRIŠTOFA pomeni 35-letnica obstoja tovarne praznik po končani prvi fazi rekonstrukcije, hkrati pa tudi začetek novega obdobja.
»Kaj vam tovariš direktor pomeni 35-letnica tovarne?«
— Današnje slavje je krona prizadevanj kolektiva: zadovoljstvo z dejstvom, da smo ustvarili sredstva, ki so omogočila zaključek prve faze
rekonstrukcije. Smo tovarna filca — po slovensko polsti — in bi radi čim popolneje osvojili tehnologijo polstenja. Čaka nas še veliko prizadevanj, da bi uresničili tudi drugo fazo rekonstrukcije, ki bi nam ob minimalnem povečanju števila ljudi omogočila dve do dve milijarde in pol bruto produkta.
»Komu pripisujete zasluge za zgleden položaj v podjetju danes?«
— Tovarna pred rekonstrukcijo ni stala najbolje. Rezultate, ki so vam znani, smo dosegli z modernizacijo, le-to pa z velikimi prizadevanji in odpovedovanji vseh zaposlenih. Naši izdelki so rentabilni. Če do danes rekonstrukcija, to je modernizacija ne bi bila izvršena, bi vsekakor stagnirali.
»Kaj ste z modernizacijo še dosegli?«
— Pred njo so bili delovni pogoji na več delovnih mestih zelo težki. Po rekonstrukciji so se bistveno popravili, tako da so — to lahko rečem — normalni. Modernizacija proizvodnje nam je omogočila, da bomo lahko še v večji meri skrbeli za družbeni standard zaposlenih, t. j. družbeno prehrano, regresiranje, stanovanjsko kreditiranje, štipendiranje itd.«
»V čem je glavni problem, ki ga občutite?«
— Ves naš izbor izdelkov je še vedno (razen enega) reprodukcijski material. Torej je problem v surovinah. Velik odstotek surovin pri izdelavi filca je treba uvažati, predvsem kvalitetne volne, ki jih doma ni, sintetična vlakna za talno oblogo Fimelon in druga različna sredstva, ki jih potrebujemo pri izdelavi določenih izdelkov.
Prav tako pereče pa občutimo vprašanje likvidnosti. K sreči se odstotek dolgov, ki jih imajo dolžniki do nas, znižuje. To ustvarja nekoliko boljše počutje in dobro prihodnost podjetja. Zanimivo je, da težave, ki jih imamo ne nastajajo v odnosih s proizvodnimi podjetji, pač pa v poslovnih odnosih s trgovino, ki je velik odjemalec, vendar nekoliko slabši plačnik.«
»Kakšni so za prihodnost vaši načrti?«
— Predvsem na področju iglane polsti bi želeli osvojiti proizvodnjo zanimivih izdelkov, ki jih uporablja obutvena, avtomobilska in konfekcijska industrija. Prav tako bi želeli začeti z izdelavo garderobnih fil-cov, vendar je to zaenkrat še nemogoče brez novih strojev. Nalog je še cela vrsta, želel bi pa reči, da smo sposobni vse te naloge tudi uresničiti, če bomo izpeljali tudi drugo fazo rekonstrukcije tovarne.«
»Kako je z družbenim standardom delavcev, stanovanjsko politiko in štipendiranjem?«
— Družbeni standard delavcev se iz leta v leto popravlja. Topli obrok imata dve izmeni, nočno delo, kolikor ga je, pa želimo ukiniti. Prehrano delavcev regresiramo. Sredstva za stanovanja vežemo pri banki in so bila vsa leta doslej
izkoriščena. V stanovanjski problematiki nimamo večjih problemov, saj so naši delavci svoje stanovanjske probleme zvečine uredili. Delavcem, ki so pokazali za šolanje zanimanje, smo omogočili, da so dosegli željeno izobrazbo, kar mislimo nadaljevati tudi vnaprej. Na srednji tekstilni šoli štipendiramo dva dijaka.«
»Kaj bi želeli povedati za konec?«
— Vsi ti uspehi, ki smo jih dosegli, so tesno povezani s slehernim našim članom — kot neposrednim proizvajalcem. Ob prazniku, ki ga Filc praznuje, bi želel izreči v imenu kolektiva skupščini občine Domžale, občinskim političnim forumom, Ljubljanski banki — podružnici Domžale, ter drugim našim prijateljem, zahvalo za vso pomoč, ki so nam jo ob — za nas življenjsko pomembni rekonstrukciji tovarne — nudili.
M. B.
OBJAVA
Kulturna skupnost Domžale obvešča občane, da bosta v sezoni 1972/73 gostovala Mestno in Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane s številnimi predstavami v Domžalah, Mengšu, Viru, Radomljah in Moravčah.
Abonmaji za ta gostovanja bodo razpisani še v oktobru.
Velik odmev stilnih koncertov Groblje '72
Letos sta Društvo glasbenih umetnikov Slovenije in Kulturna skupnost Domžale že drugič pripravila Stilne koncerte Groblje 72 v Muzeju Jelovškovih fresk v Gro-beljski cerkvi. Ti koncerti so se pričeli v petek, 9. junija in so bili vsak petek vse do 30. junija. Ti stilni koncerti so doživeli velik odziv pri publiki in to ne le v Domžalah in bližnji okolici, ampak tudi v Ljubljani in drugje. Pri poslušalcih so naleteli na zelo dober odmev, prav tako pa tudi pri strokovni kritiki. Trdimo lahko, da so postali stilni koncerti, ki sta jih organizirala Kulturna skupnost Domžale v sodelovanju z Društvom glasbenih umetnikov Slovenije pomemben dogodek v glasbenem življenju na Slovenskem in prva prireditev na območju domžalske občine, ki je po svojem pomenu daleč presegla lokalni okvir. To pa je bil tudi cilj Kulturne skupnosti Domžale ob načrtovanju teh prireditev.
Pri tem je pomembno tudi dejstvo, da na stilnih koncertih sodelujejo tudi domžalski izvajalci, kar prispeva k njihovi kakovostni rasti in afirmaciji v slovenskem glasbenem življenju.
Letošnje stilne koncerte so napovedala ali zapisala o njih kritične ocene vsa pomembna slovenska glasila, kakor tudi RTV Ljubljana.
