Toda, kakor rečeno, la reč ne spada v lepo slovstvo — zato križ čez njo in nobene besede več!
Ne maram, da bi bilo moje pero v kvar lepemu slovstvu in da bi si steklo bridki očitek, da je sokrivo krize slovenske knjige.
Tudi o tej krizi bi lahko še katero rekel, da ne bo poglavje prekratko. Ali pa naj se morebiti dü polovica krize k prejšnjemu poglavju, polovica pa naj ostane tukaj — to prepuščam preudarku slavnega uredništva. —
Kriza slovenske knjige, če se jo bolj natanko premisli, prav za prav ni kriza slovenske knjige, ampak je le kriza slovenskih knjigovezov.
Zdi se mi. da literature ni manj. kakor je je bilo prej.
Pišejo lit<yaturo gospodje, gospe, gospodične in otroci in jo pišejo z obema rokama in toliko, da jih kritiki komaj dohajajo, pa je samih kritikov pet in sedemdeset.
Ne čita se tudi ne manj. nego se le či-talo prej. Rajši narobe!
Le da so poprej pisali in čitali knjige, ki so pri njih imeli opravka in zaslužka knjigovezi, sedaj pa pišejo in čitajo no-vine. To je tisto!
Knjig itnamo resnično manj. Zato pa imamo več novin in so novine štirikrat tolikšne, kakor so bile prej. Novine bere vsak. Kdor pa bere novine. ima branja dovolj in ne more povrhu brati še knjig. N. pr. so bile velikonočne novine tolikšne. da sem si izprosil teden dni dopusta.
da sem jih mogel s pridom prečitati, in še mi ni ostalo časa. da bi sproti čital novih novin. In ni moči prezreti nikakor ne. da človek ne živi samo od branja in zaradi branja. Ampak stoji že v katekizmu. da ljubi Bog človeka ni ustvaril zato. da služi knjigi, nego je ustvaril knjigo, da služi človeku, kolikor je namreč knjiga človeku potrebna.
In se v novinah dobi za tri dinarje več branja nego v knjigi za sto dinarjev in še so sirke povrhu in nagrade »n ženitne ponudbe, kjer te išče sreča.
Človek nima toliko rok in toliko v žepu. da bi lahko hkratu čital novine in knjige. To sploh ne gre.
Vse. kar so prej pisale knjige, sedaj pišejo novine in še dosti več. Celo drame pišejo in zdravstvo in francoske slovnice in razlage k stanovanjskemu zakonu in sploh tudj čisto pametne in učene stvari.
Zato mislim, da literatura nima krize. Le obliko je izpremenila in papir je postal drugačen In v kompanijo je stopila z novinamL Oziroma ie stopila v njih službo.
In če bodo novine še večje, bo tudi literatura še večja in bo od ugodnih vetrov gnana ponosno iadrala pod črto in v prilogah. —
Na to-le od ugodnih vetrov sem se spomnil, ker je rekel zdravnik, da so vetrovi velevažna reč in da so vetrovi jamstvo in podlaga za dobrobit mojega telesa in duha.
Naši rojaki onstran Atlantika.
Koliko Slovence« je v Ameriki in kako žive.
V Severni Ameriki živi okoli 240.000 Slovencev. Uradna statistika jih navaja sicer samo 210.0(10. ker na se še vedno mnogi Slovenci štejeio med Avstrijce, cenijo poznavalci ameriških razmer število ameriških Slovencev nad 240.000.
Ne ve se natančno, kdai so prišli prvi Slovenci v Ameriko Izredno zanimivo je mnenje J. Zavrtnika. pisatelja knjige »Ameriški Slovenci« (izdana leta 1925. v Chicagu). ki razoravlja v njej, da so prišli prvi Slovenci v Ameriko že v prvi polovici 18. stoletja, kot protestantovskl oribežnfki v družbi s solnograškimi Izgnanci. Vendar pa o tem rii natančnejših podatkov. Med
prvimi Slovenci, kt so se naselili v Združenih državah, ie bil misijonar Friderik Baraga ki ie prišel tja leta 18,30. Njemu so sledili kmalu drugi slovenski duhovniki. Odšlo oa ie v Ameriko ne dolgo potem tudi dosti slovenskih rokodelcev, kmetov m delavcev. Priseljevanje v Ameriko te nrav posebno pospešila vest. da so v Kaliforniji našli zlata rudišča. Prvi slovenski naseljenec v Chicagu ie bil Josip Gor-še iz Semiča. V Ameriko ie prišel leta 1847. Leta 1850. je dospel tja drugi Slovenec Miha Tomec. Ena najstarejših slovenskih naselbin Je farmarska naselbina Brookwav v Minnesoti. Prvi Slovenci so se naselili tam teta 1866.
