® TEKSTILEC GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ Leto XIX Maj 1978 Št. 3 Poslovanje v prvih treh mesecih Novoizvoljeni delavski svet delovne organizacije in predhodno že zbori delavcev so te dni obravnavali gospodarjenje in poslovni uspeh za I. tromesečje letošnjega leta. Oceno o poslovanju za navedeno obdobje vam posredujemo v nadaljevanju, prej pa naj na kratko poročamo še o vsebini prve seje novoizvoljenega delavskega sveta. Na prvi točki dnevnega reda je bilo obravnavano oziroma podano poročilo volilne komisije delovne organizacije o izvršenih volitvah v skupne organe upravljanja in verifikacija mandatov izvoljenih delegatov. Delavski svet je izvolil tudi kolegijske izvršilne organe, tako da bomo v naslednji številki objavili vse posredno in neposredno novoizvoljene organe samoupravljanja. Imenovana je bila tudi komisija za izvajanje Zakona o združenem delu. Za novega predsednika delavskega sveta delovne organizacije je bil izvoljen VILI LEGAT iz TOZD Predilnica, za namestnika pa ZLATA MARJANClC iz komercialnega sektorja. Poleg ostalih točk dnevnega reda je bilo obravnavano tudi poročilo o varstvu pri delu za leto 1977 in program varstva za letošnje leto. Delavski svet je obravnaval in potrdil tudi predlog povišanja cen obrokov na predlog TOZD Prehrana in oddih. POTEK IN RAZVOJ POSLOVANJA Čas treh mesecev je razmeroma zelo kratko obdobje za primerjavo in ocenitev proizvodnih in poslovnih rezultatov kakor tudi za preverjanje njihove teže in vrednosti, posebno še, ker je podjetje kot bombažna tekstilna industrija močno podvržena sezonskim, modnim in raznim drugim vplivom. Kljub temu pa ne gre prezreti dejstva, da često že ustvarjeni dosežki na nekaterih področjih v prvem četrtletju močno nakazujejo grobe obrise letnega gospodarskega uspeha delovne organizacije. Grobo vzeto se je obseg proizvodnje razvijal na približno isti ravni kot v prvih treh mesecih preteklega leta. Pri tem je bilo proizvedeno dobrih 70 ton manj preje v glavnem na račun zmanjšanja vreten oziroma delne izločitve starih votkovih prejnih strojev. Proizvodnja surovega blaga v tkalnici je potekala nekako na lanskoletni višini, v plemeni-tilnici pa je bilo dodelanih nekaj nad 300 tisoč metrov ali 5 % več gotovih tkanin kot lani. Tehnična kakovost gotovih tkanin se je poboljšala za dober odstotek, pravtako se je tudi malenkost popravila delovno proizvodna storilnost. Zaposlenost se je napram prvim trem mesecem lani znižala za 1 %. Osebni dohodki delavcev so znašali 4.349 dinarjev na povprečno zaposlenega pri polnem delovnem času in so bili za 22 % višji kot v prvem četrtletju preteklega leta. Investicijske dejavnosti širšega pomena in obsega v tem času še ni bilo in tako je bilo investiranje prehodno omejeno le na dokončanje montažnih del in dokončno usposobitev za obratovanje sušilno raz-penjalnega stroja, pralnega stroja in barvnega fularda v plemenitilnici ter nabavo nekaj obratnega in poslovnega inventarja. Potek prodaje na domačem trgu je letos v prvih treh mesecih mogoče oceniti po vsebinski plati za precej uspešnejšega od lanskoletnega, to pa deloma zaradi splošnega popravka tri leta zadržanih cen tekstilnim izdelkom lani v mesecu maju in deloma zaradi povečane dejavnosti na področju tržnega prilagajanja, sodelovanja z nadaljnjimi tokovi predelave ter razvijanja in preusmerjanja proizvodnje in prodaje na tržno zanimivejši in donosnejši izbor izdelkov. Po količinskem obsegu je bila prodaja manj uspešna od lanskoletne predvsem kot posledica zmanjšane ali pa prehodno k drugim izdelkom bolj preusmerjene kupne moči prebivalstva, v tem času precej zmanjšanih odjemov za vojaške potrebe in druge zvrsti industrije ter končno že itak prevelikega a lani še znatno povečanega uvoza bombažnih tkanin. Prodaja v izvoz je letos zaostala za ravnijo lanskega prvega četrtletja. Ob tem, da je izvoz v dežele v razvoju celo presegel onega v prvih treh mesecih lani, je treba upoštevati letos od lani bistveno spremenjeno dinamiko izdo-bav v Sovjetsko zvezo in dosti težavnejše razmere pri pripravi izvoza na zapad. Računa se, da bo izvoz dosegel svoj tekoči standardni ritem nekje v sredini leta. Oskrba z osnovnim in drugim reprodukcijskim materialom je po nekaj letnem normalnem poteku začetkom letošnjega leta močno zašepala. Pri tem so seveda mišljene predvsem uvozne nabave. Spremembe uvoznih režimov in tehnike deviznega poslovanja so skupaj z ostalimi omejitvenimi posegi praktično za poldrugi mesec povsem Zavrli redno uvozno oskrbovanje. Da ni prišlo do kakih večjih zadreg in zastojev v proizvodnji gre pripisati predvsem preventivno povečanim nabavam zlasti barv in kemikalij proti koncu lanskega leta. Ustvarjeni finančni rezultat in njegova delitev za letošnje prvo tromesečje sta sicer ugodnejša od istega lanskoletnega obdobja, vendar pa še vedno ne dovolj zadovoljiva, ker še ne dajeta z vidika celega leta primerno trdnost in gotovost in vse kaže na to, da bo treba zlasti v dodelavni proizvodnji in prodaji še naprej po-jačano in vztrajno delovati in nadaljevati započeto delo na področju tržne inšpekcije, usklajenosti, gibkosti in prilagodljivosti. V prvem tromesečju letos je torej skupni prihodek pokril poleg za 18 % višjih skupnih materialnih stroškov in v bistvu enakih prispevkov in obveznosti iz dohodka kot lani, za 22 % povečane osebne dohodke na povprečno zaposlenega in končno tudi dobrih 9 milijonov ostanka čistega