Tako je DELO priobčilo dva članka, članki so bili tudi v Ljubljanskem Dnevniku, v NAŠIH RAZGLEDIH, v JANI, dvakrat v RTV Ljubljana, o njih pa je poročal celo celovški list KARNTNER TAGESZEI-TUNG. Na tem mestu je nemogoče posredovati številna mnenja, ocene in zapise, zato objavljamo le oceno tov. Lea Engelmana iz Naših razgledov.
V sodelovanju s Kulturno skupnostjo Domžal in Društvom glasbenih umetnikov Slovenije je v Muzeju  Jelovškovih   fresk  v Grobljah
pri Domžalah potekal že drugič ciklus koncertov pod skupnim naslovom Stilni koncerti Groblje 72. Letošnji koncerti so obsegali program francoske glasbe, Musorgske-ga, baroka, dunajske klasike in slovenske sodobne glasbe. Pri tem gre za ambient koncertov, ki postaja glede na specifično akustiko precej priljubljen in za sestavo programov, ki so vsebinsko zaokroženi. V štirih večerih se je zvrstil zanimiv glasbeni repertoar od starih mojstrov, nacionalnih šol do slovenske sodobnosti. V celem zelo pisan spored glede na izvajalce ni mogel biti v vseh pogledih enako uspešen. Gre predvsem za akustičen uspeh instrumentov v cerkvi in stil izvajanih skladb, kolikor prenesejo polno, nekoliko votlo prelivajočo glasbeno gmoto. Pri tem so imela največ uspeha godala (prvi in tretji večer), kjer se je zvok instrumentov stopnjeval, medtem ko je pri drugih večerih prišla bolj do izraza svojska akustika prostora, ki je izvedbam dala nove razsežnosti v vtisu na poslušalce.
Večer francoske glasbe z violinistom Rokom Klopčičem in zagrebškim pianistom Rankom Filja-
kom je prinesel tri glavne francoske repertoarne skladbe za violino: Franckovo in Debussvjevo sonato in za konec Ravelov Tzigane. Prav Franckova Sonata za violino in klavir, ki je nedvomno doživela dognano izvedbo, ni mogla v tem akustičnem ambientu nuditi svoje polne podobe po klavirski zahtevnejši strani. Bujna poznoromantična barvitost klavirskega stavka zahteva precizno harmonsko členjenje klavirske igre, ki ni mogla priti ob polnem zvoku violine do ustreznega izraza. Nasprotno se je Debussv-jeva Sonata čudovito amalgamirala v sferičnem sozvočju obeh instrumentov, ki so ga prekinjali iskrivi motivični prebliski. Ravelova skladba je seveda potrdila virtuozne zmožnosti obeh koncertantov.
Pianist Igor Dekleva in basist Jože Stabej sta predstavila dvoje znamenitih del s področja ustvarjalnosti Musorgskega. V prvem delu je Igor Dekleva interpretiral klavirski ciklus Slike z razstave. Koncept skladbe, ki je po značaju izrazito instrumentalen, se je prilegal koncertnemu okolju. Igor Dekleva se je predstavil kot pianist z izra-
(Nadaljevanje na 12. strani)
zitim smislom za monumentalen klavirski zvok, ki ga je v danih možnostih uspešno izkoristil. V vrsti petnajstih stavkov je nanizal bogat spekter izraznih možnosti, kjer so mu nekateri stavki (Budlo, Con mortuis ...) v kontrastu zazveneli nadvse muzikalno subtilno.
V drugem delu je basist Jože Stabej odpel devet znamenitih samospevov. Samoniklost velikega ruskega skladatelja se kaže prav v njegovih samospevih. Po vsebini precej raznoliki imajo težišče v imenitno oblikovanih besedilih. Solist jih je tudi interpretiral v tem smislu: z muzikalnim poudarkom, izdelano dikcijo in polno mero pevske kulture.
Tretji večer je pripadal domačim izvajalcem. Nastopil je godalni orkester Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale pod vodstvom
Tomaža Habeta. Spored je obsegal dela J. K. Dollarja, Telemanna in Albinonija. Vrsto skladb, ki postavlja izvajalcem težke zahteve je bila dovolj uspešno rešena. Iz ansambla bodo nedvomno še izšli tudi poklicni glasbeniki, ki so se tu srečali z zahtevnim delom ob igranju v orkestru. Solistka v Telemannovem koncertu je bila oboistka Marija Škof, ki je svoj part suvereno obvladala, tako da so dirigentove profesionalne zmožnosti prišle do izraza prav v spremljanju solistke. Omeniti gre tudi čisto igro solistke Branke Roglič.
Na zaključnem koncertu je nastopil Ljubljanski pihalni trio — v prvem delu z dunajsko klasično in v drugem s slovensko sodobno glasbo. Izredno uigran komorni ansambel si je lahko privoščil sproščeno in brezhibno muziciranje v obeh diametralno koncipiranih de-
lih njihovega nastopa. Obe skladbi prvega dela (Haydn, Beethoven) sta bili interpretirani v sodobnem smislu s precej ostrimi tempi v hitrih in bogato spevno linijo v počasnih stavkih. Zvočno intenzivno dokaj različni instrumenti so se v cerkvi zlili v enoten zvok, ki je prišel še bolj do izraza v drugem delu koncerta. Studiozna in zahtevna Sre-botnjakova Serenada in razposajen Švarov Trio so tako v novem okolju pokazali nove kvalitete.
Groblje 1972 so dokazale svojo glasbeno upravičenost; želeti bi bilo, da bi se koristno sodelovanje med Društvom glasbenih umetnikov in Kulturno skupnostjo Domžale nadaljevalo in s tem tradicija ciklusa teh koncertov.
Poleg stilnih koncertov Groblje 72, je ob otvoritvi Muzeja Jelov-škove umetnosti v Grobljah nastopil tudi domačin, pianist Aci Ber-
toncelj. Tudi v jeseni je bil v Grobljah koncert 15. septembra in sicer koncert Slovenskega instrumentalnega tria, v katerem je nastopil tudi pianist Aci Bertoncelj. Koncert je kljub izredno slabemu vremenu lepo uspel.
Odbor, ki ima na skrbi stilne koncerte je predvidel že koncerte za Groblje 73, ki bodo verjetno pritegnili še več obiskovalcev kot »Groblje 71« in »Groblje 72«.