Naselbino je ustanovil misijonar Franc Pire. Vsekakor pa so se pričeli Slovenci naseljevati v Ameriki že pred civilno vojno, katere se ie tudi že nekaj Slovencev udeležilo. Od leta 1895. pa so se jeli naši ljudje naseljevati nepretrgoma vse do zadnjega časa.
Življenje prvih slovenskih naseljencev je bilo težko in burno. Ze potovanje samo je bilo združeno z velikim naporom in nevarnostmi. Vozili so se na jadrenicah. Vožnja na moriu ie trajala 60 do 90 dni Slovenski iskalci zlata so izpirali že leta 1852. zlato v Coloradu. kjer so veliko pretrpeli. Hoditi so morali po divjih pustiniah. koder ni vodila nobena cesta, nc steza. Živež so morali nositi s seboi. prav tako vse orodje za kopanje in izpiranie. Iz Colo-rada so Šli iskat sreče v državo Utah, iz te v Montano. Nekateri so imeli srečo. večina pa le pustila iskanje zlata in se poprijeta poljedelstva. Zanimivo je bilo življenje prvega Slovenca v Montani — Jurija Staudoharia. ki je prišel tja že pred civilno voino (državljanska vojna med severnimi in iužnimi državami). Naselil se ie naiorvo v Minnesoti. Odkar pa je zaslovela Montana kot dežela zlata, ie šel tudi on tja z neštetimi drucimi skitalci do zlate gradove. Štaudohar se je preživljat na potovanju kot voznik. Našel je divje kraje, ki jih ie prehodil od začetka do konca. Imel ie srečo. V visokih hribih je odkril zlato (tam. kjer je danes mesto Butte, središče velikih bakrenih rudnikov). Tovariš mu ie bil William Clark — pozneiši senator, kralj bakra in težak milijonar. Skupaj sta iskala zlato in si delila lene dobičke. Ko se ie Štaudohar naveličal rudarstva. je prodal svoi delež rudonos-ne zemlje Clarku in odSel nrotl zapadu. Lotil se je farmarstva. Dobil ic v posest več tisoč akrov (2 akra je 1 hektar!), zemlje in redil več tisoč glav goveje živine. Na stara leta ie prodal svojo farmo in se kot bonataš naselil v Dil-lonu. Tu je kupčeval z zemljišči tn hišami. Umrl ie leta 1915. v starosti RS let.
Seveda, vsakdo nI bil tako srečen! Marsikateri Slovenec ie žalostno končal v tistih divjih kraiih. Razmere v Ameriki so bile takrat dokai razdra-pane in za naše poime uprav divje. V letih prvih slovenskih naseliencev te pustošila kraie brezobzirna vojna z Angleži, pozneje ie izbruhnila strašna
državljanska vojna, ki so k> Izzvale južne države, ker se niso hotele odreči sužnjedrštvu. Vojna furija ie zagospo-dariia po Ameriki in domala uničila blagostanje te obljubljene dežele. Tudi večni upori posameznih indiianskih fo-dov so razmere še boli razdraoali Indijanci so namreč z vso silo hoteli preprečiti naseljevanje belokožcev ^ proti zapadu. Sledila ie še voina s Španijo in Združenih držav se le lotevala resna gospodarska kriza. Med delavci fe zavladala brezposelnost in siromašni sloji so nepopisno trpeli. Tudi večina slovenskih naseljencev, (e bila v tisti dobi hudo prizadeta Neki donisnik je poročal leta 1855. v Bleiweissove «Novice« takole: »Amerika ni več tista obljubljena dežela, kamor so se Evrope! nekdaj preseljevali in v kratkem obogateli, pa se sedat kesaio kolikor ima*) las na slavi, da so sem prišli. Draginja ie neznosna. Par volov velja 150 do 200 dolariev (dolar le vreden 2 gld. 8 kr.). krava 40 do 60 in konj 1110 do .300 dolariev. Dokler človek nima tu svoje lastnine, ni žlvliemV nič prijetno. Amcrikanci dobro vedo. da se večji del le taki priseljujeio sem. k: so brez denaria. zato tuica nič ne obta1-tajo«. In dalje opisuie razmere v Ameriki: »Amerikanska mesta ln hiše so skoraj vse po enem kopitu: ako si videl eno. si videl vse. V mestih so hiše zidane iz opeke, po deželi pa so lesene. Ceste so grozno slabe. Ne rečem preveč, ako pravim da ie ori nas vsak kolovoz boljši. Prekucniti se пз takih potih jc nekaj prav navadnega. Čeravno živiš v velikem mestu in živiš ravno tako gosposko kakor v velikih mestih Evrope, so ulice tako grde. da |e joj: — na vsakih deset korakov ti prileti kak prascc pod noee. da se mu moraš ogniti. Da pa ulice ne morejo biti snažne, si ie lahko misliti, ako veš. da iz hiš mečejo vse na cesto: ostanke iedil, crknjene mačke itd—«
Toda Amerika se ie kmalu rešila gospodarske krize tn pričela se ie neverjetno hitro razvijati. Industriia se je pričela širiti do vseh državah, rudarstvo ie zavzemalo vedno večji razmah Tudi delavstvu se ie obrnilo na belje. Brezposelnost ie pojenjala in Slovence so radi sprejemali v delo. ker so bili pridni in vztratnl.-
V začetku ie naiveč Slovencev prihajalo v Chicago. Minnesoto Michigar
•in v zapadne države. Pozneie oa so se razkropili po vsei prostrani Severni Ameriki.