dohodka za sklade. V okviru skupnega finančnega rezultata so tudi vse temeljne organizacije zaključile vsaka zase svoje poslovanje pozitivno. Prostori nove jedilnice v tkalnici. Več o tem berite na 3. strani Pretekli teden na zborih delavcev Dne 12. maja so potekali zbori delavcev v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in Delovni skupnosti skupne službe naše delovne organizacije, na katerih se je med drugim obravnavalo: Osnutek predloga Samoupravnega sporazuma o novoletnem praznovanju Dedka mraza v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih občine Kranj. Predlog osnutka tega sporazuma je poslal Občinski sindikalni svet Kranj v razpravo in sprejem vsem delovnim organizacijam občine Kranj. Do tega je prišlo zaradi neenotne in neusklajene novoletne obdaritve vseh otrok občine Kranj, kar je povzročilo veliko negodovanje. Otroci, ki niso bili obdarovani, so bili resnično prizadeti v primerjavi s tistimi, ki so le dobili večja ali manjša darila prek svojih staršev iz delovnih organizacij, ki so tovrstne obdaritve prirejale za otroke svojih delavcev. Nekatere delovne organizacije so dajale večja, druge manjša darila, večina delovnih organizacij in ravno tako Tekstilin-dus, se v to ni spuščalo. Prav zaradi tega je postalo negodovanje tudi v naši delovni organizaciji, saj se je to vprašanje postavljalo že skoraj na vseh konferencah 00 sindikata in zborih delavcev. Pobuda za enotno obdarovanje vseh otrok ob novem letu je nastala že pred parimi leti, toda do realizacije ni prišlo. Po vsej verjetnosti se bo to uredilo z letošnjo akcijo Občinskega sindikalnega sveta, kar pa je vsekakor odvisno od delovnih organizacij, če bodo v večini k temu pristopile. Za takšen način obdarovanja mora glasovati vsaj 3/4 vseh zaposlenih v delovnih organizacijah kranjske občine. V kolikor bo predlagan sporazum sprejet v večini delovnih organizacij, bo vsaka delovna organizacija prispevala iz sklada skupne porabe po 30,00 na zaposlenega v skupni fond za te namene. V okviru občine se bo formiral 21-članski koordinacijski odbor, v katerem bodo zastopane po svojih članih delovne organizacije, krajevne skupnosti in ^eno-pc e organizacije. Praznovanje in obdarovanje otrok do 15. leta starosti se bo vršilo ob vsakem novem letu v krajevnih skupnostih (za šoloobvezne otroke po šolah, za otroke v varstvu v vzgojno varstvenih ustanovah, za vse ostale pa drugje — prostor bo določila posamezna krajevna skupnost) in ne bo samo obdarovanje, ampak bodo tudi temu primerne prireditve. Organizacija in način obdarovanja bo prepuščena koordinacijskemu odboru, ki se bo povezoval s krajevnimi skupnostmi, Samoupravno kulturno skupnostjo, Samoupravno skupnostjo za izobraževanje itd., da ne bo samo obdaritev otrok, ampak tudi praznična prireditev za otroke. Pri obravnavanju tega sporazuma je bilo postavljeno vprašanje na delavskem svetu Delovne skupnosti skupne službe in zboru delavcev, verjetno pa tudi v ostalih TOZD, kako bo z obdaritvijo otrok, katerih starši so zaposleni v kranjski občini, bivajo pa v drugi občini in obratno. Predlagan osnutek sporazuma tega ne zajema, zato so bili navzoči mnenja, da se to vprašanje posreduje Občinskemu sindikalnemu svetu, Kranj, da tudi ta problem uredi v sporazumu. Upajmo, da se bo tudi to vprašanje in nasplošno vprašanje novoletne obdaritve otrok, sporazumno z Občinskim sindikalnim svetom in ostalimi delovnimi organizacijami rešilo v prid našim malčkom in osnovnošolcem, da ne bo v bodoče več nihče razočaran in se čutil zapostavljenega. Pomembno vprašanje za vse zaposlene je tudi izvolitev disciplinske komisije za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti ali drugih kršitev delovne discipline, ugotavljanje odgovornosti, namerne ali iz malomarnosti povzročene škode delovni oziroma temeljni organizaciji in izrekanje ukrepov zaradi teh kršitev. Po zakonu o združenem delu pa disciplinske komisije niso več samo internega značaja, pač pa so sestavljene paritetno iz članov delovne oziroma temeljne organizacije in zunanjih članov, vendar število zunanjih članov ne sme presegati 1/4 članov disciplinske komisije iz temeljne organizacije združenega dela. Disciplinsko komisijo sestavlja liho število članov, vštevši predsednika, ki je član temeljne organizacije združenega dela, ki ga je izvolila. Vse temeljne organizacije združenega dela in Delovna skupnost skupne službe v delovni organizaciji so ob volitvah v samoupravne organe dne 25. 4. 1978 izvolile 5-člansko disciplinsko komisijo in 3 namestnike, razen TOZD Prehrana in oddih, ki je izvolila 3 člane in 2 namestnika. Zunanje člane disciplinske komisije pa so vse TOZD in DS skupne službe izvolile na zborih delavcev dne 12. 5. 1978. Zaradi lažje izbire zunanjih članov te komisije nam je Zbor združenega dela Skupščine občine Kranj posredoval seznam kandidatov, iz katerega so TOZD in DSSS prostovoljno izbirale kandidate za izvolitev na zborih delavcev. Izvoljeni člani disciplinske komisije: člani namestniki Fredilnica: iz TOZD: Gorenc Marija Koren silva Ferkulj Alojz Šuštarič Pavla Justin Ana Košir Marija Mulej Miha Alvijan Angela zunanji: Dukarič Miha, Lipej Martin, TOZD Plemenitilnica Planika, Kranj Tkalnica: iz TOZD: Posedi Marjan Roj ina Slavka Hudovernik Mato Knez Anton Kalan Milena Zrimšek Janez Kalan Stane Lambergar-Knific Marija zunanji: Lacko Vladimir, Ječnik Sonja, Zavarovalnica »Sava« Kranj TOZD Predilnica Plemenitilnica: iz TOZD: Kruh ing. Cirila Ramovš Anton Jakopič Herman Grilc Jože Lušina Ivan Kabaš Zenun Humerca Jože Mauser Ivan zunanji: Trobec Zdenka, Žakelj Janez, Iskra, Kranj Iskra, Kranj Prehrana in oddih iz TOZD: Kreft Marica Jerala Angelca Arnež Danica Pirnaver Veronika Zupanc Marija zunanji: Šeruga Franc Bitenc Lado, Sava, Kranj Iskra, Kranj DS skupne službe iz DSSS: Bajželj Mirko Šmid Silvo Kavčič Anton Šolar Jože Mali Anton Mesarič Srečo Zevnik Slavka Šumi Irena zunanji: Ančik Dragica, Benedik Ivanka, Bolnica za ginekologijo Zdravstveni dom, in porodništvo, Kranj Kranj Tretje pomembno vprašanje, ki smo ga obravnavali na zborih delavcev, je povišanje osebnih dohodkov za 10 % od 1 5. 