Čeprav je za ureditev tega prelepega kulturnega spomenika bilo, predvsem letos, namenjenih ogromno sredstev, zamenjana je bila večina dotrajanega ostrešja, strešna kritina, notranjost pa opremljena z vitrinami Jelovškovih del, to ni bilo zaman, to dokazuje vse večje zanimanje za prelepe Groblje, oziroma Muzej Jelovškove umetnosti.
Ravnikar Tone
In memoriam...
TONE ROBIČ, šolski ravnatelj v pokoju se je za vedno poslovil od nas. Nenadna novica, da ga je smrt dohitela prav na pragu njegovega stanovanja nas je vse močno presenetila in potrla, saj je bil prav zadnje dni videti zdrav in dobre volje!
Pokojni tov. Robič je kot učitelj služboval na raznih službenih mestih od Virštajna na Štajerskem, Komende, Mengša in Špitaliča do Radomelj, kjer je bil najdlje. Povsod je žel velike učne in vzgojne uspehe. Bil je aktiven sodelavec v raznih družbenih organizacijah vse do svoje upokojitve. Zaradi svojega naprednega mišljenja in odkritosrčnosti si je poleg prijateljev, nabral tudi sovražnikov. Za svoje požrtvovalno delo ni pričakoval priznanj, ne pohval! Bilo mu je zoprno že samo namigovanje o tem. Po besedi trd, a po srcu iskren in dober tovariš in prijatelj je bil priljubljen med svojimi šolskimi kolegi. V lepem spominu ga bodo obdržali vsi njegovi nekdanji učenci in učenke, pa tudi njihovi starši. Čeprav večina ljudi ni bila obveščena o njegovi nenadni smrti, je bilo na njegovem pogrebu veliko njegovih stanovskih tovarišev.
V slovo mu je spregovoril njegov dolgoletni šolski tovariš Nace Vodnik, ki se je poslovil v imenu
njegovih najožjih šolskih kolegov in nekdanjih internirancev. Ob poslednjih zvokih žalostinke in zadnjem poklonu državne trobojnice smo se
počasi razšli z zavestjo, da je legel k počitku še eden iz stare učiteljske generacije, ki je orala težko ledino na polju šolstva po II. svetovni vojni.
Sirene tulijo, zvonovi zvonijo in njihova žalostna pesem odmeva med hribi... Tako je priče! svoj poslovilni govor eden izmed govornikov ob krsti pokojnega CIRILA JESENSKA.
Vsi smo ga poznali, ki smo ga imeli radi in ga spoštovali, šc danes ne moremo prav doumeti, da nas je za vedno zapustil.
Bil je marljiv in vedno vnet za vse, kar je bilo napredno. Vsa povojna leta je bil marljiv družbeno politični delavec. Punkcije, ki so mu bile zaupane, je vestno opravljal, zato so mu volivci nalagali vse več bremen. Tako je bil odbornik Okrajnega ljudskega odbora; svoje volivec je zastopal pri Občinskem odboru Moravče, skoraj celo desetletje pa v Skupščini občine Domžale. Poleg tega je dalj časa opravljal funkcijo predsednika Krajevne konference SZDL, ter marljivo delal v Krajevni skupnosti Peče.
Vse življenje je ostal zvest rodnemu kraju — za njegov napredek
in razvoj se je vsega žrtvoval. Tako so se vrstili uspehi, katerih gonilna sila je bil on: petrolejke je zamenjala elektrika, vodnjake vodovodna pipa, namesto brvi so zrasli mostovi, kolovozi so dobili podobo ceste.
Desetletje jc minilo, kar je prevzel krmilo gasilskega društva. Delovni elan ga je večer za večerom privabljal v gasilni dom. kjer so se mu ob delu porajale nove ideje, v katerih je vedno videl le koristi in procvet društva. Njegovemu vzgledu so sledili mnogi, zlasti mlajši — in tako jc postal tudi njihov vzgojitelj. Prenovljen dom, nova oprema, nove motorke in orodje ter sirena — to so v veliki meri sadovi njegovega dela. Tudi društveni prapor je zaplapolal in kako tragično je, da se je prav ta prapor že tako kmalu poklonil njegovemu spominu.
Jesensko cvetje bo prekrilo njegov prerani grob, mi pa se ga bomo šc dolgo, dolgo hvaležno spominjali.
AVBELJ  MATIJA —
Rodil se jc pred 84. loti v Zgornjih Kosezah kot kmečki sin. Že v r.mi mladosti je bil velik ljubitelj zemlje, zato se je kar v domači vasi poročil. Z vso ljubeznijo je obdeloval zemljo ter slovel po celi dolini in šc prek nje za pridnega in umnega kmetovalca, ki se ni ustrašil nobenega dela na gruntu. Bil je oče 10 otrok, katere jc vzgajal in vzgojil v poštene državljane. Spoštovan in upoštevan pa ni bil samo zaradi svoje pridnosti in umnega gospodarjenja, pač pa tudi zato, ker je bil pripravljen vsakomur priskočiti na pomoč v težavah. Poznamo ga kot zavednega Slovenca, kar jc dokazal v zadnji vojni, ko jc trdno stal na strani Osvobodilne fronte. Vrata njegove hiše so bila vedno na stežaj odprta pripadnikom fronte in partizanskim borcem.
Da jc bil resnično priljubljen, jc pokazal njegov pogreb, katerega se je udeležila velika množica ljudi od blizu in daleč. Ob grobu so mu zapeli domači pevci, poslovilni ro-vor pa jc orisal njegov lik in življenjsko pot.
Želimo, da bi mirno počival v slovenski zemlji, katero jc neizmerno ljubil.