Prvi naseljcncc v Minnesoti je bil. kakor sem že omenil. Friderik Baraga, ki je misijoniral med Indiianci. ki so ravno v tisti dobi boievali hude boje z helopoltniki. Slovenski duhovniki so imeli med njimi zelo velik ugled. Posebno veliko se še sedai govori o misijonarju Pran Pircu. ki ie deloval med Indijanci rodu Ochippewa in Sioux. Učil lili je tudi v poljedelstvu in živinoreji in Indijanci so mu dali ime *Ganino dec« (Dobro srcc). Hudi boii med Indijanci in beloooltniki so se bili posebno leta Ifr62. v tistih kraiih. Tisto leto so Indijanci nad 1000 belokožcev škal-pirali. Kazenska ekspediciia ameriške milice pa ie tudi bila kruta. Ko so bili Indijanci premagani, so iih 303 obsodili na smrt in 38 tudi takoi obesili. Franc Pire je mnogokrat posredoval v tistih krvavih letih med obema strankama — in je s svojim govorom tako vplival na bojujoče se indijanske rodove. da so končno prišli glavarji v Crow Wing ter sklenili mir.
Kako naletiš tudi v naiboli divjih krajih na Slovenca, nam priča tale dogodek. ki ga je doživel leta 1906. Slovenec Valentin Stalik. Potoval je z vozom v okrožju Skalnatega gorovja (Rocky Mountains). V samoti, ob cesti je stala majhna kovačnica. h kateri je zapeljal svoj voz. da ga kovač popravi. Kovaču se nI posebno mudilo in je zato Stalik nejevoljen deial svojemu tovarišu:
— Nai me takoi vrag vzame, če jaz tega ne bi v pol ure naredil, kar ta počasni že celo popoldne dela!
Kovač ga je debelo pogledal. pljunil čik v ogenj in mu zabrusil:
— Pa ti delaj, če hočeš! Saj moje delo prav lahko dobiš!
To je bilo razočaranja in rokovanja!
Počasi so se Slovenci Amerike privadili,-se vživeli v tamkaišnie razmere in prihajali so vedno novi naseljenci. Prvi. ki niso poznali razmer, ne jezika nove domovine, so se z velikimi težavami prerili skozi življenje. Poznejšim je bilo lažje se vživeti v nov položaj. Zatekli so se k znancem, ki so že poznali razmere in ti so iih z nasveti in tudi z denarjem oodorli.
Mnogi Slovenci v Ameriki so bogataši imajo svoje domove, avtomobile, trgovine, tovarne. Največ oa iih seveda
trpi v industrijah. Služiio si svoj kruh v tovarnah pri plavžih — naitežje delo pa opravljajo delavci v rudnikih. Premnog Slovenec ie bil 2e zasut, raz-streljen. zadušen v črnih iamah. ki pijo kri in mozeg. Katastrofalne nesreče so v Ameriki na dnevnem redu. Samo v železni industriji л povprečno vsako leto ubitih 2200 oseb! V rudnikih so pa nesreče še boli strašne — pogostokrat se je zgodilo, da je pri eni sami nesreči izgubilo par sto ljudi živlienie. Največ Siovencev je zaposlenih v premogovnikih in kovinskih rudnikih- Samo v Minnesoti koplje bogastvo ieklarske-mu trustu več tisoč slovenskih rudarjev Drugi v vrsti so bakreni rudniki v Michiganu. v Montani in drugih zapad-nih državah. Precei tisoč naših rudarjev ie zaposlenih v coloradskih rudni, kih. nadalje v rudnikih države Utah. California itd.