1978 dalje. To povišanje naj bo spodbudno za vse zaposlene, da bi v bodoče vsaj tako poslovali, zaželjeno pa je še boljše in uspešnejše poslovanje, kar lahko dosežemo z večjim zalaganjem pri delu, z boljšo kvaliteto proizvodov, izpolnjevanjem rokov pri proizvajanju oziroma izdelovanju naročenega blaga, štednji materiala itd. itd. h. Francelj Na minulih volitvah 25. aprila 1978 Nagrajenci za 26. aprila letos je v počastitev 27. aprila — dneva ustanovitve OF in praznika dela — 1. maja, potekala slavnostna seja delavskega sveta delovne organizacije. Kot vrsto let nazaj, je bila združena s podelitvijo denarnih nagrad -in priznanj delavcem, ki so že 25 let zaposleni v naši delovni organizaciji. Letošnja slavnostna seja delavskega sveta pa bo še posebej zapisana v naši zgodovini, saj je bila združena tudi z otvoritvijo tako težko pričakovane jedilnice za predilnico, tkalnico in vzdrževalne obrate, katerih delavci so bili dolga leta prikrajšani za delitev in uživanje malice. Zaradi močne deževne plohe je bil ceremonial ob otvoritvi bolj kratek. Predsednik delavskega sveta je predal ključ nove jedilnice glavni kuharici, kateri je zaželel uspešno delo v novi jedilnici. Slavnostna seja se je odvijala Obvestilo Delavski svet TOZD Prehrana in oddih »Tekstilindus« Kranj je na 43. redni seji dne 19. 4. 1978 med drugim obravnaval tudi pogoje in način poslovanja jedilnice v tkalnici in sprejel sledeče sklepe: 1. Jedilnica je sodobno opremljena s samopostrežno linijo, bifejem in pomivalnico. Delitev hrane poteka na samopostrežni način. Malico in kruh se izdaja samo na bloke, mleko in čaj pa za gotovino. V bifeju prodajamo vse artikle le za gotovino. 2. Da se omogoči vsem zaposlenim, da malicajo v jedilnici, morajo vsi obvezno upoštevati časovni razpored malic za posamezne obrate po TOZD oziroma delovne skupnosti. Jedilnica bo odprta dopoldan od 8,45 do 10,15, torej 4 izmene po 1/2 ure, popoldan pa od 17. do 18. ure - - dve izmeni. okvirni Časovni razpored je sledeC: TOZD oziroma dopoldan popoldan Delovna skupnost od —do od —do Belilnica, uprava, VEO Predilnica, Tkalnica 8,15-9,15 VEO 8,45-9,15 17,00-17,30 Plemenitilnica, Tkalnica VEO 9,15-9,45 17,30-18,00 Predilnica, Plemenitilnica, VEO 9,45-10,15 Točen datum, kdaj bo pričela obratovati jedilnica, bomo objavili naknadno. Podrobnejša navodila za časovni razpored malic bojo določili za posamezne TOZD vodje TOZD, oziroma za Delovno skupnost obratovodja vzdrževalno energetskih obratov in upravo direktorji sektorjev. Ker je omejeno število sedežev, ter da se omogoči normalno poslovanje, predvsem v času adaptacije kuhinje in njenih prostorov, naj gostje takoj po končani malici pustijo prostor drugemu. Zadrževanje v jedilnici po nepotrebnem ni dovoljeno. 3. Kajenje v jedilnici ni dovoljeno — je strogo prepovedano! Odnašanje inventarja (pladnje, skodelice, krožnike in jedilni pribor) iz jedilnice je strogo prepovedano! Apeliramo na vse goste, da se držijo zgoraj navedenih sklepov oziroma navodil. V veliki meri je odvisno od samih gostov, da se bo delo odvijalo normalno, ter da bo jedilnica in oprema v njej snažna, nepokvarjena in vrsto let služila namenu in s tem bomo vsi pripomogli k dobremu počutju gostov. 25-letno delo v prostorih nove jedilnice. Slavnostni govor je prebral predsednik sindikalne organizacije Peter Jekovec. Nato je v imenu kolektiva predsednik delavskega sveta Ivan Mauser izročil vsem nagrajencem za 25-letno delo denarne nagrade in priznanja ter jim čestital za zvestobo in njihov delovni prispevek k razvoju delovne organizacije. Celotna slavnostna seja je bila povezana tudi z bogatim kulturnim programom, v katerem sta sodelovala dva recitatorja in moški pevski zbor iz Stražišča. Nagrade za 25-letno delo so letos prejeli: Iz TOZD Predilnice: Knez Dragica, Krek Marija, Mihelčič Franc in Vidmar Ivanka. Iz TOZD Tkalnice: Avguštin Marija, Brajnik Ljudmila, Draksler Pavla, Fajfar Ljudmila, Gašperlin Antonija, Golob Vida, Jurčič Vida, Lombar Zofija, Novak Davorinka, Oman Ivana, Oselj Julka, Ovniček Helena, Pretnar Alojzija, Sušnik Antonija, Šilar Stane, Štrakl Anica, Topolovec Frančiška, Weiseisen Terezija, Zarnik Jakopina, Adamlje Marica, Aleš Viktor, Brezar Slava, Cigale Jožefa, Čuhalev Bernarda, Džananovič Vida, Gartner Marija, Grošelj Anica, Krajnik Vincenc, Krivec Marjan, Kuralt Tilka, Pavič Francka, Pušavec Milena, Rahne Apolonija, Sladič Ivan, Zupan Jožefa in Zupanec Pavla. Iz TOZD Plemenitilnica: Božičevič Marija, Gros Bernarda, Hribar Alojzija, Jerše Marinka, Kavčič Franc, Peternel Štefanija, Protic Jerko, Puhar Anica, Rakovec Valentin, Skušek Marija, Strelec Ivanka, Mrak Kristina, Pes-totnik Antonija, Sušnik Cveto in Zorman Ivana. Iz DS Skupne službe: Gros Marjan, Jelovčan