Janko Zupan
ANDREJKA VIKTOR I |A (HUDMANOVEGA ATA)
iz Dolcnj ni več. Nihče ni pričakoval nenavadne novice, da jc sredi dela in skrbi za svojo veliko kmetijo omahnil v smrt Andrejka Viktor, Uudmanov ata. Ta vest je v resnici presenetila številne prija-
(Nadaljcvanjc na 13. strani)
telje in znance. Bil je eden izmed starih in trdnih gospodarjev, ki so vsa ta leta uporno kljubovali vsem neprilikam, s katerimi se morajo danes naši kmetijci boriti za svoj obstoj. Bil je obenem markantna osebnost. Svojo aktivnost pa ni pokazal samo doma, temveč se je aktivno udeleževal vseh akcij v družbeno političnih organizacijah v svojem kraju. Najbolj pa je bil predan domačemu gasilskemu društvu na Rovih, katerega ustanovni član in nekaj časa tudi predsednik je bil. Vneto je sodeloval pri gradnji gasilskega doma na Rovih. Vedno je imel odprto roko za velike potrebe tega društva, ki ga je podpiral moralno in materialno. Dosledno se je udeleževal vseh članskih sestankov in z nasveti bodril mlajše člane društva k vedno večji aktivnosti. Veselil se je hitrega napredka svojega društva, saj je tudi po njegovi zaslugi tako hitro napredovalo.   Vesel   je   bil pokojni
Viktor doseženih uspehov domačih operativcev, saj so dosegali na občinskih tekmovanjih zavidljive uspehe. Kako priljubljen je bil pokojni Viktor, je pokazala ogromna udeležba pogrebcev iz vseh krajev. Sedem gasilskih in dva lovska prapora sta se zadnjič poklonila pokojniku ob slovesu. Na zadnji poti ga je spremilo mnogo gasilcev in četa lovcev. V slovo mu je pred gasilskim domom spregovoril tov. Vodnik. Gasils-ka sirena na domu se je še zadnjikrat oglasila, ko so gasilci odnesli tovariša Viktorja do njegovega zadnjega doma. Ob grobu pa sc je poslovil od njega še zastopnik lovske družine. Ob salvi iz lovskih pušk so njegovi lovski tovariši položili pokojnega Hudma-novega ata v njegovo družinsko grobnico.
Hvala ti, dragi Viktor, za vse tvoje žrtve in delo! Počivaj v miru! Ohranili te bomo v trajnem spominu.
V. N.
OBJAVA
Občinski svet Zveze kul-turno-prosvetnih organizacij bo organiziral dramsko-režiserski-šminkarski tečaj. Stroške tečaja in prevozne stroške bo kril Občinski svet ZKPO. Prijave sprejemamo do 30. oktobra.
Mlade pevce in igralce sprejema v svoje vrste tudi DKPD Svoboda Mengeš.
Svoje vrste želi pomnožiti tudi Jamarski klub Domžale.
V začetku sezone pa sprejema v svoje vrste mešani pevski zbor Domžale pevke in pevce, ki
imajo za to pogoje in veselje.
Prijave za tečaj sprejema tajnik ZKPO Domžale Tone Ravnikar, tel. 72-419.
Prijave za igralce in pevce DKPD Svoboda Mengeš sprejema Slavko Pišek, tel. 72-602.
Prijave za pevce MPZ Domžale sprejema Tone Juvan, tel. 72-693, prijave za Jamarski klub Domžale pa Stane Stražar, tel. 72--289.
MLADI, VKLJUČITE SE V VRSTE KULTURNIH DELAVCEV!
Razdelitev sredstev za posojila udeležencem NOV
Sklad za financiranje gradnje in adaptacijo stanovanj za borce NOV v občini Domžale je na zadnjih sejah v juniju in septembru razdelil sredstva naslednjim upravičencem kot dolgoročno posojilo:
1.	Urbanija Ivan, Kranjebrdo 3	10.000 —	dni
2.	Mrčun Jože, Drtija 14	20.000.—	din
3.	Deklcva Anton, Domžale, Prešernova 17	20.000.—	din
4.	Brcgar Maks, Zalog št. 2	10.000,—	din
5.	Bratun Stane, Zalog št. 8	20.000.—	din
6.	Zupan Jože, Podstran 7	10.000.—	din
7.	Grošelj Rok, Ccšenik št. 7	10.000 —	din
8.	Krcč Rozalija, Sr. Jarše 11	15.000.—	din
9.	Lukman Maks, Prcvojc 76	10.000.—	din
10.	Occpck Marija, Velika vas 4	20.000.—	din
11.	Zupančič Anica, Zlatopolje 11	10.000.—	din
12.	Kos Antonija, Ccšnjice 21	10.000.—	din
13.	Cerar Dominik, Mala Loka 13	5.000.—	din
14.	Stražar Andrej, Čcplje 10	15.000 —	din
15.	Škarja Marija, Mengeš, Kolodvorska 22	15.000.—	din
10.	Jereb Marija, Homec, Bolkova 26	15.000.—	din
17.	Kcrč Frančiška, Domžale, Tomšičeva 1	10.000.—	din
18.	Pcstotnik Marija, Čeplje št. 5	10.000.—	din
19.	Starin Pavel, Dob št. 58	15.000.—	din
20.	Novak Franc, Radomlje	10.000,—	din
21.	Gostič Ivan, Nikola Tesla 2	30.000.—	din
22.	Trtnik Alojz, Bišče 15	20.000.—	din
23.	Mežnar Ciril, Ihan št. 7	13.000.—	din
24.	Godec Anton, Brdo 20	5.000 —	din
25.	Gorta Marija, Sp. Javorščica 7	15.000.—	din
26.	Orehck Franc, Račni vrh 4	12.000.—	din
27.	Rahne Janko, Rača št. 2	20.000.—	din
28.	Požar Jožefa, Hrastnik št. 7	8.000.—	din
29.	Pire Rudolf, Goričica 15	13.000.—	din
30.	Bevc Valentin, Imovica 3	10.000 —	din
31.	Lončar Martin, Zg. Prapreče 2	20.000.—	din
32.	Požar Miha, Šentvid 6	15.000.—	din
33.	Mlakar Ančka, Trzin, Ljubljanska 7	10.000.—	din
34.	Panjan Franc, Zg. Jarše 42/b	10.000.—	din
35.	Volf Marija, Zg. Loke 14	20.000.—	din
36.	Burja Karol, Obrše št. 2	5.000.—	din
37.	Robavs Pavel, Mengeš, Trdinov trg 4	10.000.—	din
Pri podeljevanju posojil je sklad ravnal po kriterijih in merilih, ki jih je v posebnem odloku določila občinska skupščina in so že bila posredovana javnosti.