Število Slovencev, ki so se ponesrečili v rudnikih, ie ogromno. Naj navedem samo par primerov: Leta 1907. je nastala v premogovniku v Primeru (Colorado) eksplozija ki ie zahtevala 22 žrtev — med nilmi 8 Slovencev. Leta 1910 ie fstotam eksplodiral rov. v katerem je bilo ubitih 76 rudarjev — med njimi 35 Slovencev. Samo v Colo-radu je našteja statistika v letu 1902. trinajst ubitih rudariev. 1904. devetnajst. »1906. devetnajst. 1907. sedemindvajset. 1909. devet 1910. šestinse-demdeset (31. 1.). 8. 10 1910 šestinpet-deset. 8. II. 1910 devetinšestdeset. 1911 dvanajst. 1912 dvanajst. 1917 stodvaj-set. 1932 sedemnajst! To so grozne številke samo iz ene države!
Slovenski delavci so po večini organizirani v lastnih podpornih ednotah in v splošnih ameriških strokovnih organizacijah. Tudi Slovenci se udeležujejo stavk, ki so v Ameriki na dnevnem redu. Stavke trajajo tam dolgo časa in se bije neizprosen bot med delavstvom in trusti. Tako ie n. pr. trajala stavka antracitnih premoeariev od l. septembra 1925 do 12. februaria 1926. Stavkalo je 158.000 rudariev v vzhodni Pennsylvania Stavke se v nekaterih revirjih zelo strogo izvaiaio in Slovenci navadno niso stavkokazi. Oblasti ravnajo" s stavkarii zelo surovo. Tako ie bil n. pr. v Clarid-gu ustreljen stavkar Slovenec Jakob Patlar. Lastniki rovov si namreč najamejo oborožene šerife in poboinike. ki nai bi s silo privedli stavkarje na delo. Tako so v
Thomasu (Zapadna Virziniia) leta 1922. ti aretirali 98 stavkuiočih rudarjev in osem žensk. Vse so zaprli v ograjo iz žice in jih stražili. dokler ni dospe) vlak. Pri vlaku ni bilo dosti voz. Pripeli so star lesen voz. V niem ie bilo prostora le za oseb. naložili pa so jih 86. Nekako b mili od Thomasa se je zgodila strašna nesreča. Os starega voza se ie vnela in voz se »e razsul. 45 jih je bilo težko ranienih a Slovenec Komac ie bil na mestu mrtev
Tako žive naSi nasehencl- malo jih Je, ki so res našli zlato v ohliuhljenl deželL Trudijo se v ootu svoieua ob-
raza za dolarje, o katerih imamo mi tako lene Doime.
Časopisje njihovo, organizacije, slovenski domovi, književne matlcc pa nam pričajo, da Slovenci v Ameriki ne drže .križem rok nad slovensko kulturo. Nastaiaio nesniki in oisatelji. igralci in pevci Naidemo iih v vseh poklicih. Imamo slovenske advokate, zdravnike, inženjerje, profesorje, učitelje itd
Viri: Jote Za v rini k AnieriJki Slovenci — P roleta rcc, letnik 1912. 1926 1927 — Ameriknn.ski družinski koledar, letnik 1825 1926. 1927
Aškerčevi verzi na
Priobčil
D* oimvrm. po'uoi pokojnega A. Aškerce stihe, ki fih je zapisa! L 1893. v spomintko knjig c »Savinjske podružnice* Slov. plan druitva v Solčavskih planinah, naJ jih priob-iimo njemu v posmrtni spomin, nam pa v ie boljie poznanje njegovega duha.
1.
V Solčavi, 14. septembra. Res, predivna Solčava si naša/ Domovina s leboj se ponaša.
Solčavske planine.
A. MikuS.
11.
Kor biserov šteješ jih v kroni, o Slava, najlepših ti eden je naša Solčaval Kol tore skalne tvoje trdno stoj, nikogar ml nikoli se ne boj. slovenski narod moj/
Ul.
Bog vas živi, slovenske planine/ Slava vaša nikoli ne mine.
IV.
Na Okre&l.iu. 14. septembra.
Bog te ohrani, slovenska Solčava/ Nikdar ne mine na svetv ti slava
V.
V Ljubnem, 15. septembra.
l'eličastnost slovenskih dolin in planin občudovat prihaja ljudi h tujin, domačin' pa često ne znamo, kaj je vreden naš dom, kaj imamo . . .
VI.
V Lučah. 15. septembra.
Rai to tvoj Jt, slovenska očina, po katerem šumi ti Savina.'
VIL
čeprav se svet suče — nemški, pa nikdar ne bodo Luče.
• Alkerc je lako . »al to vodo,