Helena, Jerala Marjan, Kalan Franc, Lapuh Emilija, Peternel Anton, Štilec Franc, Trilar Franc, Urbanc Anton in Uše-ničnik Dragica. VSEM NAGRAJENCEM TUDI NAŠE ČESTITKE! R. S. Moški pevski zbor iz Stražišča Sindikalna politična šola V mesecu aprilu se je na Jezerskem pričela sindikalna politična šola I. stopnje. Med približno 80 udeleženci so šolo obiskovali tudi štirje sindikalni delavci naše delovne organizacije. S posredovanim gradivom smo bili zadovoljni, čeprav imamo včasih občutek, da je malce preobsežno za tako kratko dobo in da so predavanja zgoščena, kar pa zahteva od slušateljev maksimalen napor. Zavedamo pa se dobro, da brez teorije v našem delovanju tudi v praksi ne bo šlo, zato smo si vsi prizadevali, da si pridobimo kar največ zna-nja. Naš delovni dan je bil res izkoriščen. Veliko pa nam je vsem koristilo delo po grupah, kjer smo na vprašanja iz različnih tematik o delu sindikata odgovarjali prosto — ne brali, kar je za izražanje in bistrenje mladega delavca še kako pomembno. Tako med seboj, kot tudi s predavatelji smo uspeli vzpostaviti res prave tovariške odnose. Za to imata največ zaslug tov. Ante Marjančič, direktor Delavske univerze v Kranju in Darko Šegula, strokovni delavec Občinskega sindikalnega sveta Kranj. To naj bi bil kratek vpogled v »šolsko« življenje sindikalne politične šole na Jezerskem. Zavedati pa se moramo prav vsi, da končni učinek takšne oblike izobraževanja, ni za nami po končanem šolanju, pač pa po vrnitvi v naše delovne organizacije, na naša delovna mesta, v naše delovno okolje in pa seveda v naše vključevanje v proizvodnjo in samoupravljanje. Ta čas se prične naša najtežja naloga. Vse sprejeto teoretično znanje bomo morali pravilno povezati in pravilno uporabiti z delom in problematiko v naših delovnih organizacijah. Le s takšnim delom in pristopom bomo koristili našim delovnim tovarišem in celotni delovni organizaciji. N. S. Aktiv žena iz Krušika na obisku Ni dolgo tega, kar so se v naši predilnici zavrtela nova prstančna vretena, izdelana v tovarni Krušik — Valjevo. Poleg teh strojev pa sodelujejo Krušikovi strokovnjaki-monterji tudi pri rekonstrukciji flajerjev, ki bo zaključena v mesecu maju. Vse našteto je torej pogojevalo obisk Aktiva žena iz tovarne Krušik — Valjevo z namenom, da si ogledajo našo delovno organizacijo. Tako so sredi aprila sprejeli trinajstčlanski aktiv žena: vodja TOZD Predilnice, predsednik delavskega sveta in predsednik 10 sindikata TOZD predilnica. Aktiv žena smo najprej popeljali po vseh obratih, kjer so si z zanimanjem ogledale celotni proizvodni proces. V menzi smo jim pripravili kosilo, po katerem se je nato razvil živahen razgovor. Najprej smo jih seznanili s kratko zgodovino podjetja, s podatki o proizvodnji, o naših izdelkih in njihovi prodaji, o številu zaposlenih, itd. Članice Aktiva žena iz Krušika so še posebej zanimali pogoji dela žena, osebni dohodki, nočno delo žena, itd. Na njihova vprašanja je dejal pojasnila vodja TOZD predilnica in predsednik Delavskega sveta. Aktiv žena smo po končanem obisku v naši delovni organizaciji spremili tudi v mesto, kjer smo jim pokazali kulturne spomenike in mestne zanimivosti. Prijeten obisk je za zaključek žal pokvarilo slabo vreme, tako da smo se sprehajali po mokrih ulicah Kranja. y. L. Oblikovanje in delovanje delegacij SIS V prejšnji številki Tekstilca smo objavili poimenski seznam izvoljenih delegacij za delegiranje delegatov za zasedanja posamezne samoupravne interesne skupnosti in kako so se le-2te konstituirale, sedaj pa imamo namen delno opisati, kako je predvideno, da bi izvoljene delegacije delovale. Omenili smo, da je vsaka TOZD in Delovna skupnost skupne službe izvolila po 5 devet članskih združenih delegacij, ki zastopajo po dve samoupravni interesni skupnosti, razen TOZD Prehrana in oddih, ki je izvolila splošno delegacijo, iz katere je vsak delegat opredeljen za eno samoupravno interesno skupnost. Novo izvoljene delegacije na zadnjih volitvah bodo zastopale našo delovno organizacijo v 10-ih samoupravnih interesnih skupnostih. V vsaki interesni skupnosti pa ima naša delovna organizacija le dve delegatski mesti. Zato je bilo nujno, zaradi izbire dveh delegatov in vsklajevanja stališč za zasedanja posamezne interesne skupnosti, iz izvoljenih združenih delegacij na nivoju delovne organizacije delegate opredeliti oziroma za vsako skupnost oblikovati konferenco delegacij. Tako se je iz vseh združenih delegacij na nivoju delovne organizacije oblikovalo 10 konferenc delegacij, torej toliko, kolikor je interesnih skupnosti. V vsaki konferenci ima vsaka TOZD in DS skupne službe po 4 delegate, enega delegata pa TOZD Prehrana in oddih. Tako šteje ena konferenca delegacij 17 članov, ima svojega predsednika ter namestnika predsednika. Skupščina posamezne samoupravne interesne skupnosti opravlja svoje delo na zasedanjih. Običajno imata pred zasedanjem skupščine skupnosti zasedanje posamezna zbora, ki sestavljata skupščino in sicer zbor delegatov izvajalcev in zbor delegatov uporabnikov. Zbor delegatov uporabnikov sestavljajo delegati, izvoljeni oziroma delegirani delegati iz delovnih organizacij. Predhodno zasedanje posameznih zborov je potrebno zaradi vskladitve stališč in glasovanja. Kot druge delovne organizacije tako tudi naša delegira delegate za zasedanje zbora delegatov uporabnikov in zasedanje celotne skupščine posamezne interesne skupnosti. Pred vsakim takim