Novo igrišče na Prevojah
... POTEM SEM SE PA ZBUDIL
Sanjalo se mi je, da sem postal prvoborec za odpravo socialnih razlik. Bil je to čudovit sen. Vozili so me iz sestanka na sestanek, kjer sem gromovito govoril, da morajo socialne razlike izginiti. Toda kaj, ko je s sanjami vedno tako; kadar so najlepše se prebudiš. Ko sanjski užitek pride do vrhunca, jih je konec. Tudi jaz sem se prebudil. Škoda. Tako lepo smo sedeli, sami izbrani. Kajpak nam ni bilo vseeno, če smo za tega ali onega vedeli, da ima 800 ali več na mesec, mi pa samo 600. Zaverovano so me gledali, jaz pa sem govoril. O kako sem govoril. Človek lahko samo v sanjah tako govori. Bilo je soparno, zatohlo, zato sem slekel suknjič, zavihal rokave, zrahljal kravato. Moral sem biti na moč učinkovit. Ploskali in odobravali so mojemu iz-
vajanju vsi od kraja razen nekega tipa, grinte, tam na koncu, ki jih niti 200 nima na mesec. Pa se ti dvigne in celo mirno gleda v oči in s prav nič tresočim glasom reče; »Tovariši, mar ne bi pogledali najprej v svojih vrstah, koliko kdo ima. Kdo si upa pokazati svojo hranilno knjižico. Kaj pa naše vile vsepovsod ...« Še bi verjetno našteval, če ne bi mi, potem ko smo se zavedli, v en glas zahrumeli: »Ven z njim!« Kako si drzneš in podobno. V protestu sem bil najhujši od vseh. Penil sem se in pognal proti njemu preko razbesnelih teles drugih. No, kaj bi napravil z njim res ne vem. Verjetno bi ga zadavil. A kaj, ko sem se prebudil, ves prepoten, z rokami nad ženinim vratom, ki je mirno spala.
Lepe sanje se vedno tako končajo. Seveda potem do jutra nisem zaspal. Zaradi grenkega okusa v ustih in z mislijo, da bi zaradi lepih sanj skoro napravil zločil.
A. Zaje.
Mladinci iz Prevoj in bližnje okolice slavijo pomembno delovno zmago. V kraju Šentvid so zgradili košarkarsko asfaltirano igrišče in s tem doprinesli svoj delež pri ureditvi športnih objektov v naši občini. Potrebna finančna sredstva so prispevali OK ZMS Domžale, Svet za telesno kulturo občine Domžale in mladinska organizacija iz Prevoj. Vsa zemeljska dela so s prostovoljnim delom opravili mladinci sami in s tem dokazali, da športni en-tuziazem ni zapustil naše mladince, nasprotno, s podobnimi akcijami jih čedalje bolj utrjuje.
Zaključek dela pri urejevanju igrišča so mladinci proslavili v soboto, 8. 10. 1972, z otvoritveno tekmo, na kateri so premagali mladinsko ekipo iz Moravč. Rezultat je bil 37 : 33.
Igrišče je pripravljeno. Želimo, da bi podobne delovne akcije spodbudile tudi ostale mladinske aktive
v naši občini, ker bi le na ta način dosegli množičnost v športnem živ-
PKODAM
Po ugodni ceni je naprodaj:
1. dobro ohranjena postelja z mrežo,
2. kuhinjska stenska omara z delovno mizo,
3. polkavč v modri barvi,
4. dobro ohranjena peč na olje,
5. pisalna miza.
Vse informacije dobite na Krajevnem uradu v Radomljah med uradnimi urami ali pa pri tov. Vodniku v Radomljah, Prešernova 21, I. nadstropje, stanovanje 3.
Nove Domžale - kdaj ?
Ni še dolgo, ko smo trumoma hodili v Velenje, kot romarji gledat in občudovat to lepo mesto, ki je zraslo čez noč. Vsi izleti so šli skozi Velenje. Rekli smo tedaj, da gremo v Novo Velenje.
Čudno, kako hitro je vse drugače, da danes nihče več ne reče Novo Velenje, ampak samo Velenje kot včasih.
In zdaj Domžale. Pravimo in pravijo in domišljamo si, da je to lepo, razvito mesto. Figo je. Za tistega, ki jih pozna samo iz pripovedovanja in pisanja so morda res lepe. A kdor se je pripeljal le enkrat vanje, s katerega koli konca že, so to velika, prav nič lepa vas. Posebno vse vpadnice so take kot pred nekaj desetletij. Kmečke.
Takšne Domžale so. Do danes. Nekaj skromnih poizkusov urbanistov in gospodarstvenikov je v preteklosti sicer bilo, da bi jih spremenili, a videti ni veliko, vsaj v središču ne.
Do danes pravim zato, ker smo zdaj na prelomnici — staro — novo. Pojavili so sc pogumneži, ki so krepko zarezali z lopato z namenom, da dajo Domžalam povsem novo lice. Občinska skupščina je naročila nove urbanistične načrte za Domžale in vsa večja središča v občini. Na »Biro-ju 71«, kjer so načrte delali, so vedeli, kaj hočejo. Lotili so sc dela z vso vnemo in strokovnostjo in brez sentimentalnosti. Izdelali so, za naše prilike,   za   našo konzervativnost,
fantastičen projekt. Domžale naj bi postale novo, moderno mestece s središčem, kakršnega današnji čas zahteva.
Načrti in makete so bili več kot en mesec razgrnjeni in na vpogled vsem občanom v preddverju Komunalnega centra v Domžalah. Človek bi pričakoval, da se bo pred načrti trlo ljudi, da imajo občani živo zanimanje za izgled svojega mesta. Pa nič od tega. Razne komisije in sveti so se pogosto sestajali in tudi živo razpravljali o načrtih, medtem ko so posamezniki, zdaj eden, zdaj drugi, brez posebne prizadetosti, kot da gre za Trbovlje, odšli, ne da bi kaj rekli. Le v očeh nekaterih se je bralo, da v realizacijo načrtov ne verjamejo.
Poslušal sem pripombe: »Pa ravno našo potko bodo uničili* in neka gospa, »Plačali mi bodo tapete in lestence, ki sem jih kupila v Italiji, da bodo črni.« Skratka, vsi gledajo načrte zelo ozko, vsak okoli svoje hiše in parcele, kar je
razumljivo, posebno tisti, katerih hiše so predvidene za rušenje. V en sam gigantski, razgibani blok s 428 stanovanji, ki naj bi stal ob Kolodvorski in Ljubljanski cesti pa nihče ne verjame, da o drugih večjih in manjših objektih, ki bodo Domžale zelo spremenile ne $OVO rimo. »Tega nikoli ne bo,« pravijo. Tudi svojih misli so ljudje malo napisali v knjigo za pripombe.
Zakaj taka zadržanost domžalskih meščanov? Morda zato, ker so jih urbanisti v preteklosti razočarali, ali zato, ker jih do zdaj sploh ni bilo.
Prav gotovo, da bodo Domžale še nekaj časa kar Domžale in ne Nove Domžale, kot je bilo Velenje. Čc pa so sc pravi ljudje zagrizli v to, da jih napravijo nove, v kar sem prepričan, potem bo čez nekaj let še kdo, ki živi 0 inozemstvu, zgrešil svojo hišo, kot se je pred kratkim zgodilo nekomu, ki se je po 17 letih vrnil v Domžale.
A. Zaje
Kronika telesne kulture v Domžalah
(odlomki in zapisi iz spominov starejših športnikov)
Leta 1909 je bilo v Domžalah ustanovljeno telovadno društvo Orel, ne samo kot konkurenca v telovadbi, temveč tudi kot politični nasprotnik. O tem priča izvleček iz zapisnika telovadnega društva Sokol. (Arhiv Sokola je zaplenil Gestapo, ki se je po osvoboditvi našel v Kranju.)
o/,rftt t/t*
/V*
J
- trt
Vi .*»..
Ms j, < . / ,
-s.
4*-o~< / W      od .---iVj^/<<vV
5«V
iS? "
7      ( •■
26. decembra 1905 je bil ustanovni občni zbor telovadnega društva Sokol. 2e naslednje leto so izvolili gradbeni odbor. Slavnostna otvoritev pa je bila 6. avgusta 1911. Ljubljanski Sokoli in društvo Narodni dom so prikorakali peš do Dragomlja, kjer so goste pričakali domžalski Sokoli. Prirejen je bil velik telovadni nastop. Na slavnostnem odru so bili predstavniki društev iz Celja in Zagorja, ki so leto dni preje imeli tako slovesnost.
Sokolski dom slavnostno okrašen ob 30-letnici društva in razvitja prapora.
Gradbeni odbor telovadnega društva Sokol.
Od leve proti desni stojijo: Setina, Jenčič, Javoršek, Adamič, Slokar. Sedijo: Petrove, starosta Ravnikar Franc, (ki je izdelal načrt za Sokolski dom) Skok in Kuhar.
Kdo je odgovoren za športne preglede?
V Domžalah je preko 500 športnikov, ki se aktivno bavijo s športom. Vsi ti morajo biti po nalogu republiških strokovnih zvez kategorično zdravstveno pregledani vsakih šest mesecev. Redni zdravstveni pregledi po zdravstvenih normativih 2D Domžale stanejo daleč več kot pa prejemajo posamezne športne organizacije dotacij od skupščine občine (preko ObZTK Domžale).
Znesek za te namene je bil letos tako majhen, da ni zadoščal niti za 1/3 pregledov omenjenih športnikov. Ker so se pregledi nadaljevali, denarja iz omenjenega fonda pa ni bilo več na razpolago, so za vse omenjene preglede dobivale posamezne športne organizacije račune za izvršitev omenjenih zdravstvenih uslug.
Vemo, da so stroški pregledov športnikov precej visoki, vendar bi ti pregledi morali biti. Vemo tudi, da je nekdo odgovoren za plačilo in predhodno planiranje teh sredstev pa naj bo to SOb Domžale ali kdo drugi, sredstva za te name-
ne bi morala biti zagotovljena. Občinska zveza za tel. kulturo Domžale teh sredstev nima in jih tudi ni dobila, čeprav je posredovala podatke o številu športnikov, ki morajo biti pregledani.
Danes si vrsto športnikov in športnih delavcev na terenu beli glavo kako rešiti ta problem. Nekateri funkcionarji posameznih klubov so se znašli in dobili zdravnike, ki so jim morda brezplačno izvršili preglede kar je več kot pohvalno. Vsi ostali so zaostali v tekmovanju, ker nimajo pregledanih tekmovalcev, kajti pravilniki stro kovnih zvez točno citirajo, da tekmovalec, ki nima zdravstvenega pregleda NE SME NASTOPATI.
Sedaj imamo mnogo smučarjev, za katere ne vemo kam naj jih napotimo, da bodo lahko v zimski sezoni tekmovali.
Želimo, da se ta problem uredi tako kot imajo to urejeno vse občine širom po Sloveniji.
R.
Radioamaterji so delavni
Vrste radioamaterjev so se v naši občini v zadnjih 2. letih okrepile, saj je bil ustanovljen tudi nov klub v Moravčah, ki združuje mlade prijatelje radijske tehnike iz moravske doline.
Radioklub Domžale je v teh letih dosegel svoj kvalitetni vrh zlasti na področju radijskih tekmovanj na UKV področju, med drugim je osvojil POKAL Zveze radioamaterjev Jugoslavije in več drugih visokih uvrstitev na jugoslovanskih in evropskih prvenstvih. Dosegli so tisto, kar so pred nekaj leti lahko le sanjali. Vsak dinar, ki so ga dobili z lastno dejavnostjo in iz občinskega proračuna so hranili nekaj let za nakup novih UKV in kratkovalovnih radijskih postaj nemške oz. japonske izdelave, s čemer so vsaj približno dosegli nivo drugih glede tehničnih pogojev. Zrasla pa je   tudi   generacija   mladih, sposobnih radioamaterjev, katerih dolgoletno delo pri spoznavanju zakonitosti radijske tehnike je končno rodilo skoraj  »olimpijske« sadove. Žal je njihovo delo javnosti premalo znano, saj jih nazven »izdajajo« le visoke, komplicirane antene. Pomen radioamaterskega dela in usposabljanja za delo na področju radijske tehnike  in elektronike nedvomno daleč presega zgolj konjič-karstvo.  Najpomebnejši  je vsekakor že sam vzgojni pomen, da mladi  ljudje delajo nekaj koristnega zase in za široko skupnost, da ne omenjam njihove vloge v okviru organizacije splošnega ljudskega odpora, civilne zaščite, pomoči pri naravnih nesrečah, vzdrževanju stalne mreže pripravljenosti za posredovanje nujne pomoči v različnih oblikah itd. Nerazumljivo je zato tembolj, da se morajo neprestano boriti s takšnimi finančnimi težavami, kot v sedanjem času le še redko-katera  organizacija  takega pomena. To je posledica neurejenega financiranja dejavnosti vseh organizacij Ljudske tehnike v naši občini, ki so letos vse skupaj dobile manj sredstev, kot jih je potrebno za 50 metrov asfaltirane ceste. Razveseljivo je sicer, da dosegamo velike rezultate na področju izgradnje komunalnih objektov, toda kratkoviden odnos do takšnih organizacij ima
težke posledice za njihovo dejavnost. Dejstvo je, da se tudi SZDL premalo zanima za njihovo delo.
Zato pa je tembolj razveseljiva novica, da so se letos jeseni lotili radioamaterji gradnje manjše brunarice na Menini planini, od koder stalno tekmujejo s prenosnimi UKV postajami. Zakonitost širjenja ultrakratkih valov narekuje takšno lokacijo, saj je možno le s take višine dosegati zveze na velike razdalje. V septembru in oktobru so opravili več sto prostovoljnih delovnih ur pri gradnji temelja za brunarico na najvišji točki Menine planine v dokaj težkih pogojih. Drugo leto nameravajo sami posekati potreben les za gradnjo na sami Menini, seveda pa bodo vseeno potrebovali precej sredstev za opremo. Upajo, da jim bodo vsaj z materialom pri tem pomagale tudi delovne organizacije naše občine. Nekatere so že dale (npr. Komunalno podjetje Domžale), druge pa obljubile ustrezno pomoč, Občinska skupščina Mozirje pa je brezplačno dala zemljišče.
Franci Gerbec
SEDEM IZKLJUČITEV V DOMŽALAH
Na nogometni tekmi Domžale — Ihan dne 8. oktobra 1972, ki se je igrala na nogometnem igrišču v Domžalah med člansko in mladinsko vrsto obeh nasprotnikov je bil dosežen svojevrsten rekord v Izključevanju nogometašev.
To so na medsebojnem tekmovanju dosegli mladinci nogometnega kluba Domžale. Sodnik je že izključil štiri mladince in nato moral po pravilih NZJ prekiniti tekmo, ker moštvo ni imelo zadostno število nastopajočih na terenu. Ta rekord pa ni treba vzeti kot pohvalo, temveč kot žalosten pojav. Mladinci Domžal niso mogli preboleti poraza in so zato sodnika kar po vrsti zmerjali z nedopustnimi in neprimernimi psovkami. Sodniku ni preostalo drugega, kot da jih pošlje v garderobo na ohladitev. Kam gre vzgoja pri že tako mladih in kdo je odgovoren se sprašujemo že dalj časa, rešitev pa je še vedno odprto vprašanje.
V ponedeljek t8. septembra je Domžale spet obiskal član predsedstva ZKJ in predsedstva SFRJ tov. Mitja Ribičič. Razširjenemu političnemu aktivu je govoril o II. fazi ustavnih sprememb s poudarkom na novem skupščinskem sistemu.
Zakonca /Cos Iz Vidma sta 27. septembra praznovala 50-letnico skupnega življenja. Slavnosti se je udeležilo 13 še živečih potomcev, 29 vnukov in 3 pravnuki Slavnost no vzdušje je popestrila družinska enotnost katera je v tej družini prisotna od vsega začetka. Pridružujemo se čestitkam in jima želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let v krogu svojih potomcev.
Tudi vaščani Loke pri Mengšu so dokazali, da z združevanjem sredstev občanov kraj lahko napreduje. Slika prikazuje asfaltiranje ceste skozi Loko.
Tudi pri moštvih Domžal in Ihana je prišlo po vodstvu Ihana 0 : 1 do obračunov, nakar je moral sodnik izreči svoje. Tudi tu je poslal v sla-čilnico tri nogometaše, 2 iz Domžal in enega iz Ihana.
Smatram, da morajo trenerji in člani vodstva take nešportne geste
odpravljati. Tako bo nogomet dobil na športni dostojnosti in nogometaši bodo brez obračunavanj preboleli poraze tudi na domačem terenu. Zavedajmo se, da tudi nogomet dobiva družbena sredstva za vzgojo mladega človeka.
R.
Telesna kultura in šport
KOŠARKA
Košarkarski klub Domžale Pionirska liga — I. skupina
Triglav :	Domžale	47	: 35
Medvode	: Domžale	53	: 20
Domžale	: Olimpija	19	.59
Litija : Domžale		36	: 27
Vrhnika	: Domžale	34	: 41
Domžale	: Triglav	33	46
Domžale	: Medvode	35	43
Domžale	: Olimpija	30	53
Domžale	: Litija	30	29
Mladinke	LTS — začetnice		
OMmpija	: Domžale	40	14
Domžale	: Jezica	37	6
Domžale	: Litija	35	17
Ilirija :	Domžale	26	22
V končni razvrstitvi je		ekipa	
mladink dosegla 3—5 mesto.			
Mladinci	— ljubljanska skupina		
Domžale	: Stadion	49	81
Savsko naselje : Domžale		75	60
Domžale	: Zagorje	79	51
Rudar :	Domžale	79	54
Domžale	: Jezica	54	53
Hrastnik	: Domžale	45	27
Domžale	: Kamnik	54	53
Stadion	Domžale 112		54
Domžale	: Savsko naselje	77	63
Mladinke LTS — začetnice			
Jezica :	Domžale	31	39
Domžale	: Olimpija	11	34
Litija : Domžale		7	27
Člani B -	— II. rep. liga center		
Domžale	: Šentvid	40	20
Moste :	Domžale	83	50
Domžale	: Tabor	84	72
Kočevje	: Domžale	65	68
Domžale	: Črnuče	55	50
Kamnik	: Domžale	92	74
Domžale	: Zagorje	62	51
Šentvid	Domžale	25	45
Domžale	: Moste	59	56
Telesnovzgojno društvo Partizan Mengeš
Mladinska liga LTS — II. skupina mladinke
Mengeš : Vrhnika 13 : 70
Ilirija : Mengeš 48 : 10
Mengeš i Jezica 16 : 38
Mengeš : Črnuče 13 : 38
V končni uvrstitvi so mladinke zasedle 6. mesto.
Člani LTS liga
Mengeš : Vrhnika B 61 : 83
Idrija i Mengeš 56 : 47
Mengeš : Borovnica 78 : 70
Komet : Mengeš 83 i 84
Mengeš i Dol 70 : 48
Mengeš : Trnovo B 74 : 48
Jezica B : Mengeš 63 : 59
V končni uvrstitvi so dosegli 2. do 5. mesto, izven konkurence 5. do 8. mesto.
DVIGANJE UTEŽI TAK Prevoje
Republiško prvenstvo v dviganju uteži za člane v Velenju 24. 9. 1972
Nastopilo je 12 tekmovalcev. Perme Brane, muha kat.    1. mesto Dime Rajko, muha kat.     3. mesto Peterka Pavel, pero lahka 3. mesto Velepec Marjan, lahka kat.
2. mesto Velepec Janez, srednja kat.
2. mesto
Kovic Marjan, težka kat. 3. mesto Peterca Ivan, super težka kat.
2. mesto
Ekipno:
1. Olimpija
2. Prevoje
3. Velenje
4. Celje
NOGOMET
Podzvezna nogometna liga člani
I. kolo
NPL
55 tOČk
31 točk 20 točk 16 točk
Dob : Hrastnik	5	: 2
Elan : Domžale	1	: 0
Kamnik : Ihan	0	: 2
II. kolo		
Domžale : Cement	0	: 2
Ihan : Sava	0	: 1
Dob : Rakek	4	: 2
III. kolo		
Kamnik i Domžale	1	: 1
Grosuplje i Ihan	0	: 2
Elan : Dob	6	: 0
IV. kolo		
Domžale : Sava	2	:0
Hrastnik : Ihan	4	: 1
Dob : Cement	3	: 0
V. kolo		
Kamnik i Dob	4	: 1
Ihan i B. krajina	0	: 0
Grosuplje i Domžale	2	: 3
VI. kolo		
Domžale : Ihan	0	: 1
Dob : Sava	3	: 5
I. razred NPL — A skupina člani		
I. kolo		
Induplati i Napredek	15	: 2
II. kolo		
Medvode : Induplati	2	2
Napredek : Črnuče	0 :	10
Kamnik B : Mengeš	0	6
III. kolo		
Induplati : Mengeš	4	1
Apnar ■ Napredek	3	0
IV. kolo		
Mengeš : Črnuče	3	2
Induplati : Enotnost	5	:0
V. kolo		
Apnar i Mengeš	5	2
VI. kolo		
Induplati : Črnuče	2	2
Mengeš : Cerknica	2	1
Podzvezna nogometna B skupina mladinci
I. kolo
Dob : Hrastnik Elan : Domžale Kamnik : Ihan
II. ikolo Dob : Rakek Ihan : Sava Domžale : Cement
III. kolo
Kamnik : Domžale Grosuplje : Ihan Elan : Dob
IV. kolo Hrastnik : Ihan Dob : Cement Domžale : Sava
V. kolo
Grosuplje : Domžale Kamnik i Dob Ihan : li. krajina
VI. kolo Dob : Sava Domžale : Ihan
liga
NPL
4 : 4 0 : 1
prekinjeno
7 :0 0 : 2 2 : 2
0 : 3
1 : 2 0 ! 4
6 : 0 4 : 1
neodigrana
2 : 2
7 : 2
3 : 2
2 : 1 0 : 2 prekinjeno
Podzvezna nogometna liga — NPL C skupina mladinci
Ljubljana : Mengeš 3 i 2
Apnar : Mengeš 0 i 2
Mengeš : Črnuče 2 i 3
Olimpija : Mengeš 4 : 1
Mengeš : Cerknica 5 i 3
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
VLAGAJTE V LB PODRUŽNICA DOMŽALE
Kinematografi predvajajo
KINO DOMŽALE:
21,—23. 10. 25.-26. 10. 28.—30. 10
i. —2. 11. 4.-6. 11. 8.-9. 11.
ii. —13. 11. 15.—16. 11. 18—20. 11.
amer. b. cs film fr. b. cs film nem. b. film amer. b. film amer. b. film it. b. film angl. b. film amer. b. cs film amer. b. film
waterloo
nezvesta zena
madam bovari
cjamango
zadnji naboj
kako, kje in s kom
barquero
vetre iz jamajke
billy kid
POTUJOČI KINO:
amer. b. film puške za apače
24. 10. v moravčah
25. 10. v ihanu
27. 10. v blagovici
28. 10. v krasnji
29. 10. v prevojah
KINO RADOMLJE:
21.—22. 10. 24.-26. 10. 28.-29. 10. 31. 10,—2. 11. 4.-5. 11. 7—9. 11. 11.—12. 11. 14—16. 11. 18.—19. 11.
KINO MENGEŠ:
21.—22. 10. 25.-26. 10. 28.-29. 10.
i. —2. 11. 4.-5. 11. 8—9. 11.
ii. —12. 11. 15.—16. 11. 18.—19. 11.
amer. b. film angl. b. vv film amer. b. cs film amer. b. vv film amer. b. film meh. b. film amer. b. film it.-šp. b. film amer. b. cs film
amer. b. film fr. b. film amer. b. vv film it. b. film amer. b. cs film nem. b. film fr. b. film it.-sovj. b. cs film amer.-it. b. cs film
v znamenju pištole
zasebno Življenje sherloch holmesa
plavi vojak
ko osem zvonov zazvoni
oni, ki zaudarjajo po znoju in smrti
postelja
mesto nasilja
dolgi dnevi maščevanja
letališče
bodalo
življenje, ljubezen, smrt moz, ki ga ne ubiješ lahko django proti sartani obesite ga brez milosti ljubim vse 2ene
nicolas philibert v vojni in ljubezni
s.o.s. nobile
mostišče
amer. b. v film bandolero
31. 10. v moravčah
1. 11. v ihanu
3. 11. v blagovici
4. 11. v krasnji
5. 11. v prevojah
it. b. film past v grand kanjonu
v moravčah
v ihanu
v blagovici
11. v krasnji 11. v prevojah
amer. b. film sam viski
14. 11. v moravčah
15. 11. v ihanu
17. 11. v blagovici
18. 11. v krasnji
19. 11. v prevojah