zasedanjem dobi predsednik konference delegacij (v njegovi odsotnosti pa namestnik) dnevni red za zasedanje in material, ki ga bo obravnavala skupnost, za katero je bila konferenca delegacij oblikovana. Praviloma morajo dobiti material za zasedanje skupnosti tudi vsi vodje združenih delegacij in sicer od obeh SIS, za kateri je bila posamezna združena delegacija izvoljena. Predsednik konference ( v njegovi odsotnosti namestnik) je dolžan material pregledati, o pomembnejših vprašanjih seznaniti določeno strokovno službo v delovni organizaciji in se z le-to posvetovati, obdelati material ter vsklaje-vati stališča in izmenjavati mišljenja tudi z vodji združenih delegacij, ki so prav tako dolžni pregledati material, o zelo pomembnih vprašanjih, ki zadevajo delovno organizacijo, se posvetovati z vodilnim osebjem, morda dobiti celo smernice oziroma stališča samoupravnih organov in podobno. Ko je tako obdelan material za zasedanje skupnosti, skliče predsednik ali njegov namestnik sejo konference delegacij, na kateri seznani navzoče z dnevnim redom zasedanja skupnosti, poda vsebino materiala, ki ga bo skupnost obravnavala in eventuelno nakaže določene smernice, o katerih naj bi konferenca delegacij razpravljala ter v zvezi s tem zavzela določena stališča. Konferenca na osnovi obrazložitve in razprave zavzame svoja stališča in določi dva delegata za predvideno zasedanje skupnosti. Pri tem poudarjamo, da je sklep konference veljaven, če zanj glasuje več kot polovica vseh članov konference delegacij (vsaj 9). Konferenca Konferenca je sicer sklepčna, če se seje udeleži od 17 članov vsaj 9 članov, vendar morajo v tem primeru za veljavnost sklepa glasovati vsi navzoči, ne pa več kot polovica navzočih. In kakšna je dolžnost vseh izvoljenih delegatov ter kakšna je dolžnost delegiranih delegatov za zasedanje skupščine ali zbora delegatov uporabnikov posamezne interesne skupnosti? V naši samoupravni družbeni ureditvi se delegatski sistem pri upravljanju čedalje bolj uveljavlja in krepi, izvoljeni delegati dobivajo vedno bolj zahtevne in odgovorne naloge pri samoupravljanju in odločanju. Že ob podpisu izjave, da se strinjajo s tem, da kandidirajo za izvolitev, smo prepričani, da so se vsi zavedali, da bodo po izvolitvi prevzeli določeno odgovornost in obveznost do delovne organizacije ter do vseh tistih, ki jih bodo izvolili. Člani kolektiva pa so jim s svojim glasom na volitvah to nalogo poverili oziroma zaupali. Zato je njihova dolžnost, da to nalogo dosledno in vestno izvršujejo v času svoje 4-letne mandatne dobe. Dolžnost vseh izvoljenih delegatov je v prvi vrsti, da se sej konference delegacij redno udeležujejo (razen v izjemnih primerih), ker je odvisen uspeh seje pri vsklajevanju in zavzemanju določenih stališč za zasedanje skupščine ali zbora posamezne interesne skupnosti prav od čimvečje navzočnosti članov konference na sejah. Tudi v njihovem interesu je, da se sej redno udeležujejo, ker jim je predvsem prek teh sej omogočeno, da se redno seznanjajo z vsemi dogajanji v interesni skupnosti in sprejetimi stališči na zasedanjih skupnosti, za katero je bila konferenca oblikovana, ker so dolžni z vsemi dogajanji in stališči skupnosti seznanjati ljudi, ki so j ih izvolili. Omenjeno je bilo, da konferenca delegacij na seji določi oziroma delegira dva delegata za vsako zasedanje skupnosti, za katero je bila konferenca oblikovana. Delegirana delegata sta dolžna udeležiti se zasedanja skupnosti. V kolikor se kdo ne bi mogel udeležiti določenega zasedanja, je njegova dolžnost, da pravočasno obvesti predsednika konference, mu vrne pooblastilo z materialom za zasedanje in predsednik konference ali skliče ponovno sejo (če je še čas) ali pa kar določi drugega delegata, ki je bil na seji že navzoč in je z vsebino materiala za zasedanje skupnosti ter s sprejetimi stališči konference delegacij seznanjen. Delegirana delegata sta dolžna na zasedanje skupnosti prenesti stališča delovne organizacije oziroma stališča, ki jih je sprejela konferenca delegacij po predhodni proučitvi materiala za zasedanje. Dolžna sta tudi to stališče na zasedanju skupnosti zagovarjati in zanj glasovati. V kolikor pride do sporov oziroma nevskla-ditve stališč med posameznima zboroma ali v sami skupščini SIS, lahko delegirana delegata predlagata skupščini skupnosti preložitev zasedanja za toliko časa, da se sporno vprašanje v delovni organizaciji oziroma temeljnih organizacijah združenega dela, ki so delegate izvolile, ponovno prouči in pride do enotnih stališč. Prav tako se lahko zgodi, da bo skupščina (ali zbor uporabnikov) na zasedanju obravnavala vprašanje, o katerem delegirana delegata nista kompetentna odločati v imenu celotne delovne organizacije. V tem primeru sta delegirana- delegata dolžna opozoriti skupščino skupnosti, naj se to vprašanje predhodno predloži v proučitev in obravnavanje delovni organizaciji in šele na osnovi mnenja, ki ga dobijo iz del. organizacije naj skupščina skupnosti obravnava in odloča. Dolžnost delegiranih delegatov je tudi, da z zasedanj skupščine ali zbora uporabnikov skupnosti prenašajo vsa dogajanja in sprejeta stališča posredno prek konference delegacij in neposredno sami na delovne ljudi, ki so jih izvolili. V 4-letnem mandatnem obdobju bo nešteto pomembnih in kočljivih vprašanj, ki jih bodo obravnavale samoupravne interesne skupnosti in ki so zelo pomembna za delovno organizacijo in za slehernega delavca. Zato imajo vsi delavci ki so jim s svojim glasom na volitvah to nalogo zaupali, jih pooblastili, da jih zastopajo, tudi pravico od njih zahtevati, da so z vsem seznanjeni in da v imenu vseh delavcev svojo nalogo tudi vestno opravljajo. ZATO SO BILI IZVOLJENI. H. Francelj Tako smo volili delegate SIS Formiran odbor za šport in rekreacijo Šah: Podgornik Adolf — tehnični sektor Remic Brane — komercialni sektor Kegljanje: Z vršen Jože — gravura Cvirn Vinko — predilnica Smučanje: Rupar Lado — plemenitilnica I Česen Stane — plemenitilnica I Balinanje: Škrab Franc — plemenitilnica I Golob Miro — predilnica Namizni tenis: Bergelj Miha — izobraževalni center Ramovš Anton — plemenitilnica I Streljanje: Novak Brane — VES I Brezar Milka — finančni sektor Plavanje: Hlebec Rudi — komercialni sektor Štromajer Iva — plemenitilnica I Košarka: 18. februarja smo se poslovili od Mimi Hvala, ki je bila 33 delovnih let naša sodelavka v predilnici. V krogu najožjih sodelavcev smo se zbrali na poslovilnem večeru v Škofji Loki. Kljub temu, da so taki večeri običajno veseli, pa ima vsak malo žalostnega priokusa ob pomisli, da se poslavljaš od dolgoletnega sodelavca, ki odhaja v pokoj. V imenu vseh prisotnih se je od Mimice poslovil vodja TOZD predilnica Boris Pertot z naslednjimi besedami: »Prišel je čas, ko se poslavljamo od tebe Mimi, ko zapuščaš našo delovno sredino, kjer smo ob delu delili dobre in hude čase vrsto let. Težko je ob takem trenutku najti prave besede, ki bi izrazile tisto, kar občutimo, bodisi naj bo to zahvala za dolgoletno delo, dobro medsebojno sodelovanje in tovariške odnose. Ob odhodu ti želimo, da bi še vrsto let uživala zasluženi pokoj zdrava in zadovoljna, ter da bi se ti uresničile še vse želje, ki so ti najbolj pri srcu.« Predilci Skubic Brane — VES I Slokan Milan — ekonomski sektor Rokomet: Zajc Jana — predilnica Brlenič Nada — gravura Nogomet: Marič Nedeljko — plemenitilnica I Srabočan Niko — tehnični sektor Odbojka: inž. AbramičOlga — kontrolni sektor Komič Nail — plemenitilnica I Planinska sekcija: Žvokelj Milan — plemenitilnica I Na pobudo 00 sindikata je bil dne 30. 3. 1978 ustanovljen novi odbor za šport in rekreacijo. Naloga odbora je, da ponovno oživi športno in rekreativno dejavnost, saj je pravilna ugotovitev, da smo v Osebni dohodki januar-marec 1978 Povprečno izplačani osebni dohodek na zaposlenega za 182 plačanih ur po TOZD oziroma delovnih enotah je bil naslednji: TOZD - DE januar februar marec povprečje jan. —marec TOZD Predilnica 3.824,96 4.019,06 3.894,00 3.910,59 DE tkalnica I 3.931,73 4.113,16 3.944,50 3.993,83 DE tkalnica II 3.905,31 4.095,20 3.938,72 3.977,12 TOZD Tkalnica 3.915,96 4.102,48 3.941,05 3.983,86 DE plemenitilnica I 4.177,15 4.362,51 4.259,54 4.264,80 DE plemenitilnica II 4.133,78 4.323,08 4.174,73 4.206,67 DE gravura 4.740,79 5.037,35 4.911,90 4.894,68 TOZD Plemenitilnica 4.215,07 4.411,96 4.296,39 4.305,68 TOZD Prehrana in oddih 4.371,13 4.537,95 4.349,35 4.417,63 DS Skupne službe 5.074,36 5.297,85 5.038,17 5.133,46 DO skupaj 4.312,36 4.485,55 4.326,14 4.368,43 zadnjih letih napram ostalim OZD v Kranju na tem področju naredili zelo malo. Ker pa je zanimanje za več vrst športnega udejstvovanja, je bilo ustanovljenih 12 pododborov, katerih naloga bo, da na podlagi okvirnih programov, ki bodo sprejeti na 2. seji odbora, vodijo delo po posameznih panogah. Ob tej priliki še posebno poudarjam, da bo delo vseh teh skupin rekreacijskega značaja, torej se lahko priključi vsakdo, ki ga veseli posamezna panoga. Vse, ki bi želeli sodelovati v kateri od panog prosimo, da se povežejo z vodji oziroma predsedniki pododborov, kjer bodo dobili tudi vse potrebne informacije o delu, treningih, itd., in na ta način pomagali pri oživljanju te dejavnosti. Da bi bilo čim bolj jasno, na koga se je treba obračati za pojasnila, prilagam seznam vodij posameznih panog in njihovih namestnikov. Z ozirom na dokaj uspešen poslovni rezultat v I. tromesečju letošnjega leta so zbori delavcev v TOZD sprejeli sklep, da se s 1. majem osebni dohodki povišajo za 10 %. J. S. Predsednik odbora za šport in rekreacijo: Rupar Lado Tekmovanja v počastitev Vlil. kongresa ZKS C------------------------\ Skupine delavcev, potrebne posebnega varstva V________________________ Odbor za šport in rekreacijo je v dneh, ko se je v Ljubljani odvijal VIII. kongres ZKS, organiziral pod pokroviteljstvom 00 ZK v počastitev kongresa športna srečanja v streljanju, namiznem tenisu, šahu in kegljanju. 139 udeležencev, kolikor se jih je udeležilo teh tekmovanj, je na ta način lepo proslavilo pomemben dogodek, in obenem dokazalo, da je dovolj zanimanja za tovrstna srečanja v okviru OZD. Edina pripomba, ki bi jo lahko izrekel na račun udeležbe, je skromna udeležba žensk v namiznem tenisu in šahu, saj sta se teh dveh tekmovanj udeležili samo dve tekmovalki, in sicer po ena v vsaki panogi. Ker sta bili takorekoč brez konkurence, sta se priključili moškim in dokazali, da se tudi v konkurenci močnejšega spola lahko enakovredno kosata za dobro uvrstitev. To naj bi bil primer vsem tistim, ki se mogoče niso upale priključiti tokrat, da se bodo pridružile na prihodnjem tekmovanju in tako popestrile in dvignile kvaliteto tekmovanj. Na Zahodu veliko govore o humanizaciji, na Vzhodu pa o socialistični rekonstrukciji industrije. Vendar mislijo s tem eni in drugi pravzaprav isto: človek je tisti, zaradi katerega je zgrajena industrija in obenem tisti, ki oživlja in v tek spravlja sicer mrtve stroje in naprave. Ker je torej človek tisti, ki naj uživa dobrine, kar jih ustvarja industrija in ker je on tudi najvažnejši člen v verigi proizvodnje, bi morali vsi, ki delajo načrte za nove tovarne, vsi ki izdelujejo stroje in naprave, predvsem pa tisti, ki organizirajo delo, poznati in upoštevati človekove lastnosti in sposobnosti — anatomske, fiziološke in psihološke. Zal se pa še številnim tovarnam pri nas in po svetu pozna, da so bile zgrajene edinole z namenom, da lastniku prinašajo čim več dobička, zgrajene v času, ko je bil delavec le malo cenjeni privesek stroja. Tovarne so gradili skoraj izključno moški za moške delavce. Zato so stroji in naprave preračunali za moško moč in moško velikost in težo. Tovarne so zgradili in organizirali predvsem tehnični strokovnjaki, ki so dobro poznali material, tehnološke procese in stroje, niso pa poznali človeka delavca in njegovih zmogljivosti in lastnosti. Napake pa najhuje občutijo tiste skupine delavcev, ki so že po naravi ali zaradi bolezni in starosti manj močni, manjši, lažji, počasnejši ali manj spretni, skratka, ljudje z zoženo delovno sposobnostjo. Mednje štejemo ženske, mlade delavce, stare delavce, invalide in kronične bolnike. Čeprav je sodelovanje zdravnikov, fiziologov, psihologov in socialnih delavcev pri graditvi in urejanju tovarn in pri organizaciji dela še vedno pomanjkljivo, pa moramo priznati, da se je skrb za delavce in njihovo zdravje v razmeroma kratkem času zelo zboljšala. Skoraj ne moremo verjeti, da so še komaj pred 130 leti v Angliji na pobudo zdravnikov in drugih naprednih delavcev s predpisom določili, da v tekstilnih tovarnah ne smejo biti zaposleni otroci pod 19. letom in da ne smejo delati več kot 12 ur na dan oziroma 69 ur na teden (Factory Act. 1833). Da smo v delavskem varstvu napredovali tako naglo, je predvsem plod zavestnega, načrtnega in neprestanega boja delavskega razreda kakor tudi razvoja tehnike in spoznanja, da brez zdravih in zadovoljnih delavcev pri delu ni mogoča visoka produktivnost. Varstvo žena pri delu Naša družba je dala vsem ljudem ne glede na spol vse možnosti in pravice do dela, da se uveljavijo v kateremkoli poklicu in da imajo pravico za enako delo dobivati tudi enako plačilo. Že dolgo ne postavljamo več vprašanja, ali naj se ženske vključujejo v industrijsko delo ali ne, temveč razmišljamo in si prizadevamo za to, kako bi ženskam zagotovili čim več ustreznih delovnih mest in kako bi jim pomagali, da zaradi zaposlitve ne bi bili prikrajšani njih otroci in njih družine. Ni še dokončne in tudi ne povsod enake rešitve, kako naj ženska uskladi svoje biološko poslanstvo — roditi, vzrediti in vzgojiti otroke — s sočasno zaposlitvijo in uveljavljanjem svojih telesnih in duševnih sposobnosti na delovnem mestu. Majhna Slovenija zaposluje skoraj že četrt milijona žensk, t. j. okrog 40 % vseh delavcev. Malo je dežel, ki bi se mogle pohvaliti s tolikšnim odstotkom zaposlenih žensk! Še bolj razveseljivo pa je destvo, da njih število še narašča. Uveljavljajo se skoraj v vseh gospodarskih dejavnostih in zlasti še v številnih intelektualnih poklicih. Med zdravstvenimi delavci imajo že kar krepko večino! Brez žensk bi morali skoraj polovico tovarn zapreti in življenjski standard bi šel rakovo pot. Tudi najbolj starokopitni in nazadnjaški ljudje vedo, da ni več poti nazaj, da se naše ženske vsak dan in povsod opredeljujejo za zaposlitev in za delo v industriji, ker je samo to porok za njihovo materialno neodvisnost in njihovo enakopravnost v družini in družbi. Hudo napako bi zagrešili, če bi pri urejanju mest in organizaciji dela ne upoštevali fizioloških, anatomskih in bioloških posebnosti ženskega organizma. (ae nadaljuje) Rezultati: Streljanje: udeležba — moški 38 žensk 9 Moški: 1. Novak Drago 168 krogov (200 možnih) 2. Svetelj J anko 162 krogov 3. Sušnik Tine 158 krogov 4. Janc Franc 135 krogov 5. Jenko Peter 134 krogov Ženske: 1. Brezar Mihca 180 krogov 2. BrleničNada 129 krogov 3. Delavec Tomislava 94 krogov Namizni tenis: udeležba — moški 13 ženske 1 1. Ramovš Tone 13 zmag 2. Hudobivnik Milan 11 zmag 3. Humerca Jože 11 zmag 4. Sire Peter 10 zmag 5. Bergelj Miha 9 zmag 9. (1.) Zajc Jana 6 zmag Šah: udeležba — moški 7 ženske 1 1. Podgornik Adolf — 7 točk 2. Ravnik Janez — 5 točk 3. (1.) Kirn Majda — 4 točke 4. -5. Volf Jože in Pavlov Andon — 3 točke Kegljanje: udeležba — moški 64 žensk 6 Moški: 1. Bajželj Lado — 92 kegljev 2. Jenkole Miro — 89 kegljev 3. Humerca Jože — 88 kegljev 4. Cvirn Vinko — 85 kegljev 5. Žuran Srečko — 82 kegljev Ženske: 1. Hrvanovič ing. Margita — 79 kegljev 2. Jenko Marinka — 75 kegljev 3. Novak Cvetka — 68 kegljev 4. Česen Marija — 63 kegljev 5. Močnik Danica — 61 kegljev L. Rupar XX. Tekstiliada - Zelenica 1978 Kot pred 20. leti, ko so bile na pobudo tedanjih športnih delavcev iz BPT Tržič organizirane prve zimske športne igre tekstilcev Slovenije, je bilo tudi letošnje jubilejno XX. srečanje zaupano v organizacijo temu kolektivu. Na žalost moramo ugotoviti, da že tradicionalno slabo vreme Tržiča-nom zelo otežkoča izvedbo tekmovanja. Kljub težavam, ki jih je povzročil novozapadli sneg organizatorju in nastopajočim na dokaj težkih progah, je tekmovanje uspelo. Izredno veliko število nastopajočih tekmovalcev — na treh progah jih je nastopilo 626, je bilo vzrok, da se je organizacijski odbor odločil, da bo v bodoče dopustil start največ petim tekmovalcem v posamezni starostni skupini, torej največ 30- Rezultati : Članice — nastopilo je 86 tekmovalk 1. Luk Neža — MTT Maribor (32, 62) 2. Dolžan Marjeta — BPT Tržič (33, 57) 3. Kosmač Meta — Jugotekstil Ljubljana (34, 36) 9. Jerančič Marija — Tekstilindus (37, 12) 14. Gros Kristina — Tekstilindus (39, 23) 22. Tisak Metka — Tekstilindus (42, 42) 28. Gašperšič Marinka — Tekstilindus (43, 39) 55. Loparnik Breda — Tekstilindus (57, 81) Mlajše članice: startaloje 100 tekmovalk 1. Justin Jana — Vezenine Bled (31, 94) 2. Fluher Stanka — MTT Maribor (33, 05) 3. Zupan Marija — Sukno Zapuže (33, 24) 10. Lapuh Marina — Tekstilindus (36, 29) 20. Zajc Jana — Tekstilindus (39, 60) 70. Močnik Danica — Tekstilindus (56, 72) 72. Delavec Tomislava — Tekstilindus (58, 42) Seniorji: startaloje 72 tekmovalcev 1. Cetina Peter — Toper Celje (43, 37) 2. Pogačnik Jože — Veletekstil Ljubljana (44, 59) 3. Jazbec Drago — Šear Škofja Loka (45, 26) 19. Bajželj Mirko — Tekstilindus (54, 80) 40. Justin Franc — Tekstilindus (1.08, 46) Starejši člani: startaloje 123 tekmovalcev L Klanjšek Boris — MTT Maribor (43, 30) 2. Čadež Slavko — BPT Tržič (44, 13) 3. Gorjanc Janez — Tekstil Ljubljana (44, 55) 51. Zakotnik Marjan — Tekstilindus (1.03,88) 73. Kotnik Janez — Tekstilindus (1.19, 67) 80. Mazi Niko — Tekstilindus (1.23, 56) 89. Jekovec Peter — Tekstilindus (1.42, 12) Člani: startaloje 145 tekmovalcev L Sevčnikar Jože — VTŠ Maribor (38, 71) 2. Zupan Mihael — Sukno Zapuže (39.10) 3. Šmit Aleš — FNT Ljubljana (39.86) 21. Mesec Marjan — Tekstilindus (50.41) 22. Hafnar Viktor — Tekstilindus (51.30) 64. Šprajcar Andrej — Tekstilindus (1.02,03) 80. Brejc Anton — Tekstilindus (1.05,93) 82. Sajovic Janez — Tekstilindus (1.06,28) Mlajši člani: startaloje 100 tekmovalcev 1. Hafner Peter — Gor. predil. Škofja Loka (39.61) 2. Bokal Marko — Uniteks Ljubljana (42.07) 3. Podlesnik Marjan — VTŠ Maribor (43.76) '27. Korošec Stane — Tekstilindus (54.28) 4L DukaričMiha — Tekstilindus (1.00,00) 48. Istenič Iztok — Tekstilindus (1.02,65) 66. Lešek Marko — Tekstilindus (1.39,49) EKIPNO: 1. BPT Tržič — čas 4.10,90 2. VTŠ Maribor — čas 4.16.78 3. MTT Maribor — čas 4.27.12 4. Gorenj, predil. Šk. Loka — čas 4.30,77 5. Jugotekstil Ljubljana — čas 4.33,13 6. Tekstilindus Kranj — čas 4.56,78 itd. L Rupar tim tekmovalcem iz ene OZD. Da se bomo izognili večkrat tudi upravičenim pripombam glede udeležbe vedno istih tekmovalcev, bo v bodoče v okviru podjetja organiziranih več izbirnih tekem, katerih se bo udeležil lahko vsak zaposlen v naši OZD. Najboljši pa nas bodo potem zastopali na zunanjih tekmovanjih. Kot novost prihodnje tek-stiliade, ki bo v organizaciji Almire iz Radovljice, bodo tudi smučarski teki. Tako kot odlična uvrstitev — III. mesto v veleslalomu na tekmovanju ObSS, je tudi VI. mesto na tekstiliadi zelo solidna uvrstitev od 10. — 15. mesta zelo viden napredek. Vendar pa lahko tudi po tej drugi letošnji preizkušnji ugotovimo, da imamo zelo dobro žensko ekipo, medtem ko v moški konkurenci nimamo zanesljivih tekmovalcev, ki bi lahko bolj pogosto dosegali dobre rezultate in s tem še boljši ekipni rezultat. Zahvale ta Ob boleči izgubi mojega oče- Ob smrti moje mame Janeza Grabec se lepo zahvaljujem vsem sodelavcem VES I za podarjeni venec, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Olga Papier Ob izgubi moje drage mame Alojzije Tomažič se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem VES II za podarjeni venec, izraženo sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Tone Tomažič Ob izgubi moje drage mame Harle Frančiške se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem predilnice za podarjeni venec in izraz sožalja. Angela Lavrič Ob boleči izgubi drage mame Marijane Virčič se lepo zahvaljujem sodelavcem VES I za podarjeni venec, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Vinko Virčič Ob boleči in prerani izgubi najinega moža in očeta Jožeta Blaznika se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem VES obrat II, dela strokovnih služb obrata II in menze obrata II za vse usluge in takojšnjo denarno pomoč. Hvala tudi vsem, ki ste nama ob teh težkih trenutkih stali ob strani, nama izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskreno hvala! Žalujoči žena Zdravka in hčerka Majda Marije Arnež se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem VES I za poklonjeni venec in spremstvo na njeni zadnji poti. Ivan Arnež Ob izgubi drage mame se zahvaljujeva sodelavcem tkalnice I za poklonjeni venec in izrečena sožalja. Tinca in Jože Križaj Ob nenadni izgubi najinega očeta Tomaža Šmid se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem adju-stirnice I in plemenitilnice I za darovano cvetje, denar in izraze sožalja. Kristina in Zofka Šmid Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam vzorčne sobe obrata I in celotnemu komercialnemu sektorju za poklonjeno darilo. Vsem pa želim še mnogo delovnih uspehov pri nadaljnjem delu. Ani Križaj TEKSTILEC — glasilo delovnega kolektiva Tekstilindus Kranj — Ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Vera Kastelic — predsednik, Le-tinič ing. Alenka — podpredsednik in člani: Franc Mihelčič, Saša Valentinčič, Slavka Rojina, Peter Jekovec in Pavla Blažič. Tisk: GP »Gorenjski tisk« v Kranju. Oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.: 421/72 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI