Št. 113 (14.509) leto XUX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 7200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 PETEK, 30. APRILA 1993 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Nova agencija "Mitnica - Barriera" Ul. Carducci 41 - Korzo Saba 1 Trsi-Telefon 0401636311 ______________RIM / NEPRIČAKOVANA ODLOČITEV POSLANSKE ZBORNICE_ Skoraj popolna oprostitev Craxija izzvala pravi politični potres Odločitev je povzročila prerekanje v poslanski zbornici ter val polemik - Nova vladna kriza? VLADA / PO GLASOVANJU O PREISKAVI PROTI CRAXIJU Ministri DSL in Zelenih so že napovedali odstop RIM - Nova vlada, ki ji predseduje guverner državne banke Ciampi, je včeraj zjutraj prisegla, včeraj zvečer pa je nad njo že visel Damoklejev mec vladne krize. Zaradi glasovanja poslanske zbornice, ki je zavrnila dovoljenje za sodno preiskavo o dejavnosti bivšega socialističnega tajnika Bettina Craxija z edino izjemo kršitve zakona o javnem finansiranju strank in morebitne korupcije v Rimu, se je nujno sestalo tajništvo DSL, ki je sklenilo, kot je pojasnil tajnik Achille Oc-chetto, da njegova stranka ne bo podprla vlade. Vsi trije ministri, iz vrst DSL, to so Barbera, Visco in Berlin-guer, so že sinoči najavili svoj odstop in bodo poslali osebna odstopna pisma Ciampiju. Tako v primeru stranke kot v primem ministrov ne gre za polemiko s Ciampijem, ampak, kot so sami pojasnili, za pole- miko z dosedanjo koalicijo, ker je zavrnila zahtevo po preiskavi proti Craxiju. Zeleni so prav tako sklenili, da ne podprejo vlade in novi minister Rutelli je sinod že napovedal odstop. V zagati so tudi republikand Prvi premierski dan Carla Azeglia Ciampija se je včeraj dopoldne začel z majhnim incidentom, zaradi katerega se je svečanost prisege začela s poldrugo uro zamude. Skupno s predsednikom Oscarjem Luigijem Scalfarom je premier moral razvozlati najprej problem pristojnosti med ministrom za reforme Leopoldom Elio in ministrom za odnose s parlamentom Augustom Barbero. Sele ko je bilo sklenjeno, da bosta ministra zlasti vprašanje volilne in ustavnih reform reševala skupaj in usklajeno, je bil prvi vozel presekan. Sicer pa je Carlo Azeglio Ciampi med svojo prvo novinarsko konferenco kot premier izpostavil prav vprašanje novih volilnih pravil, ki je »prioritetna naloga parlamenta in vlade«. Dodal je, da je v vseh elanih vlade moCno prisotna zavest o nujnosti prehajanja, ki jo je izid referendumov 18. aprila tako jasno izpostavil. Med ostalimi nujnimi nalogami pa je omenil gospodarsko problematiko in zapleteno mednarodno situadjo. Nekaj ur po prisegi in po formalni izročitvi poslov med Ciampijem in dosedanjim premieram Giulianom Amatom, se je vlada sestala na prvi seji in imenovala senatorja Antonia Maccanica za podtajnika pri predsedstvu. Parlamentu naj bi se Ciampi predstavil prihodnji teden. Po sinočnjih dogodkih pa se lahko zgodi, da njegovi vladi ni usojeno tako dolgo življenje. (VT) Vojmir Tavčar RIM - Medtem ko se je v palači Chigi umeščalo »novo«, katerega je Ciampijeva vlada je kljub vsemu vsaj delen odraz, je v komaj sto metrov oddaljeni palači Montecitoria odločno prevladalo »staro«. S presenetljivim in nepričakovanim glasovanjem je poslanska zbornica sinoči zavrnila skoraj vse zahteve milanskih sodnikov za nadalnjo preiskavo o delu bivšega socialističnega tajnika Bettina Craxija. Tako glasovanje je že preprečilo razširitev vladne koalicije na DSL in ni izključena možnost vladne krize. Dan, ki se je končal z dramatičnim političnim zapletom, se je zaCel dokaj umirjeno. Bolj kot sami razpravi v dvorani, kjer bi morali odločati o usodi bivšega socialističnega voditelja Bettina Craxija, je bila pozornost prisotnih poslancev in tudi novinarjev namenjena Ciampijevi vladi in vstopu treh ministrov DSL v Ciampijev kabinet. Razpravljanje je bilo umirjeno in samo zaključni govor Bettina Craxija je privabil v dvorano parlamentarce. Bivši socialistični voditelj je bil oster, poudaril je, da so se vse stranke vključno s PSI finansirale ilegalno, pribil, da so milanski sodniki skupno z nekaterimi drugimi krogi pripravili proti njemu pravi komplot in večkrat podčrtal, da je žrtev preganjanja, kot naj bi jasno izhajalo iz sodnih aktov. Sodnike je tudi obtožil kršitve zakona in parlamentarne imunitete. Takoj po koncu svojega nastopa je Craxi zapustil dvorano, CeS da bi njegova prisotnost samo motila. Glasovanje se je začelo v živčnem vzdušju in predsednik Giorgio Napolitano je moral večkrat odločno pozvoniti, da bi vzpostavil spet red. In že prvi izid je pripravil presenečenje: nadaljevanje preiskave za hipotezo korupcije v Milanu so poslanci zavrnili z 291 glasovi proti 273. Dovolili so preiskavo za korupcijo v Rimu, zavrnili pa preiskavo za korupcijo v ne povsem identificiranem kraju. Dovolili so preiskavo zaradi kršitve zakona o finansiranju strank (Craxi jo je osebno priznal), zavrnili pa možnost preiskave zaradi posesti ukradenega blaga in prav tako niso dovolili hišne preiskave na Craxije-vem domu in njegovih uradih. Kot so se stopnjevali Ne, tako se je stopnjevala napetost in socialisti ter predstavniki Mreže so hoteli obračunati kar z rokami. Izid glasovanja je bil prava bomba za politično situacijo. Occhetto je sklical tajništvo in odrekel podporo vladi, glasovanje je kritiziral demokršCanski list II Popolo, voditelj Severne lige Umberto Bossi je dejal, da to so »posledice vlade nacionalne enotnosti«, republikanec Bogi je poudaril, da je vlada izpostavljena viharju, bivši predsednik liberalnih poslancev Battistuzzi pa ni imel dvomov: »Stranka predčasnih volitev je lahko upala, da bo dosegla svoj cilj, Ce bo Craxi oproSCen.« Toda Liga, SKP in Mreža so to trditev zavrnile kot natolcevanje. ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Fiatova menedžerja sta se predala Fiatova menedžerja Giorgio Garuzzo in Paolo Torricelli sta se prostovoljno predala milanskim preiskovalcem. Romiti pa naj bi sodnikom izročil dokument, ki naj bi razkrival nove primere Fiatove vpletenosti v podkupovanja. .................... stran 2.. Maj v Bregu V breških vaseh bodo drevi po starodavni navadi postavljali maje. Nadvse živahno bo v Prebenegu, Boljuncu, Borštu in Ricmanjih, kjer je vaška mladina že nekaj dni na delu, da bi bilo praznovanje čim bolj slovesno. ........................stran 5... Deželne volitve: polemike o povezavah Nadaljujejo se polemike med SSk in DSL o povezavah za junijske deželne volitve. Slovenci v PSI pa so se opredelili za oblikovanje naprednega volilnega bloka. ........................stran 3... • •• rv Pokrajina Trst: Codega kandidat pisane levice Predsednik ACLI Franco Codega bo skupni kandidat Zavezništva za Trst in DSL za pokrajinske volitve. Stranka komunistične prenove je medtem včeraj predstavila svoje kandidate za Pokrajino in Deželo ........................stran 4... Obračuni zadrug Poleg poročila s pripravljalnega sestanka za ustanovitev konzorcija Kras za zaščiteno poreklo vin, lahko na domači gospodarski strani berete o zaključnih obračunih tržaške Kmetijske zadruge in živinorejske zadruge Dolga krona. ........................stran 6... KITAJSKA - TAJVAN / SPORAZUM Prvi uradni stiki po 44 letih neprikritih sovražnosti Največ zaslug za sporazum imajo tajski poslovneži Voditelja tajvanske in kitajske delegacije med podpisom sporazuma (Telefoto AP) SINGAPUR - Kitajska in Tajvan sta včeraj podpisala sporazum, ki prvič po 44. letih predvideva sodelovanje med državama na gospodarskem, diplomatskem, znanstveno-tehni-Cnem in drugih področjih. Sporazum je zgodovinskega pomena, saj odpravlja delitve po koncu kitajske revolucije leta 1949, ko so poraženi kuomintangovci zbežali na Tajvan in do danes z matično domovino niso imeli stikov. Sporazum odpira možnosti za združitev, ki si je želi predvsem Pe- king, a ji tudi vladajoči politični krogi v Taipeju niso povsem nenaklonjeni. Največ zaslug za sporazum imajo tajski poslovneži, ki jih bolj kot ideološki predsodki zanima obetavno kitajsko tržišče. (Reuter, AFP) Podrobneje na 8. strani HmEJA IN DRUGA VPRAŠANJAh Zaostritev odnosov med Slovenijo in Hrvaško LJUBLJANA - Slovenska vlada na včerajšnji seji ni obravnavala odnosov s Hrvaško, je na tiskovni konferenci povedal Anton Rupnik, glasnik zunanjega ministrstva. Po Rupnikovih besedah je zunanje ministrstvo res pripravilo obsežno gradivo, vendar »je bilo prepozno uvrščeno na dnevni red, zato so to točko prestavili na prihodnjo sejo«. Danes sicer mineva Se en rok, ki ga je Hrvaška postavila Sloveniji oziroma Ljubljanski banki. Ta bi morala hrvaškim oblastem predložiti načrt kako rešiti težave v zvezi z »jugoslovanskim« deviznim varčevanjem, ko so se devize zbirale v beograjski narodni banki in nato izginile neznanokam. Hrvaški varčevalci so tako oškodovani za približno 550 milijonov dolarjev, ki jih zahtevajo od Ljubljanske banke oziroma Slovenije. Sodec po besedah Zmaga Jelinčiča, pred- sednika odbora državnega zbora za obrambo, pa se utegnejo odnosi med državama v kratkem močno zaostriti. Jelinčič namreč trdi, da se Hrvaška pripravlja, da v dneh med 1. in 4. majem z orožjem zavzame Trdinov vrh oziroma Sv.Ge-ro, eno od spornih točk na meji med državama, na kateri so trenutno vojaki slovenske vojske. Do teh podatkov naj bi Jelinčič prišel med obiskom novomeške vojašnice minulo nedeljo, kjer se je mudil kot predsednik odbora za obrambo, skupaj z Rafaelom Kužnikom, tudi elanom omenjenega odbora. Da gre za resnično napetost dokazujejo, po Jelinčičevem mnenju, tudi Številni vpoklici rezervistov in povečana budnost v Teritorialni obrambi, cesar pa na ministrstvu za obrambo do zaključka redakcije nismo uspeli preveriti. (B.L.) EVROPA / ZDRUŽEVANJE Francija nasprotuje odprtim mejam Evropa ne more nadzorovati kriminala PARIZ - Prebivalci Evrope bodo morali Se nekaj Časa potrpeti, preden se bodo svobodno sprehajali iz ene države v drugo. V četrtek je Pariz sporočil, da bodo morali sporazumi iz Schenge-na, ki naj bi stopili v veljavo že letos, počakati vsaj Se do leta 1994. Francoska vlada je v četrtek ocenila, da pogoji za prost pretok ljudi, kakršne predvideva sporazum, ki naj bi zaokrožil oblikovanje enotnega trga ES, ne bodo izpolnjeni do konca leta 1993 in najbrž tudi Se precej Časa potem ne. Zato bo Francija ohranila policijsko kontrolo na mejah, dokler ne bodo izpolnjeni vsi pogoji, je izjavil francoski minister Lamasso-ure pred parlamentarno komisijo za zunanje zadeve. Schengenski sporazumi (Luksemburg), ki so bili podpisani 19. junija 1990, predvidevajo odpravo obmejnih kontrol znotraj meja med Belgijo, Nizozemsko, Luksemburgom, Francijo in Nemčijo, ki so se jim pozneje pridružile Se Italija, Španija, Portugalska in Grčija. Sporazum bi moral veljati od 1. januarja 1993. Naloga, ki se je na začetku zdela preprosta, je kmalu razkrila svoje skrite pasti. Odprava nadzora med državami podpisnicami bi vsekakor morala spremljati skupna zakonodaja ob tako občutljivih vprašanjih, kot so zatiranje velikega kriminala, promet z drogami, terorizem in ilegalno priseljevanje. Nemčija Se ni potrdila tega sporazuma, saj mora spremeniti svojo ustavo, da bi lahko prilagodila svojo zakonodajo o priseljencih. Politične in administrativne ovire obstajajo prav tako pri Italijanih zaradi »nesposobnosti italijanske administracije, da bi okrepila notranji nadzor«. Poleg tega naj bi se na referendumu odločili o legalizaciji drog v Italiji, kar zastavlja vprašanje usklajenosti zakonodaje. Ta vprašanja zadevajo tudi Nizozemsko. Obstajajo tudi tehnične težave pri vzpostavitvi informacijskega sistema, ki bi sluzil za skupno omrežje vsem policijam držav clanic. AFP Gorica: kmalu spet uvoz mesa Na goriškem mejnem postajališču pri Štan-drežu so sprejeli z olajšanjem vest o odpravi blokade uvoza mesa iz Slovenije, Madžarske in drugih držav, ki jo je odredila EGS. Kmalu bo v Gorici spet na voljo.meso proste cone. .........................stran 7.... Hokej: danes polfinali Na svetovnem prvenstvu A skupine v hokeju na ledu bodo danes odigrali polfinalne tekme. Popoldne se bosta pomerili reprezentanci Češke in švedske, zvečer pa Kanade in Rusije. V zadnji četrtfinlani tekmi so Čehi premagali Italijo z 8:1. ........................stran 21.... Peugeot 306 TEKMEC AUTOL1SERT TR2IC - Ul. Timavo, 24 - Tel. (0481) 790504 GORICA - Majnica, 12 - Tel. (0481) 391808 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA 2 Petek, 30. aprila 1993 KOMENTAR Med starim in novim Vojmir Tavčar Med starim in novim: nova italijanska vlada, ki ji predseduje governer državne banke Carlo Azeglio Ciampi in ki je včeraj prisegla pred predsednikom republike, je po svoje fotografija italijanske situacije, razpete med razpadajočo prvo republiko in nastajajočo drugo republiko, katere obrisi pa niso še niti jasno zastavljeni. To razpetost med starim in novim odražata že sam način, s katerim je predsednik republike izbral mandatarja, in metoda, s katero je ta sestavil svoj ministrski kabinet. Oscar Luigi Scalfaro se je odločil za Carla Azeglia Ciampija, potem ko je bilo jasno, da zaradi kriznih vetov strank ne bo prodrl noben drugi močni kandidat. Predsednik republike se je zato odločil za človeka, ki je v državi užival splošen ugled in kateremu bi nihče ne mogel reci Ne. S tem je poskusil stisniti stranke v kot in jih prisiliti, da prekinejo z dosedanjo prakso. In prvič v zgodovini italijanske republike je premierski mandat poveril Človeku, ki ni bil elan parlamenta. Carlo Azeglio Ciampi je sporazumno s predsednikom republike sestavil svojo vlado brez običajnih posvetovanj s tajništvi strank. To je pomembna novost, saj je bil prvi dejanski poskus udejanjanja člena 92 ustave, po katerem predsednik republike izbere premiera, ta pa svoje ministra in se nato predstavi parlamentu za zaupnico. Toda prva republika, čeprav v krizi, je še preveč zakoreninjena v italijanskem sistemu, da bi pe tako predsednik republike kot mandatar lahko povsem izgonila njenim pogojevanjem. In Ce je Scalfaro izbral za premiera človeka, ki je nedvomno pomembna novost na italijanski politični sceni, velja poudariti, da je tudi Ciampi človek dosedanjega sistema, pa Čeprav je bil vselej v ospredju v obsojanju njegovih slabosti. Najbrž ima prav voditelj Severne fige Umberto Bossi, ko trdi, da je guverner italijanske državne banke najboljši Človek prve republike, kljub temu pa sin starega. Zato se tudi Carlo Azeglio Ciampi v svoji novi metodi oblikovanja vlade ni mogel povsem izgoni ti vplivu strank, njihovim zahtevam in pogojevanjem. In vlada, ki je včeraj prisegla na Kvirinalu, to tudi odraža. Nedvomno v nekaterih aspektih predstavlja pomembno novost, med katerimi velja omeniti predvsem dejstvo, da ima v svojem sestavu tri elane Demokratične stranke levice in nekaj tehnikov, ki so ji blizu. To je politični premik, kakršnega italijanska republika doslej ni poznala niti v kratkem obdobju vlade demokratične solidarnosti. In ob treh ministrih DSL so v Ciampijevem ministrskem svetu tudi ugledni neodvisni tehniki kot Sabino Cassese, ob njih pa politiki, v katerih strokovnost ni mogoče dvomiti (novi minister za delo Cino Giugni je na primer oCe statuta delavcev). Poleg novih imen so v vladi tudi elani prejšnje: med njimi taki, ki so dobro opravili svojo nalogo, kot minister za kulturne dobrine Alberto Ronchey, notranji minister Nicola Mancino, zakladni minister Piero Barucci, pa tudi taki, ki ne zaslužijo pozitivne ocene kot ministrica za šolstvo Rosa Russo Jervolino ah minister za pošte Mau-rizio Pagani. Tudi Carlo Azeglio Ciampi je moral plačati svoj davek strankam in njihovim ravnovesjem, Ce si je hotel zagotoviti podporo v pralamentu. V ocenjevanju vlade manjka seveda pomemben element: njen program. Ta bo znan prihodnji teden, ko se bo Ciampi predstavil parlamentu. Ze sedaj pa je mogoče reci, da novi premier s svojo vlado povsem pooseblja tisti lik Čolnarja, ki mora prepeljati Italijo z brega prve na še oddaljeni in v meglo zaviti breg druge republike. Upati je treba, da mu zaradi toka ne bodo pošle moCi in da ne bo nasedel na sipinah sredi reke, ne da bi vedel kako naprej ali nazaj. RIM / TUDI PRISEGA MINISTROV SE JE ZAČELA Z ZNATNO ZAMUDO Novi predsednik vlade s točnostjo nima sreče Ciampi je moral reševati probleme pristojnosti RIM - Carlo Azeglio Ciampi s točnostjo nima sreče, pa ne zaradi tega, ker bi osebno ne cenil točnosti, paC pa zato, ker je v naglici, s katero je delal, ter ob novih metodah, ki jih je uvedel pri sestavljanju vlade, naletel na nekatere nepredvidene težave. In tako se je v sredo zvečer predstavil s skoraj dveurno zamudo na Kvirinal, ko je predsedniku republike prebral seznam ministrov, včeraj pa se je svečanost prisege nove vlade zaCela poldrugo uro bolj pozno od predvidenega. Sredine težave niso bile še povsem pojasnjene, Čeprav po izjavah nekaterih demokršCan-skih predstavnikov je to predvsem posledica obotavljanja DSL, ali naj njeni ljudje pristopijo k vladi. Včerajšnja zamuda pa je predvsem posledica nedorečenosti pristojnosti, ki naj bi jih Ciampi porazdelil ministrom. Nejasnost je zadevala predvsem pristojnosti ministra za odnose s parlamentom Augusta Barbere (DSL) in ministra za reforme Leopolda Elie (KD). Kaže, da se je za imenovanje Augusta Barbere zavzel predvsem vodja referendumskega gibanja Mario Segni, ki naj bi bil to kandidaturo predlagal tako mandatarju Carlu Azegliu Ciampiju kot tudi tajniku DSL Achilleju Oc-chettu. Slednji naj bi se bil odločil pozno zvečer za vstop Barbere, Ciampi pa naj bi se takoj nato odpravil na Kvirinal in prebral seznam ministrov, ne da bi se utegnil medtem pogovoriti z zainteresiranim, ker ni bil dosegljiv. Zato sta pred prisego vCeraj zjutraj premier Ciampi in predsednik Scalfaro skupno z Barbero in Elio reševala problem pristojnosti. Bistveni problem je bil, kdo bo skrbel za reformo volilnih pravil. Prevladala je »salomonska« rešitev, da bosta ministra usklajevala stališča in posege glede vseh tistih vprašanj, ki so skupnega interesa in v skupni pristojnosti. Medtem ko so ministri prisegali in se zbrali na prvi seji vlade, so zaCela dobesedno »deževati« mnenja in ocene, ki jih je v sredo pozna ura predstavitve vladnega sestava dejansko onemogočila. Glavna pozornost poročevalčev je bila seveda namenjena Demokratični stranki levice, katere predstavniki so prvič v vladi in katerih prisotnost je glavna politična novost Ciam-pijevega kabineta. Tajništvo DSL vCeraj ni zavzelo nobenega uradnega stališča in je le potrdilo, Minister z mopedom Novi minister za okolje, zeleni Francesco Rutelli, se je na včerajšnjo prisego nove Ciampijeve vlade pripeljali kar z mopedom, kar je za italijansko politično sceno... absolutna novost. Ali je tudi to znak »novih časov«? (telefoto AP) da bo na osnovi programa stranka odločila, ali naj jo podpre ali ne. Le »zunanji minister« Piero Fassino je po srečanju s francoskim socialističnim voditeljem Miche-lom Rochardom dejal, da je »naš vpliv na novo vlado pomembno dejstvo«. Vzporedno s tem pa je reformistično krilo DSL z Giannijem Pelli-canijem in Emanuelejem Macalusom podprla vstop v vlado in tajništvu celo očitalo, da je z oklevanjem doseglo manjše rezultate od tistih, ki bi jih lahko, je levičarski del »demokratičnih komunistov« z Aldom Tortorello obsodil vstop v vlado, Ceš da gre za »klasični konso-ciativizem«. Po njegovem mnenju ima Ciam-pijeva vlada sicer nekaj novosti, bistvo pa se ne oddaljuje od stare štiri-strankarske večine in je zelo daleC od institucionalne vlade, za katero se je uradno zavzela DSL. Precej podobno je bilo tudi mnenje tajnika Stranke komunistične prenove Sergia Garavi-nija, po katerem je edina resnična novost te vlade »novi priročnik za porazdelitev stolčkov«. Iz sestave je mogoCe oceniti vpliv KD na vladni sestav, ki je dokaz, da je Ciampijev kabinet le prvi korak v smeri preok-reta v zmernost, ki ga vodi KD skupaj z gospodarskimi lobbyji. Izredno negativna je bila ocena voditelja Severne lige Umberta Bossija, ki je likvidiral vlado kot »druščino, ki ne more vladati, kot dokazuje prerekanje med Barbero in Elio« in zagrozil, da bodo za to vlado upravne volitve v Milanu in Turinu »dejanski Stalingrad«. Referendumski lider Mario Segni je včeraj molčal, zato pa so njegovi somišljeniki v referendumski bitki dali o vladi pozitivno oceno. Koordinator Demokratične zveze VViller Bordon je predvsem izpostavil vstop Augusta Barbere, dodal pa, da bo njegova skupina stranko ocenila po programu. Zelo pozitivna je bila ocena tajnika KD Mina Martinazzolija, ki je dejal, da »bolje ne bi bilo mogoče«. Demokr-šCanski voditelj je bil tudi zelo zadovoljen zaradi razširitve parlamentarne osnove. Toda v njegovi stranki zlasti del, ki je vezan na stare voditelje, ni istega mnenja. Ciampi se bo prihodnji teden predstavil parlamentu za zaupnico. In vse kaže, da ne bo imel zelo lahkega življenja ter se bo moral krepko potruditi, da jo doseže. (V.T.) Prisega novega minirtrskega predsednika Carla Azeglia Ciampija pred predsednikom republike Oscarjem Luigijem Scalfarom (telefoto AP) Demokristjan Leopolda Elia (levo) in demokratični levičar Augusto Barbera bosta v novi vladi imela nalogo, da pospešita institucionalne reforme, v prvi vrsti volilno (AP) MILAN / PODKUPNINE PRI FIATU Garuzzo in Tomcelli sta se predala Pomiti podcenjeval obseg podkupnin Pri DSL odločno zavračajo, da je denar za bivšo KPI prihajal iz NDR Visok Fiatov funkcionar Giorgio Garuzzo ob prihodu na letališče v Linateju (AP) RIM / TUDI »BOSS VSEH BOSSOV« TOTO RUNA NA PROCESU O MAFIJSKO-POLITICNIH UMORIH Mafijski skesanec razkril ozadja treh umorov Mafijski »vrhovni šef« Joto Riina (telefoto AP) RIM - V sodni dvorani izredne varnosti v sklopu rimske kaznilnice Rebib-bia se je včeraj nadaljeval proces pred porotnim sodiščem o tako imenovanih politiCno-mafijskih umorih. Na zatožni klopi se je pojavil tudi Toto Riina, domnevni mafijski vrhovni šef, ki je letošnjega februarja po dolgih letih skrivaštva padel v roke policiji. Ko je prihajal v dvorano, so mu Časnikarji postavili kopico vprašanj, med temi tudi to, ali se je res kdaj srečal z Andreottijem. Riina ni veliko odgovarjal. Rekel je, da bi kvečjemu kaj veC izjavil edinole direktorju palermskega dnevnika II Giornale di Sicilia, ki da je resen človek in ve, kaj piše. Riina je izrabil priložnost, da se je zahvalil prebivalcem Corleoneja, ki da so »dobro sprejeli njegovo družino«. Skratka, mafijski kolovodja je uporabljal svojo običajno zavito govorico, po vsej verjetnosti tudi s šifriranimi sporočili, pa tudi sicer ni bil videti nič kaj potrt zaradi svojega novega statusa kaznjenca. Resnični protagonist včerajšnje sodne obravnave pa je bil mafijski ske- sanec Gaspare Mutolo. Potrdil je pričevanja, ki jih je podal že v peisko-valni fazi in ki zadevajo med drugim umor treh sicilskih politikov, in sicer nekdanjega pokrajinskega tajnika KD v Palermu Mi-cheleja Reino, de-mokršCanskega predsednika sicilskega deželnega odbora Piersantija Matta-rello ter nekdanjega deželnega tajnika KPI Pia La Torreja. Glede Reine je Mutolo potrdil, da so ga ubili, ker je pri javnih gradnjah favoriziral svojega skrivnega družabnika, gradbenika Mašina D’Alia. To naj bi šlo na živce tedanjemu palermskemu županu Vitu Ciancimu-nu, prijatelju Totoja Rii-ne, ki naj bi D’Alio prisi-sil, da se je umaknil iz »poslov«, Reino pa dal ubiti. Kar zadeva Mattarello, je Mutolo dejal, da ga je mafija svoj Cas imela za »dostopnega«, ubiti pa da ga je dala, ko je hotel »očistiti« ambient po umoru Reine. Kar zadeva La Torreja, je Mutolo dejal, da ga je mafija dala ubiti, da bi na tak način zavrla odobritev zakona o razlastitvah. Sam da je videl, kako so se mafijski ubijalci pripravljali na ta umor na farmi Favorella Micheleja Greca. Mutolo je med svojimi izvajanji mimogrede zanikal možnost, da bi mafija dobivala ukaze od fra-masonov, ni pa izključil, da bi kdaj pa kdaj prišlo med obema stranema do sodelovanja, in to tudi pri »popravljanju« procesov. Niti Riina, niti Pippo Calo, ki je bil prav tako prisoten na zatožni klopi, nista replicirala Mutolo-vim izjavam. Opazovalci napovedujejo, da bo na eni prihodnih obravnav prišlo do soočenja Muto-la z Riino. MILAN - Giorgio Garuzzo, glavni direktor Fiata za industrijski sektor, se je vCeraj prostovoljno predal v roke milanskih preiskovalcev. Garuzzo, ki se je zadrževal v Londonu, je na letališče Linate prišel nekaj po 13. uri. Na milanski kvesturi se je javil tudi Paolo Torricelli, poverjeni upravnik Fiat Avio. Torricellija so nemudoma odpeljali v sodno palačo na zasliševanje. Se predno se je izvedelo, da se bo Garuzzo predal, je sodnik Gerar-do D’Ambrosio v pogovoru s Časnikarji zavrnil sumničenja in polemike, Ceš da je prišlo do dogovora med državnim pravdništvom in Fiatom. D’Ambrosio je še poudaril, da bi brez sodelovanja Fiata potrebovali veliko Časa, da bi prišli do dokumentacije v Švici: »Fiat sodeluje,« je še pristavil, »javno je izrazila voljo, da zapusti sistem in je tako vabilo naslovila tudi drugim podjetnikom. Držijo besedo in nam nudijo veC, kot smo pričakovali.« Tednik Panorama pa bo v zvezi s Fiatom v svoji prihodnji številki objavil dokument-me-morial, ki naj bi ga bili 24. t.m. izročili milanskim sodnikom. Dokumentacija naj bi razkrivala nove prekrške in podkupnine, ki naj bi jih Fiatova podjetja plačevala političnim predstavnikom in upraviteljem. Romiti naj bi bil priznal, piše Panorama, da ima fenomen daleč večje razsežnosti, kot je mislil. V prihodnjih dneh pa bi lahko prišlo do zaslišanja Prima Gregan-tija, vpletenega v preiskavo, ki jo vodijo torinski sodniki. Greganti je bil veC let funkcionar komunistične partije, od leta 1983 do 1987 pa je bil upravitelj torinske federacije. Prejšnje dni naj bi bili ugotovili, da obstaja tesna vez med nakazilom milijarde in 50 milijonov lir, ki ga je Deutche Bank opravila na neki Gregantijev račun v Švici, ter transakcijo med Ecolibri in Utet. Operacijo naj bi bili izvedli med junijem in novembrom leta 1990, Čeke, s katerimi je Ecolibri poravnala svoj dolg Fineditoru (slednji je sodil pod Utet) pa naj bi bil podpisal prav Greganti, ki je bil tedaj zaposlen pri Editori Riuni-ti. Omenjeno znesek naj bi prispevala takratna NDR, da bi pomagala KPI, ki se je znašel v težavah, potem ko je Utet tožila Ecolibri, da ji dolguje dve milijardi lir (Ecolibri je spadala pod Editori Riuniti, kateri je tedaj predsedovala Paola Occhetto, sestra sedanjega tajnika DSL Achilla Occhetta). Del dolga naj bi bili plačani prav z Gregantijevimi Čeki. Piero Fassino, elan vsedržavnega tajništva DSL, je odločno zavrnil možnost, da bi bivša komunistična partija NDR junija 1990 financirala KPI, saj je bila razpuščena decembra 1989, nekaj tednov po padcu berlinskega. Takšno možnost odločno zavračajo tudi v komunikeju, ki ga je izdal tiskovni urad DSL. ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Petek, 30. aprila 1993 3 ŽIVAHEN ZAČETEK VOLILNE KAMPANJE IZJAVA SLOVENSKE KOMPONENTE NOVICE Volilno povezovanje: mnenje slovenske DSL Kritične pripombe na račun zadržanja vodstva SSk »PSI naj se vključi v napredni tabor« Podpora deželnemu odborniku Tersarju in goriški kandidatki Alenki Floreninovi TRST - Slovenska svetovalca Demokratične stranke levice Miloš Budin in Ivan Bratina sta se lani v deželnem svetu odločila, da z odločilno težo svojih glasov omogočita odobritev člena, ki predvideva možnost volilne povezave za manjše stranke zato, da bi omogočila Slovenski skupnosti ponovni poskus izvolitve v Deželni svet. Tako piše v uvodu tiskovne note slovenske deželne komponente Demokratične stranke levice, ki se je na to manjšinsko solidarnostno in politično načelno potezo sklicevala, ko je v vodilnih deželnih telesih stranke prodrla s predlogom, naj deželno tajništvo DSL zaprosi deželno tajništvo SSk za sestanek in mu ponudi skupen volilni nastop na osnovi političnega dogovora. Do sestanka, beremo v izjavi, je tako, na pobudo DSL prišlo v torek, 13. aprila. DSL so zastopali deželni tajnik Elvio Ruffino, elan deželnega tajništva Ravel Kodrič in deželni svetovalec ter potrjeni slovenski kandidat DSL v tržaškem okrožju Miloš Budin. SSk so predstavljali ob deželnem tajniku Ivu Jevnikarju še Martin Brecelj, Rafko Dolhar in Marjan Terpin. Po volilno-tehnicni plati ni DSL svoje ponudbe omejila zgolj na možnosti »žlahtanja«, ki ga zakon po novem dopušča, paC pa jo razširila na druge, za sogovornika sprejemljivejše oblike povezovanja. Možnosti zgolj tehnične, politično aseptične povezave mimo političnega dogovora ni nihče vzel niti v poštev, saj je navsezadnje Bratini in Budinu tedanji korak v deželnem svetu narekovalo načelo manjšinske politične solidarnosti, ne pa upanje na volilno kupčijo. SSk - nadaljuje nota DSL - ni na sestanku ponudbe sprejela, a tudi ne odklonila: vzela si je Cas za razmislek. »Teden dni ni bilo nato od sobesednikov ne duha ne sluha«. V torek, 20. aprila pa je dnevnik Messag-gero Veneto objavil vest pod zgovornim naslovom »La DC si apparen- tera con 1’Unione Slove-na«. V zasebnih pogovorih so zastopniki SSk vest potrdili. V soboto, 24. aprila, je Primorski dnevnik priobčil tiskovno sporočilo SSk, v katerem tajnik Ivo Jevnikar z blagim očitkom (ki menda ne meri zgolj na tržaško KD...) ugotavlja: »Kdor je računal na pripravljenost Krščanske demokracije, da bi bila sprejemljiva za tako povezavo, mora vzeti na znanje odločno nasprotovanje tržaškega dela KD, ki je prevladalo nad prvotnimi stališči deželnega vodstva«. S tem je SSk, po mnenju Slovencev v DSL, tudi uradno priznala, da je prednost pri iskanju volilne povezave naklonila Krščanski demokraciji. Jasno je, da se je na tej osnovi štela DSL povsem razvezana od lastne politične in volilne ponudbe, saj je med drugim izpadla za SSk manj vredna od Krščanske demokracije. Istega dne je zasedal deželni odbor DSL: elani so tako bili seznanjeni s koraki SSk, z odločitvijo deželne Zveze zelenih (z 18 glasovi proti 16), da se odreče povezavi z DSL, ter s potrditvijo interesa republikanske stranke, ki je že pred Časom odstranila zmerna predstavnika Barnabo in Di Reja, za povezavo z DSL. SSk - se zaključuje tiskovno sporočilo slovenske DSL -napačno ugotavlja (Primorski dnevnik: 27. aprila), da je DSL »med Slovensko skupnostjo in PRI izbirala raje republikance«. DSL je namreč izbirala in izbrala zgolj med povezavo s PRI in nikakršno drugo povezavo. TRST - Na deželni skupščini socialistov, ki je bila pred meseci na Opčinah, so jasno podčrtali, kako gledajo na dogajanja znotraj stranke in kje je njihovo mesto v družbeno-politicni stvarnosti. Povedali so, da se Slovenci v PSI prizadevajo, da bi se tudi v naši deželi ustvaril laicno-le-vicarski blok, ki bi se zoperstavil reakcionarnim in zastarelim silam. To velja v prvi vrsti za tržaško območje. Taksno razmišljanje, piše v izjavi deželne komponente PSI, je danes še kako potrebno, saj prihaja na dan, da se je del socialistične stranke vendarle zavedal, kakšna je vloga PSI in s kom je treba sklepati zaveznisva. Zaradi navedenega slovenska komisija PSI podpira prizadevanja vseh ti- stih, ki se v stranki trudijo, da bi se v bližnji bodočnosti izoblikoval zgoraj omenjeni laiCno-le-vicarski pol in to tudi ob zdajšnjih upravnih volitvah. Slovenski socialisti podpirajo dosedanje delo tržaškega pokrajinskega koordinatorja Franca Toti era, ki je zavrnil vsako sodelovanje z Listo za Trst in ob dokaj-Snjem nasprotovanju znotraj PSI poiskal nove poti za stranko. Ravno tako pomembno je po mnenju slovenskih socialistov, da se je deželna tajnica Roberta Breda opredelila za nova pravila igre in skuša kljub določenim pritiskom ustvariti pogoje, da se bo stranka Cimboljše predstavila na volitvah. Glavna skrb socialistične stranke je danes ta, da ponovno dobi zaupanje med ljudmi. »To pa bo dosegla le, Ce bo zapustila pot, ki jo je ubrala v zadnjem desetletju in Ce se bo res posvetila vprašanjem in tematikam, ki so izraz napredne in na družbena vprašanja naravnane stranke.« Deželna komisija PSI, piše v tiskovnem sporočilu, bo s takšnimi pogledi skušala tudi vplivati na sedanje vodstvo stranke in se bo jasno opredelila za tiste, ki mislijo na taksen način.S tem v zvezi se tudi prizadeva, da bi evidentirala slovenske kandidate za bližnje deželne in pokrajinske voltive. Časovno bodo liste oblikovane prihodnji teden, je pa že jasno, da bodo slovenski socialisti podprli tiste kandidate, ki so izraz hotenj same deželne komisije. V to razmišljanje sodita kandidaturi Daria Tersarja za Deželo ter kulturne delavke Alenke Florenin (neodvisna) za pokrajinske volitve na Goriškem. Tersar, piše še v sporočilu, je v svojem dosedanjem prizadevanju prikazal potrebno resnost in strokovnost, ki sta se odrazili tudi v odnosu do naše narodnostne skupnosti. S kandidaturo Floreninove pa želijo izpostaviti dejstvo, da ni vec Časa za zastarela in preživeta pravila igre, tudi ko gre za izbiro ljudi na določenih mestih. Jevnikar (SSk) polemizira z Budinom (DSL) o vprašanju povezav za deželne volitve v FJK TRST - »Kaže, da se volilna kampanja za obnovitev deželnega sveta FJK ze začenja z nizkimi udarci,« meni deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar v zvezi z izjavami predstavnika Demokratične stranke levice Miloša Budina, ki jih je v sredo objavil Primorski dnevnik. Slovenska skupnost je že pojasnila, pravi Jevnikar, da se pravzaprav z nobeno stranko ni mogla pogajati o povezavi. Prišlo je do vrste - neuspešnih - uradnih ali neuradnih srečanj, razgovorov in stikov z vec političnimi silami, da bi sploh ugotovili, kdo bi bil načelno pripravljen na povezavo z edino slovensko stranko, ki jo sedanja zakonodaja izredno prizadeva. V tem smislu smo se razgovarjali s KD in DSL, pa tudi z drugimi silami, katerim smo jasno povedali, da bomo na podlagi pripravljenosti sogovornikov odločali o svojem zadržanju, pri Čemer smo tudi poudarili zavezanost lastnim naCelom in popolni samostojnosti SSk. Z DSL smo se nekajkrat razgovarjali in stvar njene izbire je bila, da je na koncu med republikanci in SSk izbrala prve. Ob tem Jevnikar poudarja, da je sedanji tržaški voditelj republikancev na samem pokrajinskem kongresu SSk izrazil nasprotovanje pravičnemu zaščitnemu zakonu in da je v parlamentu viden predstavnik republikancev tudi dobro znani bivši minister, senator Antonio Maccanico. TRST / NASTAJA ODBOR GARANTOV Za večjo občutljivost pri obravnavi primerov otrok in mladoletnikov Skupna pobuda Novinarske zbornice, organizacije Linea Azzurra in voluntariata ZELENI CENTER / V NEKDANJI MEJNI KARAVLI NAD VRHPOLJEM PRI KRVAVEM POTOKU Graničarji in mule so odšli Sv. Tomaž sedaj otroški raj Marjan Kemperle •t* ■ - I ' ' ■ ■•■ > - : Posnetek z uradnega odprtja Zelenega centra (foto Križmančič/KROMA) TRST - Sredstva javnega mnenja obravnavajo tudi otroke oz. mladoletne se najraje v zvezi s kakšnimi presunljivimi dogodki, ko uporabijo otroke kot »vabo« za cita-telje. To pa pomeni, da tudi novinarji vsako toliko »pozabijo«, da so tudi otrokom - se pravi bitjem, ki odraščajo v zelo kompleksni družbi -dolžni spoštovanja, kot vsem ostalim državljanom, in zvrhane mere občutljivosti glede na njihovo večjo ranljivost. Da ne bi ostalo samo pri besedah in (prepotrebni) samokritiki, so elani Novinarske zbornice FJK, organizacije Linea Azzurra (Modra linija) in deželne federacije Gibanja voluntariata dali pobudo najprej za delovno skupino, nato pa za Deželni odbor garantov o informaciji glede mladoletnikov. V delovni skupini so novinarji, pravniki, predstavniki raznih ustanov in prostovoljci, ki se ukvarjajo s problemi otrok in mladoletnikov in ki se zavzemajo za uveljavitev naCel, ki so zapisani v posebnih dokumentih, kot sta npr. memoranduma podpisana v Trevisu in na krajevni ravni v Pordenonu. Iz te skupine bo izšel deželni odbor garantov, ki bo tudi tesno sodeloval z vsedržavnim, ki so ga lani ustanovili v Rimu pri Novinarski zbornici. Uraden pečat delovni skupini bodo dali v ponedeljek, 3. maja, na svečanosti, ki se bo pričela ob 14. uri v Novinarskem krožku. Bilo je pred slabima dvema letoma, 27. junija 1991 popoldne na Pesku. Takratni vodja kriminalističnega oddelka tržaške kvesture Sergio Petrosino si je na italijanskem mejnem prehodu z daljnogledom pazljivo ogledoval zeleno pobočje griča na slovenski strani. »Tam je. 2e dobro uro miruje in nas opazuje.« Bil je raketni transporter jugoslovanske armade, ki je s svojo težko sivozeleno prisotnostjo grozil takratnim slovenskim miličnikom na mejnem prehodu. Slabo uro zatem je ropotajoče pognal svoje motorje: v nekaj minutah je bil za zapornico, ki so jo bili slovenski miličniki zapustili potem, ko so mejni prehod pod grožnjo brzostrelk in tankovskih topov zasedli zvezni vojaki. Preteklo nedeljo pobočje griča na desni strani slovenskega mejnega prehoda na Pesku ni bilo tako zeleno pobarvano, kot slabi dve leti prej. Grmičevje in drevje se je šele prebujalo iz zimskega spanca in se počasi prelivalo v pomlad. S pobočja griča - ne pa iz spomina domačinov - je že od zdavnaj izginila tista grozeča sivozelena pošast. V slabih dveh letih se je na Pesku, ali na Krvavem potoku (kot pravijo mejnemu prehodu na slovenski strani), mnogo spremenilo. Tudi mejne karavle vrh griCa Sv. Tomaža na koti 600 metrov ni vec. Ko se je zvezna vojska umaknila iz slovenskih mejnih prehodov, so jo graničarji zapustili. Nekaj Časa je ostala prepuščena sama sebi, zatem pa so jo začele negovati in preoblikovati druge roke: delavne, požrtvovalne, zavzete. Tam, kjer so skoraj 40 let odmevali rezki srbohrvaški vojaški ukazi, se je v nedeljo popoldne razlegala lepa slovenska pesem: mejna karavla na griču Sv. Tomaža nad Vrhpoljem je postala Zeleni center Slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel. Po petkovem uradnem-odprtju je bil v nedeljo v Zelenem centru pravi ljudski praznik. Lepo sonCno vreme je privabilo na ploščad med obema prenovljenima poslopjema na desetine VrhpoljCanov in njihovih sosedov iz bližnjih vasi. Za mnoge starejše domačine je bilo srečanje na griču sploh nekakšen skok v preteklost, v mlada leta, ko so se lahko kot otroci brezskrbno lovili na travnikih posutimi s puhastimi kodeljicami regrata in njegovimi sončno rumenimi cvetovi. Zatem je prišla vojna, po vojni mejna Črta, ki je postavila Vrhpolje na Vzhod, le deset minut hoda oddaljeno GroCano pa na »nedosegljivi« Zahod. Z mejo je prišla na Sv. Tomaž vojska in zabranila dostop domačinom v ta pas. Vrhpoljcani so lahko le od daleč, z daljnogledom opazovali, kaj se dogaja na vrhu. Nekateri se še dobro spominjajo »urnika«, ko je vojak natovoril na mulo gavetke, povedel žival ob meji od jarka do jarka in porazdelil hrano skritim graničar j em-paz-nikom. Ko se je vračal, je iz jarkov pobral prazne posode in jih »prepeljal« spet nazaj do karavle. Tako so vec kot 35 let potekala »kosila« na Sv. Tomažu. V Zelenem centru še stoji nizek hlev, v katerem so rigale mule. Na drugi ploščadi so razmeščena telovadna orodja, na katerih so se urili vojaki. Tik za drugim poslopjem se razteza asfaltno košarkarsko igrišCe; namestiti bo treba se oba kosa, in že bo nared za nove tekme. Ne vec vojakov, ki so si s košarkarsko žogo kratili neznosni prosti Cas, paC pa otrok s tostran in onstran meje, ki bodo v tem zelenem gaju prebili svoje počitnice. Nedeljsko ljudsko slavje je bila lepa predpremiera tistega, kar se bo v prihodnjih mesecih dogajalo v Zelenem centru. Vse je potekalo v znamenju velike domačnosti, ki so ji pevski zbor Slavnik in harmonikarja Mauri in Ražman dali s svojimi pesmimi kulturni predznak. Osebje Slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel iž Trsta se je izkazalo s svojo gostoljubnostjo, domačini s pristno neposrednostjo. Za oboje je bila nedelja začetek lepega sodelovanja, ki bo -prepričani smo - trajalo še dolgo, seveda v prečudovitem naravnem objemu travnikov, drevja, zdravega in svežega zraka Zelenega centra na Sv. Tomažu. Pa naj še kdo podvomi, da Čudeži niso mogoči. Od tistega 27. junija 1991 nista še pretekli dve leti. Tam, kjer so takrat sikala vojaška povelja, bodo letos poleti žvrgolela otroška grla. H GRADEŽ / KRVODAJALCI Danes in jutri kongres v nedeljo pa srečanje GRADEZ - Po seminarju, ki je bil namenjen mladim, se bo danes proti večeru začel 32. vsedržavni kongres krvodajalcev včlanjenih v federacijo FI-DAS. Po današnjih uvodnih pozdravih in predsedniškem poročilu bo jutri dopoldne na vrsti okrogla miza, na kateri bodo predvsem razpravljali o zakonodaji, ki se nanaša na krvodajalstvo, transfuzije oz. v Širšem smislu na kri. Kongres se bo zaključil v soboto do večera, saj se bo ob 21. uri že zaCel pisan kulturni program v Čast udeležencem kongresa in pa vsedržavnega dne krvodajalcev, ki ga bodo proslavili naslednji dan. V nedeljo, 2. maja bo v prijetnem letoviščarskem mestu vsedržavni praznik krvodajalcev, ki se bodo začeli zbirati že ob 8. uri. Po programu naj bi sprevod krenil izpred Športne palače ob 9.15 in se ustavil pred spomenikom padlim. Ob 10.30 bo v Parku vrtnic (Parco delle rose) osrednja slovesnost, ki bo soupadala z uradnim zaključkom kongresa. Ob 11. uri bo masa, nakar bo konec slovesnosti. Volitve: določeni vsi znaki in povezave TRST - Deželni urad, ki so ga v zvezi s skorajšnjimi deželnimi volitvami, ustanovili pri tržaškem prizivnem sodiscu, je včeraj pregledal vse volilne znake, ki so bili predloženi in razpravljal tudi o povezavah med listami. Tako je odredil, da od prejetih ne upošteva znakov socialdemokratske stranke in Zelenih marjetice, ker so se združili v simbol st. 13 PSDI-Zeleni marjetice. Na volitvah za obnovo deželnega sveta, ki bodo 6. junija, ne bo znakov Zelenih smejočega se sonca in Zelenih mavrice, ki so ju predstavili samo, da se ne bi kdo drug poslužil njunih simbolov. Odbor je odobril tudi volilno povezavo med PLI in Lpt, med PRI in DSL ter med PSI in Listo Pannella. Najprej glasovnice za deželne volitve TRST - Po volitvah, ki bodo v nedeljo, 6. jimija, bodo najprej prešteli glasovnice za deželne volitve. V navodilih, ki so jih poslali iz pristojnega urada notranjega ministrstva, namreč pravi, da je treba na podlagi obstoječe zakonodaje najprej prešteti glasovnice za deželni svet in zatem za pokrajinske ter za občinske volitve. S tem je bil resen problem, ki je zbujal nekaj zaskrbljenosti v deželnih uradih, zadolženih za organizacijo deželnih volitev (volitve za deželni svet Furlanije-Julijske krajine bodo prvič doslej v neposredni organizaciji Dežele in direkcije za avtonomije). V številnih občinah F-JK bodo 6. junija tudi volitve za obnovo pokrajinskih in občinskih svetov, in sicer na podlagi novih določil za krajevne uprave: prav zato je bilo nekaj dvomov, katere glasove moraji najprej prešteti. Na pomorski postaji v Trstu o aktivni politiki zaposlovanja TRST - V kongresnem centru tržaške pomorske postaje (dvorana Vulcania) bo danes ob 15. uri študijski seminar, na katerem bodo proučevali učinkovitost instrumentov, ki jih ima na razpolago Dežela na podroCu aktivne politike zaposlovanja. Nadalje bodo skušali ugotoviti, kateri naj bi bili najbolj primerni posegi v obrambo zaposlitvene ravni v Furlaniji-Julijski krajini. Program je naslednji: ob 15. mi bodo predstavili raziskavo dr. Marca Maiella ter IRES-a FJK; mo kasneje bo na vrsti razprava; ob 19. mi bosta replika raziskovalcev ter sklepni poseg deželnega odbornika za delo Ferruccia Sara. Seminarja se bo udeležil tudi predsednik deželnega odbora Vi-nicio Turello. Danes o »observatoriju delovnega tižišča« TRST - Danes ob 16. mi bo v deželnem madu v Ul. Udine 9 v Trstu tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavili naloge »observatorija delovnega tržišča« ter njegove številne dejavnosti. Tiskovno konferenco je sklical deželni odbornik Dario Tersar, udeležila pa se je bosta tudi Raffaele Vanni, predsednik komisije za mednarodne odnose pri vsedržavnem svetu za gospodarstvo in delo ter Renzo Turato, koordinator observatorija. »Observatorij za delovno tržišče, za migracijske pojave, družbeno politiko in industrijske odnose v državah, deželah, landerjih ter pokrajinah, ki so pristopile k delovni skupnosi Ape Jadran«, so ustanovili 25. marca letos, v njem pa so razni izvedenci, predstavniki sindikalnih organizacij ter podjetnikov. Sedež observatorija bo še prihodnje leto v Trstu, koordinira pa ga ekonomist Renzo Tmato, ki ga je imenoval vsedržavni svet za gospodarstvo in delo. Karnija podeljuje nagrado za zavzemanje o varstu okolja VIDEM - Razpis natečaja »Camia Alpe verde-Pre-mio ambiente« je naletel na izredno ugoden odziv, saj so organizatorji prejeli nad 250 projektov, ki se bodo potegovali za nagrado. Pobudnika natečaja, s katerim se skuša ovrednotiti zavzemanja za zaščito naravnega okolja, sta Turistična ustanova Kamije in deželna uprava FJK. Kot že nateCaj, je nagrada, ki jo bodo 22. maja dosodili zmagovalcu, povsem svojstvena: zmagovalec bo namreč prejel sto karnijskih smrek. Od vseh prejetih bo žiriji najprej odbrala sto »najbolj zelenih projektov«, ki bodo tudi objavljeni v posebni publikaciji. Obveza, da bodo najboljše predloge objavljali, pa ne velja samo za letos, temveč bi se morala vseskozi nadaljevati, saj bi morala publikacija postati nekašnen vsakoletni redni obračun o »zelenem načrtovanju« v državi. Absolutnega zmagovalca bodo seveda izbirali med stotimi, ki bodo prišli v poštev za objavo v publikaciji. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Visla - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG TRST Petek, 30. aprila 1993 SKUPNA KANDIDATURA ZA POKRAJINO ZA DEŽELO IN POKRAJINO TISKOVNA KONFERENCA / VELIKA ZASKRBLJENOST SINDIKATOV, Codega združil pisano levico Pobuda Zavezništva za Trst in DSL Kandidati SKR za opozicijsko politično smer Kritike na račun DSL in SSk Temni oblaki tudi nad Tovarno velikih motorjev V dopolnilni blagajni je že mesece po 400 delavcev Predsednik Združenja katoliških delavcev ACLI Franco Codega bo skupni kandidat novonastalega "Zavezništva za Trst" in Demokratične stranke levice za predsednika Pokrajine. Novonastalo politično gibanje in DSL se bo bosta predstavila vsak s svojim volilnim simbolom, a s skupnim kandidatom Code-go, ki naj bi enakovredno tekmoval s kandidatom nacionalfaSistiCnega bloka odv. Sardosom Alber-tinijem. Zagovorniki predsednika ACLI upajo, da bo Codega naletel na podporo odprtega dela KD in tudi tistega dela levice in Slovencev, ki so že predstavili svoje kandidate. "Zavezništvo za Trst" sestavljajo zeleni, radikalci, republikanci in komponenta PSI "Socialistična prenova”, ki kon-testira dosedanje zavezništvo te stranke z Listo za Trst. To gibanje bo na današnji tiskovni konferenci predstavilo svoj simbol in svoje kandidate, med katerimi bodo tudi pristaši skupine "Demokratsko zavezništvo", ki ga na vsedržavni ravni vodi tržaški poslanec VViller Bordon. Govori se, da bo med kandidati veC zvenečih imen, med katerimi primarij v otroški bolnišnici Burlo prof. Nordio in znana znanstvenica Margherita Back. Occhettova stranka se za Pokrajino torej ne odpoveduje svojemu volilnemu simbolu, paC pa svojemu kandidatu za predsednika. Zmaga demokratičnega bloka na pokrajinskih volitvah mora biti glavni cilj ne samo naprednih sil, temveč celotne slovenske narodne skupnosti. To je politično stališče slovenske komponente DSL, ki je na zadnji seji na Opčinah pozvala vse Slovence, da se na pokrajinske volitve pripravijo z novo miselnostjo, ki jo narekuje popolnoma nova volilna zakonodaja. Za Deželo se bodo Slovenci angažirali za ponovno izvolitev Mi- loša Budina, za pokrajinski svet pa bo glavna slovenska kandidatka dosedanja svetovalka Nives Košuta. Med kandidati bosta tudi Openc Igor Dolenc in dolinski občinski odbornik Dionisio Gher-bassi. Slovenci v Oc-chettovi stranki se bodo angažirali pri zbiranju podpisov za predložitev pokrajinske kandidatne liste. Stranke morajo do srede prihodnjega tedna zbrati tisoč podpisov. Podpise bodo zbirali na strankinih sekcijah in tudi na prvomajskem prazniku okoliških sekcij DSL, ki bo jutri in v nedeljo na dvorišču Ljudskega doma. Stranka komunistične prenove je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavila svoje kandidate za deželni in pokrajinski svet. Nosilec liste za Deželo je Fausto Mon-falcon, za Pokrajino pa je glavni kandidat Den-nis Visioli, ki se tudi poteguje za mesto predsednika. Za deželni svet kandidirajo tudi Slovenci Sergij Lipovec, Oskar Kjuder, Tatjana Malalan Kneipp in Tatjana Tur-ko. Lipovec kandidira tudi za Pokrajino v dolinskem volilnem okrožju, kjer ima dobre možnosti za izvolitev, med Slovenci pa kandidirajo Se Jelka Gerbec, Elena Legiša, Bianka Furlan in Igor Pavletič. Tajnik Giorgio Can-ciani je utelemeljil razloge, zaradi katerih SKP ni pristopila v Širše demokratično zavezništvo za skupnega kandidata za predsednika Pokrajine. To zavezništvo se je po njegovem rodilo in razvilo pod nesrečno zvezdo dvoumja in nejasnosti. Zaradi tega je SKP izbrala samostojno pot v prepričanju, da se mora levica jasno distancirati od konservativnih sil, kot sta PSI in PRI. Vloga levice je v dosledni opoziciji in ne v zavezništvu z zmernimi silami. SKP upa, da bo Visioli prodrl do ba-lotažnega glasovanja, Ce se to ne bo zgodilo, bo 20. junija podprlo kandidata, ki bo najbližji njenim stališčem. Na konferenci so kritizirali odločitev DSL, da se na deželnih volitvah poveže z republikanci, ki so - posebno na Tržaškem - nacionalistično usmerjeni. Kritične pripombe so padle tudi na SSk, »ki se ni niti v ključnem trenutku svojega obstoja znala otresti podrejenih odnosov s KD«. SKP - je poudaril Lipovec - ni mogla pristati na zgolj tehnično povezavo, ki jo je predlagala Slovenska skupnost, od katere je (zaman) zahtevala jasno opozicijsko izbiro. Včerajšnja tiskovna konferenca na sedežu tržaške SKP (foto Sergio Ferrari/KROMA) Zaskrbljeni obrazi tudi na tiskovni konferenci (f. KROMA) »Pred osmimi leti je tovarniški svet Tovarne velikih motorjev priredil posvet o dieselskih motorjih, da bi podčrtal njihovo veljavnost tudi v prihodnosti in s tem samega boljunškega obrata. Danes pa je pod vprašajem ne le usoda te tovarne, ampak celotnega industrijskega sektorja na Tržaškem.« S to nic kaj spodbudno izjavo so sindikalisti Lucio Mircovich (FIOM-CGIL), Corrado Gregori (FIM-CISL) in Claudio Mosetti (UILM) včeraj pričeli na tržaškem sedežu agencije ANSA tiskovno konfrenco o problemih Tovarne velikih motorjev. Priredili so jo skupno z izvršnim odborom tovarniškega sveta, da bi izrazili zaskrbljenost nad bodočnostjo tega najvecjega industrijskega obrata v pokrajini, pa tudi kritike na raCun podjetniškega vrha, ki se po njihovem mnenju ne zavzema v zadostni meri za oblikovanje učinkovite strategije za izhod iz krize. Sindikat se zaveda, da so se v zadnjih Časih razmere v Italiji in Evropi bistveno spremenile. V Italiji so med drugim odpravili državne soudeležbe. Vse to sili podjetja, vključno Tovarno velikih motorjev, da povečajo svojo konkurenčnost, saj so razmere na tržišču neizprosne, v bodoče pa se ne bo mogoCe zanašati na kritje z državnim denarjem. To konkretno pomeni, da bi Tovarna velikih motorjev morala izboljšati kakovost svojih proizvodov, kakor seveda tudi samo organizacijo dela. Po oceni sindikatov pa o tem ni ne duha ne sluha v boljunskem obratu. Zgovorna naj bi bila v tem smislu že politika, ki jo podjetje vodi glede dopolnilne blagajne. Podjetje naj bi po njej segalo na način, ki škodi odnosom med delavci in o-bratom ter ruši njihov Cut pripadnosti k podjetju. Na tiskovni konfrenci so postregli tudi z nekaterimi podatki. Leta 1983 je v Tovarni velikih motorjev bilo 2.572 zaposlenih in v celotni skupini (vključno z bazami po drugih mestih Italije) 2959, letos pa je zaposlenih 1.673 oziroma 2.148. K temu je treba pristaviti, da je od začetka leta po 400 delavcev stalno v dopolnilni blagajni in da tako bo gotovo vsaj do septembra. Lankega decembra je sindikat sklenil sporazum z vodstvom podjetja o vodenju dopolnilne blagajne do konca marca, v katerem je bila predvidena tudi rotacija prizadetih. Za bodoče pa sindikat zahteva, da bi sklenili nov sporazum, a ne le o vodenju same dopolnilne blagajne. Delavci in njihovi predstavniki želijo namreč imeti tudi jasnejšo sliko o bodočnosti svojega obrata in so zato od vodstva podjetja zahtevali, naj jim predstavi svoj industrijski načrt. To bodo mogoče dosegli po sestanku z zvezo javnih podjetij Intersind, do katerega bo predvidoma prišlo 5. maja. Govori se le o možnosti, saj so nekateri delavski predstavniki na včerajšnjem srečanju s Časnikarji izrazili tudi bojazen, da bo vodstvo podjetja razkrilo prave karte Sele po junijskih volitvah, očitno zato, ker se v njih ne obeta nic dobrega za zaposlene. Po prvotni nameri bi včerajšnja tiskovna konferenca morala časovno sovpadati s stavko v Tovarni velikih motorjev. Ker je na obzorju omenjeni sestanek z zvezo Intersind, pa je tovarniški svet sklenil, da stavko prenese na torek, 4. t. m. Slo bo za razčlenjeno stavko, med katero se bodo po posameznih oddelkih odvijala tudi zborovanja delavcev in uradnikov. NOVICE Večji deželni prispevek za NŠK Deželni svet je včeraj povišal deželni prispevek Narodni in Studijski knjižnici od 350 na 500 milijonov lir. Skupščina je osvojila tozadevni popravek slovenskih svetovalcev Jev-nikarja in Budina. Prispevek za manjšinski tisk bo po novem znašal 500 milijonov. Svet je tudi odobril 200 milijonov lir za proslave 50-letnice začetka upora proti naci-faSizmu. Tega prispevka bodo deležne krajevne uprave in oba deželna instituta za odporniško gibanje. Skupščina je tudi odobrila sklep o dodelitvi 50 milijonov lir Tržaški občini za počastitev spomina padlih za italijanstvo Trsta. Razdelili bodo še 8 nalepk za oprostitev »ticketa« V ponedeljek, 3. maja, bodo zaceli z razdeljevanjem nadaljnjih 8 nalepk za oprostitev »ticketa« pri nakupu zdravil. Nalepke bodo nosili na dom, prejeli pa jih bodo tisti, ki so zaradi nizkih dohodkov oproščeni plačevanja »ticketa«, in sicer za skupnih 16 zdravniških receptov. Za razdeljevanje bo skrbela Krajevna zdravstvena enota (USL) in bo obsegalo celotno tržaško pokrajino. Ce na domu ne bodo našli nikogar, bodo pustili sporočilo, naj se od 24. maja dalje zainteresirani javi v pristojnem uradu (ta bo označen na sporočilu). Zainteresirani lahko dvig nalepk poveri tudi drugi osebi. Tisti, ki bi v tem obdobju nujno potreboval zdravilo, lahko osebno dvigne nalepke v upravnih teritorialnih uradih (bivša SAUB). Za dvig pri uradih KZE morajo zainteresirani predložiti potrdilo, da so oproščeni plačevanja »ticketa« zaradi dohodkov. To potrdilo izda Občina, v kateri imajo bivališče. Ponovno odprt botanični vrt Carsiana Jutri bodo ponovno odprli botanični vrt Carsiana v Zgoniku, ki bo odprt vsak dan od torka do petka, od 10. do 12. ure, v sobotah, nedeljah in prazničnih dneh pa od 10. do 18. ure. Carsiana predstavlja zanimiv pregled kraske flore v njenem naravnem okolju in je kot taka pobemben didaktični instrument za bolj poglobljeno spoznavanju Krasa. V tem okviru velja zabeležiti pobudo tržaške Pokrajine, ki se je zavzela, da bi v okviru tečaja v naravi »Sola okolje« vključili poseben program, katerega se lahko poslužijo tudi nižje srednje Sole iz manjših občin. Program se imenuje »Botanični vrt Carsiana: vabilo za spoznavanje tržaškega Krasa« in predvideva lekcije v razredu in obiske v naravi. Na razpolago bodo vodici Carsiane, urnik je naslednji: v sobotah, nedeljah in praznikih ob 10.30, 15., 16. uri, ali pa po dogovoru (tel. 040 - 229573). Botanični vrst bo za obiskovalce odprt do konca septembra. ZAHODNI KRAS / NEKOČ SO SLUZILE DOMAČINOM POBUDA / SINDIKAT CGIL Na Proseku in na Kontovelu »Spine« tešijo žejo kolesarjev Predlogi za preporod likovne umetnosti Rajonski svet proti privatizaciji ACEGA in smetarske službe Doprinos slovenskih likovnih ustvarjalcev Marjan Kemperle Pred dnevi smo pisali o pomanjkanju parkirišč na Proseku, o katerem je bil govor tudi na zadnji seji zahodnokraškega rajonskega sveta. Rajonsko posvetovalno telo je imelo na dnevnem redu ob tem Se številna druga vprašanja, ki neposredno zanimajo in zadevajo krajevno prebivalstvo. Eno od teh predstavljajo javne vodne pipe ali takoimenovane »Spine«, kot jim pravijo domačini. »Spine« izhajajo iz Časov, ko vodovodno omrežje Se ni bilo tako kapilarno razpredeno po domovih. Gospodinje, ki niso imele na domu vode, so morale z vedri po vodo k tem javnim pipam; ponekod so ob »Spinah« tudi prale. Z razširitvijo vodovodnega omrežja so bile »Spine« ob to socialno vlogo, dobile pa so drugo. »Spina« pri prose-škem spomeniku padlim v NOB postaja na primer v poletnih mesecih ob sobotah popoldne in ob nedeljah prava atrakcija za Številne ljubitelje gorskih koles. Kolesarji parkirajo tam v bližini svoje avtomobile, odidejo na kolesarsko turo po gozdiču proti Križu, ob vrnitvi pa se obvezno ustavijo ob »spini«, da se lahko osvežijo s hladno vodo. V zimskih mesecih »Spine« zaprejo, da ne bi zaradi mraza poledenele in popokale. Spomladi jih podjetje ACEGA spet odpre. Letos delujejo na Proseku vse javne pipe, na Kontovelu pa od štirih le dve: tista nasproti Društvene gostilne in manjša pipa pri konto-velski cerkvi. »Spina« na D o lan ji vasi je zaprta, zacementriana, saj bi morali tu popraviti dovodni stebrič; tista v Naselju sv. Nazarij a (ki spada tudi pod Kontovel) pa teče, neprenehoma teče in je ni mogoCe zapreti (ali vsaj do preteklih dni je bilo tako). Ko smo že pri pipah in vodi velja omeniti, da je zahodnokraSki rajonski svet razpravljal tudi o podjetju ACEGA in o predlogu o njegovi privatizaciji ter o privatizaciji smetarske službe. Tržaška občina se namreč na vse kriple prizadeva, da bi prodala občinsko podjetje zasebnikom. Rajonski svet je bil povsem drugačnega mnenja: z veliko večino je odobril resolucijo proti privatizaciji, za katero je dal povod svetovalec Babic (SKP) in so jo kasneje prilagodili s še drugimi predlogi. Po mnenju rajonskega sveta za Zahodni Kras je privatizacija teh dveh servisnih služb povsem nepotrebna, saj delujeta razmeroma dobro, ACEGA pa ima tudi poslovni prebitek. Ob začetku seje je bila v rajonski svet sprejeta svetovalka SKP France-sca Rustia, ki je prevzela mesto odstopajočega Ferdinanda Bogatca potem ko se je prvi neizvoljeni Mario Briscik odpovedal mestu v rajonskem svetu. Osrednja »Spina« na Kontovelu (foto Ferrari/KROMA) Likovna umetnost na Tržaškem je na psu. Ne zato, ker bi na mah zmanjkalo likovnih ustvarjalcev, ali pa zato, ker bi ustvarjalcem splahnel navdih. Niti najmanj. Likovna umetnost plava pri nas v hudih vodah predvsem zaradi izredno slabe organizacije in koordinacije vsega, kar ima z njo opravka. Ta klic na pomoC je mogoCe razbrati iz tiskovnega sporočila vsedržavne zveze delavcev likovne umetnosti CGIL, v katerem so navedeni nekateri vzroki, ki so privedli do sedanjega nespodbudnega stanja. Med temi naj omenimo pomanjkanje načrtovanih pobud Širšega okvira, slabo uporabo že itak omejenih razpoložljivih sredstev, po- manjkanje akademije likovnih umetnosti v deželi. Ob takih premisah ni Čudno, da iz leta v leto upada zanimanje za likovno Solo Nordio, saj se dijaki dobro zavedajo skromnih poklicnih perspektiv. Zveza delavcev likovne umetnosti v svojem sporočilu ne le tarna in jamra, temveč daje v razmislek tudi nekaj konkretnih predlogov, ki bi lahko prilili ognja na vedno bolj ugašajoči ogenj likovnih dejavnosti na Tržaškem. V bistvu predlaga nekakšno »popotovanje«, ki naj bi Tržačane (pa tudi turiste) popeljalo v svet tukajšnjega likovnega ustvarjanja. V prvi etapi (z imenom »Bližnji spomin) naj bi predstavili umetnike, ki so zaznamo- vali tržaško likovno u-metnost v bližnji preteklosti. Med temi so Carra, Černigoj, Mascherini, Pe-rizzi in Spacal. V drugi bi prišli na vrsto sodobniki: Palčic, Schiozzi, Chersi-cla, Bon, Conestabo, Navarra in Vecchiet. To »popotovanje« naj bi zaključili leta 1995 s predstavitvijo del bivših gojencev likovne Sole. Ta okvirni program bi lahko spremlajle še druge prireditve: razstave na določeno temo, razstave zasebnih zbirateljev. Za uspeh zanimivega načrta bi bilo potrebno sodelovanje z zavodi in institucijami, ki že delujejo na tem območju (na primer muzeji), vse pa bi morali tudi primerno reklamizi-rati, predlaga Zveza delavcev likovne umetnosti. BARKOVLJE / USPEŠNA ZAMISEL Stekla je nabiralna akcija za postavitev spomenika skladatelju Ubaldu Vrabcu Ko so v barkovljanski cerkvi pred kratkim, na posebnem koncertu, predstavili eno od Maš, ki jo je skomponiral priznani glasbenik Ubald Vrabec in jo je za to priložnost izvedel mešani pevski zbor Milan Pertot pod vodstvom Aleksandre Pertot, so organizatorji večera najavili, da začenjajo z nabiralno akcijo denarnih sredstev za postavitev spomenika v pocasitev njegovega spomina. Predlog je naletel na odobravanje udeležencev koncerta, pa tudi drugih, kar kažejo že številni prispevki, ki so jih do sedaj posamezniki poslali v rubriko »Darovi in prispevki« v našem dnevniku. Tisti, ki so sprožili zamisel o zbiranju prispevkov za postavitev spomenika, upajo, da se bo nabiralna akcija z uspehom nadaljevala ter menijo, da bi bilo prav, Ce bi za prispele prispevke odprli poseben tekoči račun. Le-ta bo seveda potreben, Ce se bo naša javnost Se v večjem številu pridružila zamisli. (N.L.) Odlikovanja zaslužnim delavcem Kakor vsako leto, bodo tudi letos ob prvem maju podelili priznanja za zasluge delavcem, ki so se posebej odlikovali po delavnosti, učinkovitosti in moralnem zadržanju. Slovesnost bo ob 10.30 na sedežu Trgovinske zbornice. Odlikovali bodo dvajset delavcev, odlikovanja pa bo izročil v predstavništvu vlade in ob prisotnosti raznih vidnih osebnosti upravnega in gospodarskega življenja tržaški prefekt Cannarozzo. _______KATINARA________ Maksa Spetiča so včeraj pospremili na zadnji poti Številni prebivalci Ka-tinare, Lonjerja pa tudi drugih krajev, prijatelji in znanci so se včeraj opoldne Se zadnjic poslovili od Maksa Spetiča, Slovenca, partizanskega borca, vsa povojna leta pa aktivnega družabnega delavca, dolgoletnega pevca v domačem cerkvenem zboru, nato pa zvestega elana in pevca Tržaškega partizanskega pevskega zbora, v katerem je pel dokler mu je zdravje dopuščalo. Od njega se je z govorom na katinarskem pokopališču poslovil Sergij Lipovec. Spomnil se je Številnih etap njegovega živ- ljenja, ki so ga vodile na Štajersko pa tja do Milana in zopet nazaj v nase kraje, in med drugim dejal: »Kot korenina življenja si s svojo družico ustvarjal in oblikoval veje, liste, sinova in vnuke. Skrbno z lastnim zgledom si usmerjal njihovo pot. Miren in ponosen si lahko odšel. Sok tvojega življenja se bo vi dalje. V tem za kar si sam živel - v bogastvu člo-veka». Pevci Tržaškega partizanskega pevskega zbora in moški zbor Venturini od Domja so se na to z žalnimi pesmimi poslovili od pokojnika. TRST Petek, 30. aprila 1993 SKLAD MITJA C U K Morda se vam bo zdelo neverjetno, da veliko otrok krade. No, morebiti boste po krajšem premisleku pi-stali: »Morda nekateri«. Povsem nemogoče pa je, da bi kradel nas obok! Saj ga vendar učimo, da to ni prav! Pa vendar mali tatovi obstajajo. Ti mali tatovi pa po mnenju izvedencev potrebujejo predvsem ljubezni. Kje otroci kradejo? Navadno v okolju, ki ga poznajo. Mimogrede sunejo v bgovini manjšo igračo ali liziko ali Čokolado. Ce se starši zavedo, da je njihov obok kradel, navadno reagirajo slabo. Vsekakor ne tako, da bi lahko spoznali vzroke, ki so otroka privedli do kraje. Največkrat jih je verjetno sbah, kaj bodo rekli ljudje. Nato se sprašujejo, kaj so napačnega storili pri vzgoji. Konec koncev so oboka vedno učili, kaj je njegovo in kaj ni, in zdelo se jim je, da je, ko je šlo za njegove stvari, prav dobro vedel, kaj je njegovo in kaj je last koga drugega. Veliko otrok krade. Veliko jih na dan odkrijejo. Večinoma doživijo starši to spoznanje kot šok, čeprav oboške kraje ne moremo povsem enacih s krajo nasploh. Obravnavati pa jo moramo tudi primerno otrokovi starosti. Tudi prvošolčki vedo, da si ne smejo kar tako prilastiti so-šolcevega svinčnika, vedo tudi, kaj pomeni to je moje in to je tvoje, vendar še nimajo dovolj razvitega Čuta za skupnost, da bi se tega, kar vedo, resnično in v vsakem primeru držali. Sele pri devetih ali desetih letih Odnos otroka do tuje lastnine. Kaj storiti, če otrok krade ■■■■■ Jelka Cvelbar lahko pričakujemo, da se bo pri otroku razvil socialni Cut. Ta Cut se seveda ne porodi naenkrat, marveč ga obok v sebi gradi, večinoma ob tistih osebah, ki so zanj zelo pomembne. Ob oCetu, materi, starih starših, učiteljih se uCi spoštovati tujo lastnino. Seveda se mora postopoma navaditi, da ni dovolj, Ce spoštuje lastnino svojega sošolca, pri katerem ve, da je stvar prav sošolceva, temveč mora spoštovati vse, kar ni njegovo -tudi v veleblagovnici razstavljene poredmete, Čeprav niso na videz nikogaršnji. Tudi dejstvo, da obok krade denar, moramo dovolj objektivno presoditi. Prvič bo verjetno otrok kradel denar, ko bo dobil svojo prvo denarnico. Otrok namreč v začetku Se ni spoznal absbaktne vrednosti denarja, bistvo denarja vidi v tem, da večkrat menja lastnika. Ugotovjeno pa je tudi, da otroci, ki so že večkrat kradli, največkrat ne vedo povedati, zakaj so to počeli. Spomnimo se nekoliko nazaj: nekoč smo rabutali jabolka, morebiti repo ali Češnje na sosedovem vrtu. Morda prav isto počnejo sedanji oboci v marketu v soseščini. Prav zaradi tega (tudi sami bi menda ne znali povedati, zakaj smo kradli jabolka) starši ne smemo dramatizirat. Obok, ki je danes nekaj sunil v bgovini ni obsojen na to, da bo jubi tat avtomobilov. Seveda pa ni prav, da to počenja. Najbolje bo zato, da se starši z oboki pogovorijo. (Morda bo bolje, Ce počakate, da se poleže prva jeza.) V tem razgovoru imejmo pred očmi bi cilje: poiskati vzroke, zakaj naš obok krade, poiskati pravo stategijo, kako v bodoče preprečevati krajo in betjic, kako oboku dopovedati, da si lahko s takim početjem pokvari prihodnost. Skratka -naj bo naša osnovna skrb vzbuditi v oboku občutek, da mu želimo predvsem pomagati, ne pa le kaznovati. Sicer ne mislimo, da je tak pogovor lahek in da bomo z lahkoto odkrili, kaj in kako. Povedali smo že, da sami otroci ne vedo, zakaj kradejo. Raziskovalci tega pojava pa so ugotovili, da nekateri kradejo stvari, ki bi jih sicer starši ne kupili. Kradejo pa jih pravzaprav zato, da bi se pred svojimi vrstniki pokazali, da jih imajo: Se vec, ukradene predmete ali igrače nato darujejo svojim sošolcem, zato da bi jih ti imeli raje. Torej včasih kradejo zato, da bi si pridobili naklonjenost, ki jo pogrešajo. Seveda otroci ne pogrešajo naklonjenosti in pozornosti samo pri prijateljih in sošolcih, marveč tudi pri starših. S krajo pritegnejo pozornost nase največkrat takrat, ko se je v družini rodil nov elan, ko je v družini vsa pozornost pri bolniku, ko se morda starši ločujejo. Vsekakor oboci kradejo takrat, ko dobijo občutek, da so za nekaj prikrajšani: morda jih starši ne cenijo dovolj, ali jim ne zaupajo... včasih pa okolje nima posluha za njihovo Zeljo po pustolovščinah. Tudi ko kradejo, otroci drugače razmišljajo kot odrasli -zanima jih le tisti benutek, ne pa posledice za tem. Nagib, da bi nekaj imeli in prijeten občutek posesti postaneta v trenutku močnejša kot pa misel, da tega ne smeš počet. Zato so mnogi oboci, ki so jih zasačili pri kraji, popolnoma šokirani pred prodajalcem ali drugim odraslim. Spoznali bodo, da niso storili prav, šele takrat, ko jim bo jasno, da so s svojim dejanjem prizadeli nekega drugega človeka. To spoznanje pa je najbolj neposredno, ko sami doživijo, da jim drugi odvzame najljubšo igračo. Nekateri spoznajo to resnico takoj, drugi potrebujejo nekaj časa. Vsem pa so v veliko pomoč starši. Največkrat v primeru, da je obok kradel samo enkrat. Ko pa se začne to ponavljati, potem pobebujejo tudi straši nasvet: tehtnejšega -psihologopeda. ______BREG / POSTAVLJANJE MAJEV____ Na Gorico s kostanjevim cvetom v gumbnici... V breških vaseh obnavljajo starodavni običaj Damiana Ota VCERAJ-DANES Za breške vasi je prvi maj poseben praznik: prvomajski predvečer namreč bogato zaživi v barvah in svežini visokih, okrašenih dreves - majev, ki jih v tej noči postavljajo v Prebene-gu, v Boljuncu, v Borštu in v Ricmanjih. V Dolini pa istočasno potekajo še zadnje priprave za praznovanje ma-jence, ki bo konec prihodnjega tedna. Tako se bo drevi še zadnjic zbrala dolinska mladina na sklepni fantovski in dekliški uri, nato pa bodo na Kolužo pripeljali topol in ga kot po navadi postavili ob studencu sredi vasi. Nic manj živahno ne bo po ostalih vaseh v Bregu, kjer je še ali spet živ običaj postavljanja majev. Po Prebenegu in Ricmanjih je vaška mladina še najtrdneje organi- zirana v Borštu, kjer že nekaj let obnavljajo navado izbiranja svojega predsednika (letos gre Čast Alekseju Mahniču), in pa v Boljuncu, kjer je maj po trdno zakoličeni navadi stvar zgolj vaških fantov in mož. V Boljuncu je prvomajsko vzdušje tudi se posebej vabljivo, ker se obredne priprave na praznik začnejo že nekaj dni prej, ko fantje prvič "pojejo Barč’co” in v pohodu Cez vaški trg "oznanjajo" začetek priprav na fantovske ure in na postavljanje maja. Prvič so boljun-sko Barc’co (sicer ima vas po navadi še drugo pesem) odpeli predsi-noCnjim (v sredo, 28. aprila), drugič bo na vrsti drevi, najslovesnejša pa bo prav gotovo jutrišnja, prvomajska. Jutri bodo namreč vsi boljunski fantje in možje, praznično odpravljeni in s kostanjevim cvetom v gumbnici, prikorakali na vaški trg - na Gorico, se pojoC zbrali pod majem in tu nazdravili najmlajšim, letošnjim elanom vaške fantovske. V Bregu bodo maje slovesno tudi podirali: v glavnem bo to dogodek prihodnjih dni, da bo okrašeno drevo na visoki "lentjeni” vsaj nekaj dni dostojanstveno opozarjalo nase in na prisotnost pristnih ljudi, ki z ljubeznijo in mladostjo v srcu Se navdušeno obujajo običaj svojih prednikov. Danes, PETEK, 30. aprila. 1993 PIJ Sonce vzide ob 5.54 in zatone ob 20.10 - Dolžina dneva 14.16 - Luna vzide ob 13.26 in zatone ob 2.29. Jutri, SOBOTA, 1. maja 1993 PRAZNIK DELA VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,8 stopinje, zraCni tlak 1010,3 mb ustaljen, veter 16 km na uro severo-vzhodnik, vlaga 24-odstotna, nebo pooblaCeno, morje razgibano, temperatura morja 12,5 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE RODILI SO SE: Edoar-do Padovan, Michele Tier-no, Leo Tositti, Luca Zaz-zaron, Sara Marši, France-sca Camera. UMRLI SO: 62-letni Giuseppe Briscech, 86-let-ni Antonio Barducci, 72-letni Giorgio Luczak, 69-letna Giuseppina De Maio, 85-letna Olga Stocca, 84-letna Pierina Sulcic, 79-let-na Stefania Oleni, 43-letna Rita Polla, 78-letni Giuseto Vecchiet, 61-letni Marino Cheber. OKLICI: delavec France-sco Calabrese in delavka Federica Vouch, avtoličar Roberto Montanelli in univerz. tehnik Roberta Rosani, farm.obveščevalec Mauro Stulle in dipl. bolničarka Luisa Borca, učitelj Stefano Michelani in uradnica Alessandra Dugan, uradnik Arturo Tondelli in uradnica Cinzia Sinopoli, uradnik Roberto Digiovan-ni in strežnica Maria Luisa Marincola, zdravnik Mau-rizio Matarese in uradnica Letizia Crescente, ginekolog Luigi Cossutta in uradnica Ada Močnik, inženir Fabio Del Torre in biologinja Valentina Raimondi, trg. zastopnik Moreno Riz-zi in učiteljica Tamara D’Este,mesar Cristiano Cor-vasci in trg. pomočnica Sara Cafagna, uradnik Damir Poropat in uradnica Fran-cesca Faifer, dipl. bolničar Luca Tofolon in pomožna socialna delavka Eleonora Duše, trg. zastopnik Gian-carlo Falzoi in trgovka Martina Ruzzier, trgovec Mauro Padoan in gospodinja Patrizia Colomban, uradnik Bruno Poropat in obrtnica Patrizia Arsekii, uradnik Francesco Malfita-na in študentka Mariagra-zia Leone, karabinjer Luigi Neri in internistka Amanda Biasol, delavec Sergio Gel-leni in turistična delavka Danijela Privosnik, uradnik Gianni Busecchian in učiteljica Cristina Palla, uradnik Roberto Quarantotto in uradnica Ariella Busdon, nepremičninski agent Roberto Verdoglia in vzgojiteljica Fiorenza Viezzoli, pek Massimo Ferigutti in trg. pomočnica Morena Chersini, mesar Dario Nie-govan in gospodinja Barbara Santonocito. Od ponedeljka, 26., do petka, 30. aprila 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. delPOrologio 6 (tel. 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel.911667), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. delPOrologio 6, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Mazzinijev drevored 1. PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (tel. 371377). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. Proslave: na Proseku... V teh dneh se vrstijo razne prireditve ob mednarodnem prazniku dela. Tudi na Proseku-Kontove-lu bo krajevna sekcija VZPI-ANPI priredila prvomajsko proslavo danes ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Na proslavi bodo sodelovali godba Prosek, pevski zbor Vasilij Mirk in elani amaterskega odra jaka Stoka. O pomenu proslave, ki letos sovpada z 48-letnico osvoboditve Trsta, bo spregovoril Sergij Lipovec. Jutri pa bo zgodaj zjutraj komemoracija s polaganjem vencev na spomenika padlih v NOB na Proseku in Kontovelu. Zbirališče bo ob 8.30 pred SoSčevo hišo na Proseku, od koder bo krenil sprevod s proseSko godbo na čelu. (b.r.) ...in v zgoniški občini Ob 48. obletnici osvoboditve bo zgoniska občinska uprava jutri z začetkom ob 19. uri polagala vence na spomenike in obeležja, postavljena v spomin padlim v NOB, ki so na območju občine po naslednjem razporedu: pokopališče na Proseku, Pro-seska postaja, Gabrovec, Samatorca, Salež in Zgonik. V jutranjih urah bo tudi tradicionalna budnica s proseško godbo, in sicer po sledečem razporedu: ob 9.30 pri BriSCikih, ob 10.30 v Repniču, ob 11. v Zgoniku, ob 11.15 v Saležu, ob 11.30 v Sa-matorci in ob 11.45 v Gabrovcu. V sodelovanju s krajenvimi družbenimi in političnimi organizacijami pa bo občina priredila v nedeljo, 9. maja, osrednjo proslavo osvoboditve pred občinskim spomenikom padlim v Zgoniku. V programu so Godba na pihala s Proseka, osnovnošolski otroci in mešani zbor Rdeča zvezda. Na predvečer se bo odvijal tradicionalni nočni množični pohod ob spomenikih NOB. Zbirališče je predvideno v Gabrovcu ob 19.30. (-bs-) SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE obvešča Solnike, da zapade danes, 30. t. m., rok za vložitev prošenj za vstop v pokrajinske lestvice (letno imenovanje na Šolah z italijanskim učnim jezikom za predmet konverzacija v slovenskem jeziku - iz slovenskega jezika) v Rimu, Novari, Turinu in Latini. ProSnje morajo biti naslovljene na eno izmed zgoraj navedenih Šolskih skrbniStev. Pogoj: opravljena matura na srednjih višjih Šolah s slovenskim učnim jezikom (ali diploma srednje višje Sole s slovenskim učnim jezikom). Tajništvo SSS - Ul. Carducci 8 (tel. 370301) - je izjemoma odprto danes od 10.00 do 11.00 ter od 15.30 do 16.30. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KR02EK KRAS prireja na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah PRVOMAJSKI PRAZNIK Danes, 30. 4.: ob 20.00 otvoritev razstave “1. maj" z nastopom MPZ TABOR z Opčin. Jutri, 1. 5.: ob 12.00 odprtje kioskov, ob 17.00 pozdrav Stojana Spetiča in Jacopa Venierja, nastop godbe V. PARMA iz Trebč in ob 19.00 ples z ansamblom KRT. Nedelja, 2. 5.: ob 15.00 odprtje kioskov, ob 17.00 koncert TTPZ P. TOMAŽIČ (v primeru slabega vremena bo koncert TPPZ v dvorani), ob 19.00 ples z ansamblom KRT. Vabljeni! Slovenska skupnost ?.*•' POKRAJINSKE VOLITVE 6. JUNUA1993 ZBIRANJE PODPISOV ZA PREDLOŽITEV KANDIDATNE USTE POTREBNIH JE nad 1.000 podpisov! Zbirni centri V tajništvu na županstvu na Občini Nabrežina, soba 12, od 8. do 14. ure. Danes, 30. 4.: od 18. do 20. ure v Kulturnem domu na Colu; od 19.30 dalje v Finžgarjevem domu na OpCinah; od 20. do 22. ure v Borštu - Srenjska hiša. KINO ARISTON - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »La scorta«, r. Ricky Tognaz-zi, i. Enrico Lo Verso, Claudio Amendola, Carlo Cecchi, Leo Gullotta. EXCELSIOR - 18.15, 20.15, 22.15 »Nome in co-dice: Nina«, -i. Bridget Fonda, Gabriel Byrne. EXCELSIOR AZZUR-RA - 17.50, 19.50, 22.00 »Notti selvagge«, r. - i. Cyril Collard, prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE 1-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Gli occhi del delitto», i. Andy Garsia. NAZIONALE 2 -16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ac-cerchiato«, i. J.C. Van Damme. NAZIONALE 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Abu-so di potere«, i. Kurt Rus-sel, Madeleine Stovve. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.00 »In mezzo scorre 11 fiume», r. Robert Redford, i. Harri-son Ford. GRATTACIELO 17.30, 22.00 »Bassinger 57 - Terrore ad alta quo-ta». MIGNON - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Som-mersby«, i. Richard Gere in Jodie Poster. V-------------------s CVETLIČARSTVO VRTNARSTVO Orel ■ Blason enoletnice, sobne rastline, urejanje okrasnih vrtov Devinščina 6 - Zgonik tel. 225149 S___________________A EDEN - 15.30, 22.10 »Baby Pozzi - L’uccello del piacere«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Amo-re per sempre«, i. Mel Gibson. LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.15 »Giochi d’adulti«, r. Alan Pacula, i. Kevin Kline, Mary Elizabeth Mastrantonio. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »Gli spletati«, r.-i. Clint Eastvvood, i. Gene Hackman, Richard Harris. RADIO - 15.30, 21.30 »II grande momento ... be-stiale«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. \M PRIREDITVE VZPI -ANPI Prosek -Kontovel prireja PRVOMAJSKO POSLAVO danes, 30. t. m., ob 20.30 v dvorani Kulturnega doma na Proseku v Čast praznika dela in 48-letnice osvoboditve Trsta. Sodelovali bodo Godbeno društvo Prosek, MPZ V. Mirk in amaterski odsek J. Stoka z recitacijami. Slavnostni govor bo imel tajnik SLORI tov. Sergij Lipovec. Obenem sporočamo, da jutri, 1. maja, ob 8.30 bo izpred Sošceve hiše krenila povorka z godbo na Čelu k spomenikoma padlih v NOB na Proseku-Kontovelu, kjer bomo polagali vence. Vabljeni! Danes, 30. t. m. bomo proslavili padle na barkovljanskem pokopališču. Uvodna misel in recitacije barkovljanska mladina, peli bodo pevci zbora M. Pertot. Sodelovali bodo tudi osnovnošolci. Začetek ob 17. uri. KD LIPA, SZ SLOGA in ŠD ZARJA organizirajo danes, 30. t. m. tradicionalni PRVOMAJSKI NOČNI POHOD NA KOKOS. Zbirališče v Bazovici pri Kalu ob 21.30, prižig kresa , odhod ob 22. uri. Vabljeni! SEKCIJA VZPI-ANPI Bazovica-Gropada-Pa-drice vabi jutri, 1. maja na KOMEMORACIJO padlih junakov jugoslovanske armade in osvoboditve naših vasi, ki se bo vršila na pokopališču po že tradicionalni budnici. Zbirališče ob 8. uri pri spomeniku padlih v Bazovici. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm vabi na predstavitev nove antologije prof. PRIPRAVI ZA VAŠO POROKO: * VABILA * BOMBONIERE * SPREJEM * CVETLIČNE OKRASE * NAJEM AVTOMOBILA ZA POROČNI OBRED * FOTOGRAFA * VIDEO POSNETKE * GLASBO * PRIČESKO IN ŠMINKO NEVESTE. TRST - Ul. Ginnastica 30 - Tel. 725489 Bodil se je Marko Damjani, Brunu in AieSu Čestitamo, malemu Marku pa želimo mnogo sreče kolektiv Indulesa Silva Faturja SLOVENSKA LEPOSLOVNA KNJIŽEVNOST, ki bo v sredo, 5. maja, ob 17. uri v GregorCiCvi dvorani-Ul. sv. Frančiška 20. Avtorja in delo bo predstavila prof. Marija Cenda. SLOVENSKI KLUB vabi na razpravo na temo KAKOVOST NAŠEGA BIVANJA, ZAČNIMO PRI SOLI! Razpravo bodo uvedli Pavel Stranj, Stanka Cuk in Ksenija Do-brila. V torek, 5. maja , ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20). SKD GRAD in ODSEK ZA ZGODOVINO PRI NSK vabita na ogled razstave ONDILE CEZ STARI VRH. Razstava je odprta v Ovčarjevih hiši pri Banih do 23. maja ob ponedeljkih, petkih in sobotah od 18. do 21. ure ter ob nedeljah od 10. do 13. ure ter od 16. do 21. ure. H3 OBVESTILA DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 3. maja, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na razgovor »Italijanska politika in Slovenci«. V prvem delu veCera se bodo prisotni s kratko slovesnostjo spomnili 80-letnice dolgoletnega elana in sodelavca prof. Martina Jev-nikarja ter mu čestitali. KD VALENTIN VODNIK prireja v okviru letošnje Majence tradicionalno razstavo likovnih del breških ljubiteljskih umetnikov. Vse, ki jih pobuda zanima in bi radi pri njej sodelovali, vabimo na srečanje, ki bo v sredo, 5. maja, ob 20. uri v razstavnih prostorih Galerije Torkla v Dolini. Morebitna obvestila lahko sporočite tudi telefonsko na St. 227037-David ali 635626-Damiana. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi elane in predsednike društev na SEJO GLAVNEGA ODBORA, ki bo v Četrtek, 6.5., ob 20. uri v Prosvetnem domu na OpCinah. Dnevni red: priprave na občni zbor. SK BRDINA vabi vse elane in simpatizerje na ZAKLJUČNO PRIREDITEV in nagrajevanje atletov, ki bo v soboto, 8. maja, ob 20. uri v domu Brdina na Opčinah. s IZLETI LETNIKI 1924, 1925 in 1926 priredijo v začetku junija 5-dnevni izlet v Aquilo. Cena 350.000 lir; ob vpisu položiti 100.000 lir. Vpisujeta Janko Simo-neta (Zgonik - tel. 229120) in Drago Slavec (Dolina -tel. 228156). ToCen datum in program izleta bomo sporočili kasneje. V SOBOTO, 15. MAJA bo izlet v Bassano del Grappa. Sodelujejo VESELI GODCI. Vpisovanje v Partizanskem klubu v Boljuncu vsak dan od 18. do 19.30 ali na tel. St. 228333 od 12. do 14. ure. POKRAJINSKA ZVEZA CGIL-SPI NABREŽINA priredi enodnevni izlet v petek, 14. maja na izliv reke Pad ter križarjenje s Čolnom po delti. Rezervacije in vpisovanje pri Zvezi upokojencev SPI -CGIL, Trg sv. Roka 3 v Nabrežini, tel. St. 200036 ter Ida Bortolotti tel. St. 200007. MALI OGLASI OSMICA pri Piščancih Silvano Ferluga vabi na pokušnjo domače kapljice in domačega prigrizka. OSMICO je odprl Emil Puric - Repen 15. OSMICO je odprl Paolo Ferfolja v Medji vasi. Toti belo in črno vino. OSMICA je odprta pri SimCevih v Križu 202. OSMICO je odprl Mario Gruden v Nabrežini. Toči malvazijo in refosk. OSMICO qe odprl Slavko Švara - Trnovca 14. OSMICO je odprl v Dolini na St. 442 Oskar Slavec. Toči belo in Črno vino. OSMICO je odprla v Slivnem St. 25 družina Frandoli. OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Sempolaju. AGRITURIZEM PRI CIRILI v Doberdobu je odprt vsak četrtek od 16. do 24. ure, petek, soboto in nedeljo pa od 10. do 24. ure. Priporočamo se za obisk! V VRTNI ULICI v Doberdobu je zopet odprl osmico Andrej Ferfolja. V hramu ima, za stare in nove goste, domač prigrizek iz jesenskih kolin in vino lastne poizvodnje. KOKOSJEREJA KRALJIC - Prebeneg 99 obvešča, da začenja s prodajo nove produkcije gob (pleurotus). Tel. St. 231846 ali 232577. PRODAM teren na Krasu. Tel. 200528. PRODAM mladice z rodovnikom pasma kraski ovčar. Tel. 040/226207. NEMŠKE BOKSERJE, mladice, cepljene, vrhunsko leglo, prodam. Tel. 003864/325106. PRODAM metaliziran opel corsa 1.2 GLS (z dodatki), december ’89. Tel. št. 421412. PRODAM kajak za morje. Cena po dogovoru. Klicati od 7.30 do 8.30 na tel. St. 327091. PRI SV. ALOJZIJU prodam luksuzno stanovanje v III. nadstr., pogled na morje. Samo resno inte-resirani naj tel. na St. 578042. PRODAM hiSo-Lokev pri Lipici, 195 kv. m uporabne površine z vrtom in velikim dvoriščem. Tel. St. (003867)67084. ZARADI stalne odsotnosti oddam prisrčno sterilizirano muco vajeno čistoče. Klicati zgodaj zjutraj na tel. St. 327091. NUDIM LEKCIJE iz matematike. Tel. 213837 ali 371019. NUDIM lekcije iz matematike in fizike. Tel. st. 225073. PRIZNANI ANSAMBEL nujno iSCe bas kitari-' sta. Tel. 7796331 od 15.00 do 18.00. IŠČEMO izkušenega knjigovodjo z opravljenim vojaškim rokom. Tel. St. 632202 ob uradnih urah. ISCEM knjigo Antolo-gia della lingua italiana, v rabi leta 1940/42. Tel. št. 815478 ob urah kosila. POHIŠTVO KORŠIČ obvešča cenjene stranke, da je uvedlo nov poletni umik in sicer od torka do sobote: 8.30 - 12.30 ter 15.30- 19.30. KUPIM šotor na prikolici. Tel. št. 380486 ob večernih urah. DAJEM v najem prostor, 30 kv. m v središču Nabrežine, primeren za trgovino ali pisarno. Tel. na St. 212735 od 16. do 18. ure. PRISPEVKI Vlasta in Armid Ukmar darujeta 200.000 lir za otroke v BiH. Družina Stefani daruje 10.000 lir za postavitev nagrobnega kamna skladatelju Ubaldu Vrabcu. Ob obletnici smrti drage mame Dragice Martelanc vd. Stocca daruje sin Livio z družino 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Venceslava Terčona darujeta Cvetka in Sergio Vatovac 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V počastitev spomina Marije Cunja in Štefanije Lorenzi darujeta Neva in Wanda LaurenCiC 50.000 lir za župnijsko cerkev na Katinari. V spomin na Genio Šušteršič darujejo svojci 200.000 lir za MPZ RdeCa zvezda. Namesto cvetja na grob Maksa Spetiča darujeta Marija in Guštin Pečar 20.000 lir za KD Lonjer-Katinara. V spomin na Veljkota Pavletiča daruje Mira Su-man 20.000 lir za Dijaško' matico. V spomin na Lauro Martelanc daruje Mira Suman 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Ob izgubi drage none Olge Stoka vd. Remez izreka iskreno sožalje svojemu elanu Walterju Stoki Godbeno društvo Prosek GOSPODARSTVO Petek, 30. aprila 1993 TREBČE / OBČNI ZBOR KMETIJSKE ZADRUGE IZ TRSTA VINO / SESTANEK V CENTRU ERSA Obračun kar ugoden Kljub težavam je Kmetijska zadruga lani občutno povečala blagovni promet . Predsednik Mihalič v poročilu poudaril, da je podjetje zdravo in perspektivno Konzorcij Kras pred ustanovitvijo Edi Kante predlagan za predsednika Preteklo soboto je imela v prenovljenem Ljudskem domu v Trebčah redni občni zbor Kmetijska zadruga v Trstu, ki ima uradni sedež v Ul. Foscolo, osrednje poslovne prostore pa v industrijski coni. Predsedniško poročilo je na občnem zboru podal Boris Mihalič, s sektorskimi poročili za notranjo trgovino in osebje ter za zunanjo trgovino sta ga dopolnila Dorjan Smotlak in David Stepančič. Poročilo nadzornega odbora je podal Robi Gantar, bilančno stanje pa je prebrala tajnica občnega zbora Laura Mauri. Izbira Trebč za tokratni občni zbor je bila namerna, saj želi vodstvo Zadruge tudi na tak način razširiti svojo prisotnost na vso tržaško ozemlje, s katerega so njeni člani in klienti. Predsednik Boris Mihalič je poročilo razčlenil na več poglavij in se na začetku zadržal pri objektivnih težavah, s katerimi se je Zadruga morala ukvarjati predvsem zaradi zoženja njenega tržišča po razpadu bivše Jugoslavije, kar je narekovalo boleče krčenje osebja. Kljub temu je lahko predsednik ugotovil, da so bili v letu 1992 doseženi dobri poslovni uspehi s povečanjem blagovnega prometa za več kot pol milijarde lir v primerjavi z letom 1991. Pomembna je bila tudi udeležba Zadruge na raznih mednarodnih sejmih in srečanjih, zlasti pomemben pa je bil njen uspeh na radgonskem kmetijskem sejmu, ki je prispeval k plasmaju semen tržaške zadruge po vsej Sloveniji in delno tudi na Hrvaškem. Med pomembnimi dosežki je bilo lani tudi odprtje »tople grede« oziroma »zelenega sektorja«, ki je že dal lepe rezultate, a bo njegovo ponudbo treba še izboljšati. Tudi oljčna sezona je bila v vseh ozirih najboljša od vseh dosedanjih. V »torkli« zadruge je bilo predelanih 1780 stotov oljk in iztisnjenih okrog 330 stotov odličnega olja. Pri tem pa je Mihalič grajal dejstvo, da nekateri domači oljkarji še vedno vozijo svoje oljke v stiskalnico v Bassano del Grap-pa, kar je toliko bolj čudno, ko vedno več oljkarjev, zlasti iz goriških Brd in Tarcenta vozi svoj pridelek v »torklo« Kmetijske zadruge. Predsednik je pri tem poudaril težnjo, da bi zadruga postala center oljkarjev za vso deželo, saj je njena torkla edina v Fur-laniji-Julijski krajini. Mihalič je udeležence občnega zbora seznanil, da je Kmetijska zadruga z vloženo kvoto stopila v novoustanovljeno mešano pod-jetje-zadrugo SSA za komercializacijo hrvaške bele ribe na italijanskem in evropskem tržišču in za katero naj bi zadruga nudila izvozno-uvozne storitve. Skupaj s Kmečko zvezo Udeleženci občnega zbora Kmetijske zadruge v Trebčah je Zadruga organizirala izlet na veronski sejem vina in namerava s takimi pobudami še nadaljevati. V pregledu notranjega trgovskega poslovanja oziroma trgovine na drobno je predsednik samo bežno omenil uspešno poslovanje v lanski sezoni, tudi po zaslugi »zelenega marketa« in vedno večjega dotoka kupcev iz sosednih slovenskih območij. Glede zunanjetrgovinskega poslovanja pa je poudaril zlasti prehajanje na drugačno obliko, ki jo narekuje izguba velikega dela prejšnjega jugoslovanskega tržišča. Govoril je tudi o nujnosti prevzemanja čimvečjega števila zastopstev in kre-pitne posredovalne vloge v povezovanju z industrijci, kakor tudi o izboljšanju oziroma prilagajanju asort-maja artiklov, servisa in znanja za večjo rentabilnost na tržišču. Pri prikazovanju bilančnega in finančnega stanja zadruge se je predsednik Mihalič zadržal pri hudem problemu pasivnih obresti, ki jih je povzročila krizna situacija zaradi neplačanih faktur kupcev z onstran meje. Neglede na to, pa je bilo poslovanje v letu 1992 kar dobro, saj se izguba nanaša na poslovanje v letu 1991. Pri tem je predsednik še povedal, da je Zadruga revalutirala svojo imovino za 250 milijonov lir, in to iz dveh razlogov: prvič ker je bila dosedanja ocena vrednosti prenizka, saj je celo uradni cenilec, ki mu je banka naročila ocenitev, ocenil vrednost premoženja v Ul. Travnik na dve milijardi lir. Končno je predsednik to poglavje zaključil z ugotovitvijo, da je podjetje zdravo, da deluje dobro in da so tudi njegove perspektive ugodne. Glede osebja je predsednik Mihalič izrecno poudaril trud in požrtvovalno- st celotnega kolektiva, saj so bili kljub krčenju osebja doseženi boljši poslovni rezultati. Menil pa je tudi, da bi bilo treba skupaj z osebjem in sindikalnimi predstavniki poiskati drugačne oblike delovnih pogodb, ki ne bi prizadele uslužbencev, bi pa istočasno razbremenile stroške zadruge. V ta namen bo tudi treba izdelati notranji pravilnik. Tudi glede članstva bo potrebno urediti nove sezname, ker so nekateri starejši člani Zadrugo zapustili, njihovi nasledniki pa vanjo še niso vstopili. Nov natančni seznam članstva zahteva tudi nova zakonodaja. Zato bo Zadruga izpeljala obširno akcijo za pridobivanje novih članov in seveda tudi novih klientov, morda pod geslom »Prijatelj zadruge«, ta pa bi lahko zajela tudi zveste kliente z druge strani meje. Predsednik Mihalič je poročilo sklenil z napovedjo, da bo Kmetijska zadruga septembra 1995 ali januarja 1996 praznovala 50-letnico svojega nastanka, kar obvezuje novi upravni odbor za naslednje mandatno obdobje, da pripravi primerno počastitev tega redkega jubileja, tudi z izdajo priložnostne brošure. Sledila je še živahna in mestoma tudi kritična razprava, ki je osvetlila še nekatere vidike delovanja Kmetijske zadruge, (-en) Konzorcij za zaščito kontroliranega porekla vin »Kras« postaja vse bolj stvarnost. V torek so se v Centru ERSA na Proseku na povabilo pripravljalnega odbora sestali v lepem številu tržaški vinogradniki, katerih vinogradi so vpisani v seznam vinogradov z zaščitenim poreklom, da bi skupaj pregledali in po potrebi popravili ali dopolnili Statut konzorcija, ki ga je pripravil pripravljalni odbor, in ga nato tudi odobrili. Srečanja so se poleg predstavnikov stanovskih organizacih Kmečke zveze in Zveze neposrednih obdelovalcev udeležili tudi predstavniki krajevnih ustanov: tržaške pokrajinske uprave, Kraške gorske skupnosti in tržaške Trgovinske zbornice, ki so ustanovitev konzorcija podprle in ki bodo imenovale vsaka svojega predstavnika za efektivnega člana nadzornega odbora, stanovske organizacije pa bodo imele v nadzornem odboru nadomestne člane. Srečanja se je udeležil tudi načelnik Kmetijskega nadzorništva v Trstu. Na dnevnem redu srečanja na Proseku je bilo tudi predlaganje predstavnikov stanovskih organizacij v upravni odbor in razsodišče. Dogovorili so se, da bi konzorcij ustanovili iz praktič- nih razlogov samo tisti, ki so bili predlagani v organe konzorcija, ostali (vseh je med 50 in 60) pa bi stopili vanj in postali njegovi člani šele po formalni ustanovitvi. Udeleženci sestanka so soglasno sklenili, da za prvega predsednika upravnega odbora konzorcija predlagajo znanega Kraškega vnogradnika Edija Kante-ta iz Praprota, za člane odbora pa so bili po ključu 4+4+1 predlagani: za Kmečko zvezo - Robi Ota (Dolina), VValter Milič (Renpetabor), Silvano Felruga (Trst), za Zvezo neposrednih obdelovalcev - Ermenegildo Oleni-ch (Trst), Srečko Štolfa (Salež), Slavko Skrij (Zgonik), četrti kandidat pa bo predlagan pozneje. Zveza veleposestnikov, kot tretja stanovska or-gnizacija, bo svojega predstavnika prav tako še predlagala, verjetno pa bo iz predela goriške pokrajine, ki je vključen v območje tržaškega konzorcija. Vse predlagane bo moral potrditi oziroma izvoliti ustanovni občni zbor konzorcija, ki bi moral biti v kratkem. Pri izbiri kandidatov za upravni odbor je bila upoštevana čim bolj enakomerna teritorialna zastopanost vinogradniških okolišev, vključno z go-riskim delom, in seveda primerna zastopanost stanovskih organizacij. Statut konzorcija Car-so - Kras bo dvojezičen, tako kot tudi njegovo uradno poimenovanje. Legalni sedež bo imel pri tržaški Trgovinski zbornici (Borzni trg), operativnega pa v Kraškem muzeju na Repnu, ki ga je konzorciju dala na razpolago tržaška pokrajinska uprava, (j.k.) Stroge kazni za zamudo IVA Vsi tisti, ki imajo številko (partita) IVA, bodisi tisti z računovodstvom, kot tisti, ki so oproščeni vodenja knjigovodstva, momjo vsako spremembo (npr. stalnega bivališča, poimenovanja, prekinitve, nasledstva itd.) sporočiti umdu IVA v 30 dneh od nastopa spremembe. Za zapozni-tev prijave za več kot 30 dni je predvidena kazen v znesku 240.000 lk, za zamudo več kot 30 dni po zapadlosti roka za letno prijavo (31. marec) se kazen dvigne na 600.000 Mr, za še večjo zamudo pa znaša kar 1.200.000 Mr. Največ takih pojavov je bilo predvsem zaradi smrti tistih lastnikov številke (parti-te) IVA, ki so bili oproščeni vodenja knjigovodstva. KMEČKE IN OBRTNE HRANILNICE VSA MOC VAŠE TRADICIJE Kmečke in obrtne hranilnice verjamejo v enake vrednote kot vi: živijo v vaši ekonomski in družbeni stvarnosti in vam poklanjajo zaupanje, ki ga zaslužite. Toda Zadružne hranilnice (Casse di Credito Cooperativo) so nekaj več: za vašo hranilnico stoji gotovost, tradicija, dinamičnost in moč velike skupine bank, ki so prisotne v več kot 90 krajih Furlanije-Julijske krajine. HRANILNICE IN POSOJILNICE Furlanije-Julijske krajine _________OBRAČUN DELA / ZADRUGA DOLGA KRONA__ Kljub negotovosti na področju mleka je zadružni hlev povečal proizvodnjo Pogovor s članom upravnega odbora zadruge Germanom Švaro Zadruga Dolga Krona je imela občni zbor v petek, 23.aprila. Poročilo o delovanju je podal njen predsednik Drago Slavec, mi pa smo za razgovor o položaju in problemih zadruge zaprosili člana upravnega odbora Germana Švaro. Kako bi lahko ocenil poslovno leto 1992 in kateri so bili glavni zaviralni ali spodbujevalni dejavniki v delovanju vaše živinorejske zadruge? Leto 1992 je bilo za zadrugo preizkusno iz veC razlogov. Prvi, na katerega še nimamo odgovora, je, ali lahko povečamo proizvodnjo mleka, ki je glavni del naše dejavnosti, saj je znano, da smo podvrženi omejitvam, ki jih Italiji nalaga EGS. Naš hlev bi lahko s strukturo, ki jo ima, prišel do optimialne dejavnosti s stem, da bi dosegli vsaj število 80 molznic in da bi sedanjo proizvodnjo 54 stotov mleka letno na kravo z izboljšanjem načina krmljenja in dela in s selekcijo naše živine pasme sivke prišli do 60 in v nekaterih primerih celo do 65 stotov mleka letno na kravo, kar bi ustrezalo vsem ekonomskim pravilom zadruge. Naša proizvodnja pa je zdaj glede na dovoljene kvote omejena na 1500 stotov mleka letno, kar dosegamo že pri najnižjem stanju mlečnosti za 30 krav, to pa je seveda še daleč od cilja, ki smo si ga zastavili, saj 30 krav ne opravičuje enega delovnega mesta in nam ne dovoljuje kritja kreditov, ki smo jih najeli ob začetku delovanja hleva pred devetimi leti oziroma zadruge že pred 17 leti. Ste v minulem letu uvedli kakšne novosti v hlevu oziroma pri oskrbi živine? Nekaj smo storili predvsem za povečanje mlečne produktivnosti z uvedbo novega bolj uravnovešenega načina krmljenja s pomočjo tehnika tvrdke Cor-tal iz Cittadele. Ta nam je predlagal uvedbo nekaterih krmil kot npr. hitro posušene detelje. Pripravil nam je tudi formulo, kako najbolj racionalno krmiti žvino. Tako smo že s temi ukrepi dvignili prejšnjo proizvodnjo 49 stotov mleka letno na glavo na sedanjih 54 stotov in prišli od prejšnjih 4900 na sedanjih 5400 litrov letno na kravo in to dosegli s sorazmerno majhnim povečanjem količine krme, z omejitvijo stroškov in večjo produktivnostjo. V prihodnosti in seveda če bodo stvari glede proizvodnje tekle tako, kot si želimo, nameravamo izboljšati tudi bivanjske pogoje za živino s tem, da bi uredili v hlevu ležalne bokse, da bi bila živina bolj čista in da bi se počutila ugodneje. Se najbolj potrebno pa bi bilo, da bi si nabavili mešalni voz s tehtnico, ki bi omogočil bolj racionalno in enakomerno krmljenje, saj bi bilo delo z njim olajšano. Krmo bi pripravljali le enkrat dnevno, živina pa bi dobila že pripravljeno in strokovno preračunano mešanico, ki vsebuje seno, močna krmila, mineralne dodatke in vse, kar živina potrebuje v dnevnih obrokih. Slišali smo, da ste imeli probleme z oddajanjem mleka in da ste tudi glede tega ukrepali. Bi lahko navedli vzroke, ki so vas prisilili k tem ukrepom? Mislim, da ne bom povedal glede tega problema nič takega, kar bi lahko dajalo povod za napačne zaključke, saj moramo skrbeti za Cim bolj ekonomsko poslovanje. Računica je na dlani. Mi smo vse do pred kratkim oddajali celotno proizvodnjo mleka Zadružni kraški mlekarni, katere člani smo kot zadruga tudi bili. Vsi pa vemo, da je mlekarna v hudi finančni stiski. Ne bom razglabljal zakaj in kako je do njenih težav prišlo, dejstvo pa je, da smo čakali na izplačilo izročenega mleka polnih šest mesecev, ne da bi nam predsednik mlekarne dal kakršenkoli odgovor, čeprav smo se večkrat skušali o zadevi pogovoriti. Ker sem bil tudi sam član upravnega odbora Zadružne kraške mlekarne, sem bil zaradi tega primoran dati odpoved, saj se nikakor ne morem prijazniti z vodenjem tako pomembne družbene ustanove s strani ene same osebe, namesto da bi bila vodena kolektivno, s skupnim reševanjem težav. Po tem koraku sem vso problematiko prenesel v upravni odbor naše zadruge in po izčrpnem položaju je upravni odbor sklenil, naj predsednik zadruge Drago Slavec in jaz stopiva v stik z Zadružno kraško mlekarno, kar smo tudi storili na občnem zboru 22. decembra lani in tam zahtevali takojšnje izplačilo dolgovanega zneska do konca leta 1992 oziroma do 1. jan. 1993, sicer bomo prisiljeni prekiniti oddajanje mleka Zadružni kraški mlekarni in poiskati drugega odjemalca. To smo po zapadlosti omenjenega roka tudi storili in zdaj oddajamo mleko zasebnemu podjetju kras kih mlekarn v Devinu, čigar lastnik nam je zagotovil prevzem oziroma odkup mleka po dežel- nem ceniku, prevoz mleka na svoje stroške in izplačilo vsakega 15. v naslednjem mesecu. Stvari zdaj normalno in v redu tečejo in mi smo s poslovnimi odnosi s partnerji zadovoljni. Bi nam posredovali še nekaj osnovnih podatkov o vaši zadrugi, saj najbrž ni vsem znano, kakšne so njene razsežnoti, razen tega, da ima svoj hlev na vzpetini, imenovani Dolga krona? Poleg hleva, ki je opremljen s higiensko modernim molziščem in ki lahko sprejme do sto glav živine, razpolagamo še s 104 hektarji pašne površine okrog hleva za poletni čas, ki je naokrog in tudi po notranjih sekcijah ograjena z električnim pastirjem. V ugodnih vremenskih pogojih bi bilo zelene krme še kar dovoj, drugače pa je v sušnih letih, ko nam zelene krme zmanjkuje in prihaja do težav. Moram pa opozo- riti še na nevzdržno dejstvo, da območje Dolge krone, kot tudi sicer vse dolinske občine ne sodi v okvir Kraške gorske skupnosti in je obravnavano kot nižinsko območje, kar praktično pomeni, da ne moremo biti deležni finančnih in drugih ugodnosti, ki jih kmetijskemu gospodarstvu nudijo gorske skupnosti. Število redno zaposlenih je omejeno na eno samo delovno moč, moram pa pohvaliti člane naše zadruge, ki opravljajo izmenično -vsak teden po dva - brezplačno dežurstvo za vsa potrebna opravila. Lahko rečem, da je tudi to dokaz zadružni skrega duha, ki vlada v naši zadrugi. Občni zbor je na koncu poročil in razprave v celoti potrdil dosedanji odbor s predsednikom Dragom Slavcem na čelu. Razgovor zapisal J. Koren Nova, višja cena mleka pri pridelovalcu Po več kot dveh mesecih pogajanj, razhajanj in polemik je bil pred dnevi končno le podpisan sporazum o ceni mleka pri hlevu, torej pri pridelovalcu. Sporazum, do katerega je prišlo s posredovanjem ministra za kmetijstvo Alfre-da Diane, predvideva povišanje cene mleka' od 1. aprila 1993, in sicer za 9 odstotkov oziroma za 52 lir na liter. Za nadaljnjih 15 lir pa se bo cena mleka povišala s 1. oktobrom letos. S prvim julijem letos bodo začeli veljati tudi novi parametri za mleko glede na njegovo kakovost, in sicer z dodatki ali odtegljaji glede na doseganje oziroma odstopanje proizvoda od osnovnih kakovostnih standardov. Sporazum so podpisale vse prizadte stani, in torej: Unilat, Coldiretti, Confagricoltori in Confagricoltura za proizvajalce, združenje As-solatte za industrijce in Fiamclaf v imenu mlekarskih central. GORICA Petek, 30. aprila 1993 7 ____GORICA / EGS SPROSTILA UVOZ MESA IN 2IVINE_ Kmalu spet uvoz mesa a s poostreno kontrolo Na goriški meji v 2 mesecih 40 odst. manj prometa ŠTEVERJAN / NOCOJ SLOVESNOST NA BUKOVJU Prvi maj in 50 let od Goriške fronte Slavnostni govornik bo Ciril Zlobec - Večer otvorjo prvomajsko praznovanje KD Briški grič NOVICE Goriška hranilnica znižala obrestne mere Po zmanjšanju obrestne mere pri Band d’Italia se denarni zavodi prilagajajo novim razmeram na tržišču. Goriška hranilnica bo s ponedeljkom, 3. maja, zmanjšala “prime rate”, tj. obrestno mera za najboljše kliente na 12 odstotkov, najvišja obrestna mera pa bo z 19 šla na 18, 50 odstotkov. Za pol odstotka se bodo zmanjšale tudi obresti na vloge na tekočih računih razen za račune v režimu posebnih konvencij (upokojenci, mladi, ženske itd.), za katere ostaja obrestne mera 7-odstotna. Marko Waltritsch Najbrž že čez nekaj ' dni bomo lahko nemoteno spet prenašali meso čez mejo, seveda upoštevajoč količinske omejitve. Zaradi slinavke, ki so jo, kot so povedali, ugotovili v Južni Italiji na nekaterih živalih uvoženih iz Hrvaške, je bil dva meseca, od začetka marca, prepovedan vsakršen uvoz živine in mesa tudi iz Slovenije v Italijo, zatem pa tudi v EGS. Kasneje je tudi Slovenija prepovedala uvoz mesa. V sredo so v Bruslju preklicali prepoved uvoza mesa in živine iz Slovenije, Češke, Slovaške, Bolgarije, Madžarske, Romunije in Estonije, ohranili prepoved živine iz Poljske", pa čeprav je iz te države omogočen uvoz mesa, prepoved pe velja še vedno za Hrvaško in Makedonijo. Stvar zelo poblizu zanima tudi Gorico in Novo Gorico. Najprej kar se tiče drobnega, individualnega uvoza. Veliko italijanskih državljanov, Se zlasti Furlanov, je kupovalo meso v novogoriških mesnicah. Tam so vsak mesec pustili eno milijardo lir. MIP v Novi Gorici pa je bilo tudi drugače prikrajšano, saj je za poldrugo milijardo lir mesečno prodajalo meso in mortadele ter jjpšttte v Italijo, San Ma-' rinorin Nemčijo. Prikrajšana je bila tudi go- riška prosta cona, saj se meso brez carine na to področje uvaža iz Slovenije in Madžarske. Zaradi tega je v tem času bilo v Gorici dobiti manj dobrih kosov mesa kot običajno. Prizadeto pa je bilo tudi goriško mejno postajališče. Tam so v marcu in aprilu zabeležili, kot nam je povedal direktor dr. Podbersig, kar za 40 odstotkov manj prometa v primerjavi z lanskima marcem in aprilom. Bili smo v času velikonočnih praznikov, ko je uvoz večji. Goriška meja je bila prikrajšana za več sto tovornjakov. Vrh vsega so morali urediti, na zahtevo EGS, tudi celo vrsto novih naprav za veterinarsko kontrolo. Kar tri osebe so morali na novo vzeti v službo. EGS namreč bo po novem zahtevala vrsto dodatnih dokumentov o neoporečnosti uvoženega mesa in živine. Vse to bo otežilo in podaljšalo postanke tovornjakov na meji. Pred dnevi je v Gorici bila skupina izvedencev EGS, ki je ugotovila neoporečnost goriških naprav. EGS se bo borila tudi proti tihotapstvu. Zlasti iz Poljske gre veliko glav živine v arabske države. Tako piše na spremnih papirjih. Nekje po poti med vstopom v Italijo in Marseillom pa se ta živina “izgubi”. Sedaj bodo s kompjuterji v Bruslju sledili vsakemu tovornjanku. Ce npr. pri Gorici vstopi na ozemlje EGS, mora tovornjak v tranzitu tudi nekje izstopiti. VOLITVE / DSL, PSI IN ZELENI SESTAVILI LISTE Sedem list že zbira podpise Zeleni: Fiorelli za predsednika, Milan Devetak v Sovodnjah Težave pri sestavi kandidatnih list so razlog, da je teden pred zapadom roka za predstavitev podpisov na goriški občini bilo včeraj predloženih komaj Sest list: poleg SKP, SSk, Severne lige in MSI, ki zbirajo podpise že nekaj dni, sta to še listi DSL in PSI. Obe podpirata istega kandidata za predsednika - Maurizia Salo-monija, pokr. tajnika DSL - in imata slovenski kandidatki: dosedanjo odbornico Aleksandro Devetak DSL in Alenko Flo-renin kot neodvisno PSI. Tudi Zeleni so že sestavili listo. Niso je še predložili na občinah, pač pa so včeraj popoldne pod rahlim dežjem že začeli zbirati podpise v “zelenem okolju” ljudskega vrta v Gorici. Kandidat za predsednika je Re- nato Fiorelli. V okrožju, ki zajema Doberdob, Sovodnje in Zagraj kandidira tudi Slovenec Milan Devetak. Zanimivo je, da so v vseh okrožjih v Gorici kandidatke ženske. KD, kjer se pojavljajo interni spori glede kandidature Bergamina za predsednika, naj bi šele sinoči dokončno oblikovala kandidature in danes začela zbirati podpise. Interni spori pa se pojavljajo tudi med socialisti, kjer je koordinator mestne sekcije Sarich odstopil iz protesta zaradi “stare logike” pri sestavi list. Najslabša strankarska logika pa menda že razdvaja tudi goriške severne ligaše, med katerimi je izpadel s kandidatne liste trgovec Mauro Larise. PREDSTAVITEV / NOVI NOTNI IZDAJI PODGORA / NESREČA Maše U. Vrabca in Stanka Jericija Zanimivi publikaciji so predstavili v likovni galeriji Katoliške knjigarne Med razstavljenimi slikami desetih likovnih ustvarjalcev z Goriške so v Katoliški knjigarni predstavili dve novi notni izdaji, ki sta ju želela širšemu krogu ljubiteljev glasbe predstaviti Združenje cerkvenih pevskih zborov v Gorici in Svet slovenskih organizacij. O prvi, zbirki petih maš za mešani zbor, enoglasno petje in orgle skladatelja, pevovodje in publicista Ubalda Vrabca, je spregovoril Zorko Harej, ki je partituro tudi uredil in z njo želel opozoriti na preproste in učinkovite cerkvene skladbe, ki jih bodo odslej lahko uporabljali primorski in ostali slovenski pevski sestavi. Na pobudo zbora cerkve sv. Ignacija pa je pred leti nastala maša Sic be-nedicam te (Blagoslavljam te) za solo, zbor in godalni orkester, go-riškega pevovodje in skladatelja Stanka Jericija. Obsežno delo so tudi kmalu izvedli in kasneje natisnili. O umestitvi nove skladbe goriškega ustvarjalca, doslej je napisal že pet latinskih in dve slovenski maši, kompozicijsko znanje pa prenesel tudi v simfonijo, je spregovoril prof. Ivan Florijane. Nov kompozicijski podvig Stanka Jericija kaže na avtorjevo zazrtost v preteklost, predvsem v renesančni princip glasbenega snovanja, ki ga zgolj občasno preplete tudi z sodobnejšimi harmonskimi prijemi. TATJANA GREGORIČ Zakonca iz Sovodenj v silovitem trčenju dobila lažje poškodbe Nesrečo zakrivil voznik, ki ju je prehitel Zakonca Albin Covi in La u reta Malič iz Sovodenj sta bila lažje ranjena v sredo pozno popoldne v Podpori. Antonio Drufovka je s fiatom 132 prehiteval njuno regato, pri tem pa trčil vanjo in jo potisnil proti drogu električne napeljave, v katerega se je regata silovito raztreščila (foto Studio Reportage). NESREČA / VČERAJ ZJUTRAJ NA MAJNICAH Do smrti povozila kolesarja in zbežala Zbegano voznico aretirali že nekaj minut kasneje - Žrtev je 63-letni Lugi Bressan Prizorišče nesreče in žrtev, Luigi Bressan (foto Studio Reportage) Kolesar, 63-letni zidar Luigi Bressan iz Ločnika, Ul. Campagna Bassa 40, je včeraj ob 8.30 izgubil življenje v proemtni nesreči na Majnicah. S seatom ibizo ga je od zadaj zbila 45-letna Maria Rosaria Cavallaro iz Tržiča. Nesrečnik je bil pri priči mrtev, ženska pa je zbegana poskušala zbežati. Zaman, saj so jo agenti prometne policije, ki so prihitelji na klic očividcev, ustavili že kilometer dalje in jo pri priči aretirali. Voznico je je včeraj dopoldne zaslišal državni pravdnik pri preturi dr. Finazzer Flori in odredil njeno zipustitev na začasno prostost. Dinamiko nesreče ugotavlja prometna policija. Ugotovili so, da je Cavallarova tako kot Bressan peljala v smeri proti Gorice: morda zaradi trenutka nepazljivosti ni opazila kolesarja in tako povzročila tragično nesrečo. Letos praznujemo več pomembnih petdesetletnic, ki so vezane na našo polpreteklo zgodovino, na čas druge svetovne vojne in Osvobodilno fronto. Dogodki izpred petdesetih let so še posebej pomembni za primorski in zamejski prostor. V proslavljanje teh dogodkov, ki noče biti le golo obujanje spomina, marveč ima kot cilj njihovo aktualizacijo, so se vključili tudi Slovenci na Goriškem. Dogodki zadnjih let v Italiji pričajo, da je padec moralnosti in vrednot demokratične države močno ošibil ustavni sistem in je potrebna njegova obnova. Tudi zaradi tega je važno, da se na dogodke izpred petdesetih let spomnimo na primeren način in da nam bodo takratna dejanja v spomin in opomin. Običaj je, da se ob prvomajskih praznikih, ki jih že dolgo vrsto let prireja društvo Briški grič, posebej spomnimo tudi na našo polpreteklo zgodovino, na dogodke, ki jih letos posebej beležimo ob njihovi petdesetletnici. Steverjanska prvomajska slovesnost se je običajno odvijala na glavnem trgu, pred spomenikom padlih. Letos pa so prireditelji sklenili, da spominsko proslavo, ki naj bo izraz celotnega goriškega prostora, prire- E KONCERTI PIANIST FRANCE CLIDAT bo nocoj ob 20.30 nastopil v občinskem gledališču v Tržiču na drugem koncertu sezone Danubio. Izvajal bo celovečerni program skladb Franza Liszta. il PRIREDITVE SZSO - SLOVENSKI GORIŠKI SKAVTI vabijo starše in prijatelje na jurjevanje jutri, 1. maja, na Vrhu pri zaselku Črncev. Ob 11. uri bo sv. maša z obredom obljub, sledi skavtska paštašuta za vse in družabnost do 16. ure. V primeru slabega vremena bo maša v cerkvi na Vrhu ob 11. uri. SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GORICA-VIDEM vabi na predstavitev nove antologije prof. Silva Faturja “Slovenska leposlovna književnost”, ki bo v sredo, 5. maja, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani - Ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu. Avtorja in delo bo predstavila prof. Marija Cenda. □ OBVESTILA OBČINSKA UPRAVA DOBERDOB obvešča, da bo zbiranje podpisov za predstavitev list za pokrajinske volitve danes, 30. aprila, od 19.30 do 21.30 in jutri, 1. maja, od 8. do 10. ure. GODBA NA PIHALA KRAS obvešča, da bo jutri, 1. maja, budnica po Doberdobu ob 6. mi. SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL - sekcija v Doberdobu prireja od 16. do 19. junija izlet v Cin-queterre in San Marino. Vpisovanje do 15. maja 1993 pri Mili (tel. 78072). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV vabi člane in prijatelje na spominski pohod Ste-verjan - Gonjače v nedeljo, 9. maja. Odborniki društva bodo sprejemali prijave na Dvoru v Ste-verjanu od 8.30 dalje. Ciril Zlobec Štefan Nanut potuje v Pariz Ob nizu kulturnih prireditev, ki jih Društvo Slovencev v Parizu že dolgo let prireja ob praznovanju prvega maja bo letos v Chatillonovi dvorani za praznično zabavo skrbel harmonikaš Stefan Nanut. Stefan, ki živi v Sovodnjah, je na Goriškem že več let znan vsem Slovencem, saj s svojo zabavno glasbo nastopa na vseh društvenih in krajevnih večerih kot posameznik ali v skupini Misel. Za ohranitev kulturnih odnosov med Slovenci goriške pokrajine ter zamejci v Parizu bo Nanut s seboj nesel pozdrav pokrajinske odbornice Aleksandre Devetak in sovodenjskega Zupana Vita Primožiča. Avtobusi APT jutri ustavljeni trgovine odprte v ponedeljek Zaradi praznovanja praznika dela bodo jutri v Gorici vse trgovine zaprte z izjemo cvetličarn, ki bodo poslovale v dopoldne. Tako sporoča združenje trgovcev Ascom, ki obvešča člane, da imajo možnost fakultativnega odprtja vseh trgovin v ponedeljek, 3. maja. APT pa sporoča, da zaradi praznika jutri ne bodo peljali avtobusi na medkrajevnih progah na Goriškem. V nedeljo bodo avtobusi peljali po običajnem prazničnem voznem redu. dijo v Domu na Bukovju. Ob prvem maju, ki za nas Slovence v Italiji pomeni tudi boj za nacionalne pravice, želijo počastiti dogodek, ki je posebej pomemben za naš prostor. V Gorici slavimo letos petdesetletnico tistega zgodovinskega dogajanja, ko so se partizanske enote skupaj z nastalimi antifašističnimi vojaškimi formacijami po razsulu italijanske vojske postavile po robu nacističnemu okupatorju. Gre za dogajanja, ki jih zgodovina pozna pod imenom “Goriška fronta”. S tem v zvezi sta do- H RAZSTAVE V GALERIJI POKRAJINSKEGA MUZEJA V NOVI GORICI bodo danes ob 19. uri odprli razstavo slik domačega slikarja Mirana Cenciča, ki je leta 1991 diplomiral v Ljubljani, na Akademiji za likovno umetnost pri prof. Emeriku Bernardu. Razstva bo na ogled bo do 9. maja. KINO GORICA VITTORIA 18.00-20.00-22.00 »II grande co-comero«. Rež. Francesca Archibugi. CORSO 17.30-19.45-22.00 »Alive, I sopravvis-suti« VERDI 18.00-20.00-22.00 »Nome in codice Nina«. I. Bridget Fonda. TR2IC COMUNALE 20.30 koncert pianista France j a Clidata. EXCELSIOR Zaprto. mače kulturno društvo Briški grič in Zveza slovenskih kulturnih društev pod pokroviteljstvom Slovenske kulturno gospodarske zveze in pokrajinskega odbora Vsedržavne zveze partizanov v Italiji pripravili spominsko slovesnost, ki bo nocoj ob 20. uri na Bukovju. Na njej bo spregovoril družbeno-politič-ni delavec in kulturnik dr. Ciril Zlobec. Kulturni spored večera pa bodo oblikovali pevci moškega zbora Jezero iz Doberdoba in recitatorji mladinske skupine iz Steverja-na. POGREBI Danes: 10.30 Martina Pevec (sestra Angela) iz hiše žalosti na Korzu Ita-lia 120 na glavno pokopališče, 13.30 Danilo Durčik iz splošne bolnišnice v Gorici v cerkev in na pokopališče v Rupi. Jamarji v podzemlje Gorice Štirje člani speleološke kluba Bertarelli (Roberto Silvestri, Luigi Barbana, VValter Turus in Marco Bo-gnolo) se bodo jutri dopoldne z goriškega Travnika spustili v podzemlje, da bi zaceli raziskovanje podzemnih rovov, jarkov in kanalov, ki se prepletajo pod mestom in okrog katerih so v Goric nastale tudi razne legende. SLOVENSKA SKUPNOST GORICA vabi na zbiranje podpisov - Vsak dan na občinah: Gorica (tudi popoldne od 16. do 18. ure), Steverjan, Doberdob, Sovodnje, Krmin. - Na sedežu rajonskega sveta v Pevmi (osnovna šola) in v Standrežu (na sedežu konzulte) ob delavnikih od 20. do 22. ure. - V Rupi 1. in 2. maja na Prazniku frtalje. - V Steverjanu 1. in 2. maja ob 11. uri v Sedejevem domu. - V Katoliškem domu v Gorici v ponedeljek, 3. maja, ob 20.30 na javnem srečanju s predsednikom SKD Lojzetom Peterletom. S seboj je treba prinesti osebni dokument. Zadnji dan zbiranja podpisov je 5. maj. Informacije na tel. 531206. OBČNI 7 r n TJ m-..u .JD JL^k VABILO □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Gar-zarolli 154, tel. 522032 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. Toti 52, tel. 410701 Cerkveni svet Gabrje -Vrh in cerkveni zbor Vrh izrekata sožalje Pavlu Durčiku in družini ob boleči izgubi brata Danila. Ob izgubi dragega Danila Durčika izreka globoko sožalje bratu Samu in družini KLAPA ~V abimo V as na redni občni zbor , ki b o dne 30. aprila 1993 ob 18. uri v Katoliškem domu v Gorici, drevored XX. Septembra 89, s sledečim dnevnim redom: • por ocilo Upravnega sveta za poslovno leto 1992; • por odlo Nadzornega odbora; • odobritev bilance za poslovno leto 1992; • davek na cis to premoženje podjetij - zak. odi. st. 394 z dne 30.9.1992 - obremenitev rezer v; • razno. Bilanca in bilančne priloge so na razpolago elanom na glavnem tajništvu banke. Predsednik Ksaverij Leban SVET 8 Petek, 30. aprila 1993 NOVICE RUSIJA / PREDSEDNIKOVI UKREPI PO REFERENDUMU NEMČIJA / STAVKA DELAVCEV ZDA priznale Eritrejo WASHINGTON - Tiskovni predstavnik Bele hiše Richard Boucher je v četrtek sporočil, da so ZDA priznale Eritrejo kot suvereno in neodvisno državo, kmalu pa bodo s to državo navezale tudi diplomatske stike. ZDA upajo, da si bo Eritreja prizadevala za razvoj demokratične vladavine. Prebivalci Eritreje so se na nedavnem referendumu skoraj stoodstotno izrekli za samostojnost. (AFP) Khan mora odstopiti PASAHAVVAR - Nekdanji pakistanski premier Nawaz Sharif je pakistanskega predsednika Ghula-ma Ishaqa Khana pozval, naj odstopi, »sicer ga bo odstavilo ljudstvo«. Sharif se je namreč odločil za široko kampanjo proti predsedniku Khanu, ki je 18. aprila razpustil parlament in odstavil vlado. V prehodni vladi, ki jo je nato imenoval 22. aprila in jo vodi Mazari, sestavljajo pa jo predvsem pristaši Benazir Buto, je prišlo do velikih nesoglasij, ki bi lahko privedla do hujše politične krize še pred zakonodajnimi volitvami 14. julija. (AFP) Francoski železniški delavci stavkajo PARIZ - Delavci, zaposleni v javnem francoskem železniškem prometu, predvsem prodajalci kart in kondukterji, so v četrtek začeli z dvodnevno stavko, ki je ohromila promet na nekaterih progah po Franciji in onemogočila dostavo nacionalnih časopisov v posamezne dele države. Tiskovni predstavnik državne železnice pa je novinarjem povedal, da ne vozijo le nekateri vlaki, saj je bila večina prodajnih mest kljub stavki odprta. (Reuter) Somalci še naprej ropajo MOGADIS - Predstavnik mirovnih sil ZN v Somaliji je sporočil, da je skupina dvajsetih pripadnikov nekdanje somalske vojske vdrla v skladišče Unicefa v Mogadišu in zahtevala izročitev denarja, ki naj bi jim ga bila organizacija dolžna. Na pomoč so prihiteli pakistanski vojaki ZN; kot je povedal eden od pakistanskih vojakov, so napadalci hoteti v mestu prevzeti kontrolo nad pošiljkami človekoljubne pomoči. Zaradi vse pogostejših napadov na skladišča so sedež Unicefa že premestiti. (Reuter) Ševarnadze grozi z bombardiranjem Abhazije TBILISI - Predsednik Gruzije Edvard Ševarnadze je zagrozil, da bo gruzijska vojska začela z bombardiranjem abhazijskih mest Gudaute in Tkvarčelija, če abhazijski uporniki ne bodo prenehali z napadi na Suhumi in privolili v pogajanja. V napadih na to mesto je bilo samo v zadnjem tednu ubitih 160 ljudi, več kot 500 pa je ranjenih. Gruzinska vojska pa je, odkar so se začeti spopadi v avgustu 1992, izgubila 1.200 vojakov. (AFP, STA) Boris Jelcin se je odločil za spopad s parlamentom Republike morajo do 20. maja pripraviti predloge za novo ustavo Vzhod se upira Delodajalci ne spoštujejo sindikalnih dogovorov MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin se je po zmagi na nedeljskem referendumu, kjer je 58 odstotkov volilcev podprlo njegovo politiko, zavzel za čimprejšnjo pripravo in sprejetje nove ruske ustave. Na četrtkovem zasedanju ruske vlade je Jelcin, ne oziraje se na parlament, od predsednikov vseh republik Skupnosti neodvisnih držav zahteval, da najkasneje do 20. maja pripravijo svoje predloge za novo ustavo. Po Jelcinovih besedah bi se že v začetku junija morala sestati ustavodajna skupščina, ki bo razpravljala o predlogih ruskih republik in nato oblikovala osnutek nove ustave. V ustavodajno skupščino naj bi vsaka od 88 ruskih republik in regij poslala po dva predstavnika, ki bi zastopala republiške interese. Jelcin je predsednikom republik in regij ruske federacije sporočil, da je treba odslej razveljaviti vsako odločitev, ki bo v nasprotju z reformami: »Sporočam, da reforme od danes naprej brani ljudstvo, vsako odločitev, ki bo v nasprotju z njimi, je treba nemudoma razveljaviti. Predsednika, vlado in reforme zdaj Ščiti ljudstvo.« Jelcin je na zasedanju vlade dal svojim nasprotnikom jasno vedeti, da po novi ustavi kongres nima v ruski politiki kaj iskati. Kot pravi, se je »država spremenila in z njo je spremenila tudi svojo družbeno politiko, zato kongres ni več potreben«. Zato se mora ruski kongres zdaj odločiti, ati bo sledil njegovi politiki ali ne. Ze v sredo pa je Boris Jelcin v Kremlju podpisal dekret, ki začasno prepoveduje vsakršne mitinge, zasedanja in demonstracije na Rdečem trgu in v bližini sedeža vlade. Prepoved manifestacij bo veljala do dne, ko bo stopil v veljavo zakon o statusu ruskega glavnega mesta in dokler ne bodo določene meje med zgradbami, ki jih zaseda izvršna, zakonodajna in predsedniška oblast, je Se zapisano v dekretu, ki ga je javnosti posredovala tiskovna služba ruskega predsedstva. Jelcinov krog upa, da se bo konservativni kongres po izjemno uspešnem referendumu vdal brez prehudega nagajanja. Nekatere stranke, ki so Jelcinu prej nasprotovale, mu vlivajo upanje; »Smo zakonodajalci, zato ne smemo prezreti volje ruskega ljudstva,« je s predsednikom soglašal parlamentarec Andrej Golovin. Najbolj zagrizeni Jelcinovi nasprotniki pa so že napovedali boj proti predsedniku (Agencije) Boris Jelcin pri metanju (tokrat nepolitičnih) konjskih podkev Marta Kos / Koln KOLN - Stavka bo. Tako se je odločilo več kot 85 odstotkov zaposlenih v vzhodnonemški kovinski in jeklarski industriji. Očitno vzhodnonemšld delavci niso pripravljeni več popuščati. Leta 1991 so se namreč delodajalci in sindikat odločili za postopno prilagajanje plač vzhodnonemških delavcev zahod-nonemSki ravni. Aprila, ko bi jim morali zvišati plače za 26 odstotkov, so delodajalci tarifni sporazum enostransko prekiniti in skleniti, da lahko zvišajo plače le za 9 odstotkov, ker gospodarski položaj druge poti ne dopušča. Takrat so tudi poudarjali, da se pri določanju plač ne morejo ravnati le glede na produktivnost vzhodnonemške kovinske industrije, ampak je mnogo pomembnejše, da preprečijo odhod kvalificirane delovne sile z vzhoda. Zato tudi dogovor, da bo plača vzhodnonemških delavcev v treh letih usklajena s plačami na zahodu. Ker so delodajalci spoznali, da je recesija v Nemčiji vedno hujša in da plač niso sposobni zvišati za toliko, kot so se dogovoriti, so iz sporazuma enostransko izstopiti, kar se v Štiridesetletni zgodovini nemških tarifnih pogajanj Se ni zgodilo. Pri tem so se sklicevati na raziskave Instituta za gospodarske raziska- ve, ki je izračunal, da bi zaradi dogovorjenega postopnega zviševanja plač morati do leta 1996 na vzhodu države črtati 750 tisoč delovnih mest. Vprašanje je seveda, ali so stroški za plače edini vzrok za odpuščanje delavcev, saj v Nemčiji po drugi svetovni vojni Se ni bilo tako hude recesije. Da na vzhodu države ni zaželenega gospodarskega vzpona, niso krive delavske plače. V mnogo večji meri so za to krivi zastareti stroji; zahodni investitorji vlagajo tja bistveno manj, kot so pričakovati, krivo je tudi slabo gospodarsko stanje v Evropi in v svetu. Predsedstvo kovinskega sindikata v Frankfurtu bo odločilo, kje in kdaj bodo izvedli prve stavke. Morda pa bodo tako sindikati kot delodajalci le Se pripravljeni nadaljevati pogajanja. Sef sindikata kovinarjev Franz Steinkuhler in šef delodajalcev nemške kovinske industrije Hans-Jo-achim Gottschol sta to že nakazala. Poleg tega se bodo v petek v Mecklenburgu sestati premieri novih zveznih dežel in razpravljali o tarifnem konfliktu. Ce bo do stavke kljub temu prišlo, bo to prva stavka na vzhodu Nemčije po 60 letih, če ne Štejemo manjšega delavskega upora v nekdanji NDR 17. junija 1953. KITAJSKA - TAJVAN / PRVI STIKI PO 44 LETIH POLJSKA / VLADNA KRIZA Državi, ki sta bili še pred dvemi leti uradno v vojni, podpisali sporazum o sodelovanju Največ zaslug za odpravljanje starih zamer ima cvetoče tajvansko gospodarstvo Kmečka stranka izstopila iz vladne koalicije Če parlament ne bo sprejel zakona o privatizaciji, bodo iz vladne koalicije izstopili tudi liberalci Kitajsko-tajvanski odnosi Kitajska in Tajvan sta v Singapuru podpisala »zgodovinski sporazum«, ki odpira možnosti neposrednega sodelovanja med državama, ki vse od leta 1949 nista imeli nikakršnih formalnih odnosov. Morda bi celo utegnilo priti do ponovne združitve, česar si najbolj želi Peking. Posredna trgovina med Kitajsko in Tajvanom V milijardah dolarjev 1987*11,5 ' KITAJSKA 1949: Komunisti premagajo nacionaliste v državljanski vojni in nacionalisti se umaknejo na otoško provinco Tajvan. 1950: Izbruhne korejska vojna in ZDA pošljejo tja sedmo floto. S tem začno ZDA Tajvan vojaško varovati pred komunistično zasedbo. 1954-1955: Kitajska napade tajvanske oddaljene otoke in zavzame nekaj manjših otokov. 1958: Kitajska močno obstreljuje pomemben tajvanski otok Qamoy, toda ZDA takoj posredujejo z močnimi zračnimi in pomorskimi silami.To je zadnji izmed obsežnejših spopadov med stranema, čeprav obe še naprej štejeta, da sta v vojni. 1969: Zadnji kitajski vojaški napad na Tajvan. 1971: Združeni narodi prenesejo priznanje Tajvana na komunistično vlado v Pekingu. 1976: Kitajska prvič nastopa na poletnih olimpijskih igrah. Tajvanu ne dovolijo, da bi uporabil svoje formalno ime Republika Kitajska in se zato umakne z olimpiade. 1978: ZDA prenesejo diplomatsko priznanje Taipeia na Peking. 1987: Tajvan prekliče veljavnost vojaške zakonodaje in odpravi 43-letno prepoved potovanj na celinsko Kitajsko. 1991: Tajvan prekliče vojno stanje s Kitajsko. Kitajska odgovori tako, da preneha s propagandnimi oddajami za tajvanske vojake. Tako Tajvan kot Kitajska ustanovita poluradna telesa za urejanje medsebojnih odnosov. April 1993: Po letu 1949 srečanja na najvišji ravni med Kitajsko in Tajvanom. Strani se dogovorita za prva poluradna srečanja. AP/Carl Fox Hongkong in Tajvan sta si v marsičem podobna. Oba otoka ležita v Južnokitajskem morju le nekaj sto kilometrov vsaksebi in oba sta nekdaj pripadala največji azijski državi Kitajski. Za Hongkong, ki so ga Britanci konec prejšnjega stoletja za 99 let najeti pri takratnih kitajskih oblasteh, je že zanesljivo, da bo leta 1997 spet postal del matične domovine. O tem sta se državi dogovorili leta 1984. Za Tajvan, ki je postal samostojen leta 1949, ko so na otok prišli v kitajski revoluciji poraženi kuomintangovci in njihovi pristaši, to še ni gotovo, vendar pa si Peking in nekateri politični krogi v Taipeju za to prizadevajo. Zato najbrž ni naključje, da se kitajski predstavniki te dni sestajajo tako s sogovorniki iz Hongkonga kot s predstavniki Tajvana, s katerimi so včeraj tudi podpisali pomemben sporazum o obnovi neposrednega gospodarskega, znanstveno-tehničnega, kulturnega, turističnega in športnega sodelovanja. Stiki so poluradni, saj Tajvan od leta 1971, ko je njegovo mesto v ZN prevzel Peking, ni uradno priznana država. Državi sta se dogovoriti za redna delovna srečanja uradnikov, ki naj bi se sestajati vsake tri mesece, vsakega pol leta pa naj bi se sesti področni generalni sekretarji. Državi bosta vzpostavili tudi neke vrste diplomatska predstavništva, kar v praksi pomeni, da bosta poslej imeli poluradne diplomatske odnose. Sporazum predvideva se v leto- Milos Ekar šnjem letu tudi izmenjave Športnikov, novinarjev, tehnologov, znanstvenikov in raziskovalcev. Kitajski predstavnik je dejal, da pogovori niso vključevali vprašanj ponovne združitve, da pa podpis sporazuma pomeni približevanje temu cilju. Tajvanski predstavniki, ki morajo biti zaradi domače opozicije v takih izjavah previdnejši (pred dvorano, v kateri so potekati pogovori, so demonstrirali predstavniki tajvanske Demokratične napredne stranke, ki se zavzema za razglasitev tajvanske neodvisnosti; pogajalcem so očitali nečiste posle s Pekingom), poudarjajo, da jim sporazum daje večje možnosti pri uveljavljanju na kitajskem trgu in pomaga odpravljati praktične probleme, kot je vračanje ilegalnih kitajskih priseljencev in boj proti vse bolj razširjenemu piratstvu v tajski ožini. No, vsem besedam o zgodovinskosti sporazuma navkljub, pa skrbno pripravljeni in izpeljani pogovori niso miniti povsem brez incidentov. Tako so se tajvanski predstavniki močno razburili ob kitajskem predlogu o vzpostavitvi rednih letalskih in pomorskih zvez, češ da tak predlog pomeni »resen pritisk komunističnega Pekinga, ki želi, da bi se vdati«, kot je predlog označil general Sung Hsin Lien, vodja tajvanskega urada za nacionalno varnost. Wu An Ci, ki na tajvanski univerzi proučuje odnose s Kitajsko, pa meni, da se oblasti v Taipeju bojijo prehitrega odpiranja do Kitajske, ker bi imel nenadzorovan dotok ljudi s celine daljnosežne politične posledice za majhno otoško državo. (Na Tajvanu živi nekaj več kot dvajset milijonov ljudi, otok pa po površini ne meri niti Se enkrat toliko kot Slovenija. Slovenija: 20.251 kvadratnih kilometrov; Tajvan: 35.961 kvadratnih kilometrov). Zanimivo je, da sta državi, vsem političnim in ideološkim zadržkom navkljub, uspešno trgovati že doslej (glej graf). Seveda je trgovina potekala posredno, prek Hongkonga. 2e v osemdesetih letih so Tajvanci delovno intenzivno industrijo, kot je proizvodnja čevljev ali igrač, preselili na celino. Zdaj se pripravljajo na selitev bolj sofisticirane proizvodnje, kot so računalniki in zabavna elektronika. Kot napovedujejo predstavniki tajvanske zunanjetrgovinske zbornice, bo tajvanski izvoz na Kitajsko dosegel že osem milijard dolarjev in se bo prihodnje leto povečal na deset milijard. Kitajska bo v naslednjih treh ali štirih letih spodrinila Japonsko, ki je zdaj tretji najpomembnejši uvoznik tajvanskih izdelkov (za ZDA in Nemčijo), predvideva isti vir. In prav predstavniki cvetočega tajvanskega gospodarstva imajo največ zaslug za ponovno približevanje držav, saj se zaradi meglenih ideoloških zadržkov pač niso pripravljeni odreči vse bolj obetavnemu kitajskemu tržišču. VARŠAVA - Poljska vladna koalicija je v težavah, potem ko je manjša stranka, ki jo sestavlja, zapustila kabinet in je parlament glasoval o dodatnih 1, 4 milijarde ameriških dolarjih, ki naj bi jih porabiti iz proračunskih sredstev. Samo nekaj dni pred izredno pomembnim glasovanjem o vladnem zakonskem predlogu za množično privatizacijo je kmečka zveza v sredo zapustila manjšinsko koalicijo z obrazložitvijo, da drugi partnerji niso pripravljeni prisluhniti njenim zahtevam glede kmetijske politike. Koaliciji premierke Hane Suhocke bo tako ostalo samo približno 180 glasov v 460-članskem spodnjem domu. Tako vlada kot predsednica Adam Jasser/Reuter poljske centralne banke pravita, da ni sredstev za nove izdatke, ki bi povečali načrtovani proračunski primankljaj 81,7 trilijona zlotov (4,95 milijarde dolarjev), s katerim se je strinjal mednarodni denarni sklad. Po glasovanju v parlamentu je Suhocka predstavnikom tiska povedala, da se bo naslednji teden sesla s parlamentarnimi prvaki, da bi obravnavali poljske reforme: »Premisliti je treba, kako ravnati, da Poljska ne bi izgubila vsega, kar je dosegla,« je dejala. Glasovanje o privatizaciji znak pa bo povzročilo vladi Se hujše skrbi, ker je radikalno tržno usmerjena liberalna stranka zagrozila, da bo prav tako zapustila koalicijo, če zakonski predlog ne bo sprejet. Vodje koalicije so v sredo priznati, da je vlada v težavah, vendar so dejali, da ne bo odstopila. Načrt privatizacije ima Se vedno možnost za uspeh, saj vlada upa, da ga bo podprla največja opozicijska stranka - postkomunistična demokratična zveza levice. SLD je dala vedeti, da bi lahko podprla vlado, saj je bila večina njenih amandmajev k predlogu zakona sprejetih. Vladni predstavnik za tisk Jacek Kozlovv-ski pa je dejal, da je težko reči, kako se bodo odločiti, da pa je vlada vsekakor optimistična glede tega, da bi lahko dobila vsaj en del poslancev SLD na svojo stran pri podpori vladnega načrta. (Reuter) BLIŽNJI VZHOD / MIROVNA POGAJANJA Izraelci in Arabci tnnasto vztrajajo vsak pri svojem, izhod pogajanj je nepredvidljiv VVASHINGTON - Izraelska in arabske delegacije so drugi dan pogajanj o miru na Bližnjem vzhodu pokazale določeno stopnjo prožnosti v pogledih, vendar ni nobena stran nastopila z novimi predlogi, ki bi lahko pomenili izhod iz pogajalske slepe utice. Izraelska delegacija se ločeno pogaja s sirsko, libanonsko in jordansko ter z delegacijo Palestincev iz okupiranih področij na Zahodnem bregu in v Gazi. Kljub sorazmerno optimističnim napovedim pred začetkom pogajanj je očitno, da so si arabska in izrael- ska stališča enako vsaksebi kot ob prekinitvi prvega kroga pogajanj pred štirimi meseci. »Doslej se nismo slišali ničesar novega. Zdi se mi, da bomo ponovno igrati že večkrat igran film,« je izjavil član izraelske delegacije. Izraelsko zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da bo Izrael dovolil vrnitev tridesetim izgnanim Palestincem, ki so biti izgnani 17. decembra lani. Člani palestinske delegacije so odgovoriti, da so od Izraela pričakovali več človečnosti, predvsem pa menijo, da bi morale izraelske oblasti omogočiti nor- malno oskrbo izgnancev s človekoljubno pomočjo. Izraelska delegacija je na pogajanjih predlagala delitev oblasti na zasedenih področjih. Ta ozemlja bi sicer Se naprej ostala v Izraelu, vendar bi palestinsko prebivalstvo sodelovalo v upravnih organih na lokalni ravni, ustanoviti pa naj bi tudi lokalne palestinske policijske enote. Tiskovna predstavnica palestinske delegacije Ašravijeva je izjavila, da so Palestinci skeptični do teh načrtov, saj bi morale sprte strani najprej doseči splošni politični sporazum. (Reuter) SVET Petek, 30. aprila 1993 SRBIJA / POSLEDICE VOJNE, KI JE NI Posamični samomori in kolektivna norost Če si življenje vzame dvanajstletni otrok... BEOGRAD - Po zaslugi reportaže tuje televizijske postaje, ki je bila predvajana sredi tega tedna, so državljani Zvezne republike Jugoslavije lahko videli eno od najbolj tragičnih slik vojne na Balkanu. Gre za poročilo iz Tuzle, kamor je prispela skupina žensk in otrok iz Srebrenice: pred kamero se je znašla ženska srednjih let s popolnoma otopelim pogledom, poleg nje je ležal 12-letni sin, ki je skuSal narediti samomor, saj ni mogel prenesti ločitve od mlajše sestre. Politika »obrambe stoletnih ognjišč« je povzročila tragično stanje, ko milijoni ljudi bežijo od svojih ognjišč. Del trpljenja, ki ga morajo prenašati, je zapisan po zaslugi psihologov in psihiatrov iz posameznih beograjskih, vojvodinskih in bosanskih bolnišnic, institutov in strokovnih združenj. Veliko je vprašanj, ki se porajajo iz dokumentacije »bodoCe obtožnice«, ki nosi naslov Stresi vojne. Verjetno bodo trenutni stresi potisnjeni na obrobje, prevladovala pa bo dilema, kolikšen del današnje otroške generacije je prizadet za vse življenje. Ali bo kdaj neka deklica prenehala risati dve sliki (na eni njena hiša gori, na drugi Zoran Jelicič / Beograd pa je cela in lepa)? Ali bo kdaj del teh pregnanih otrok prenehal iskati izhod v agresivnosti in kriminalu, kot to delajo zdaj? Verjetno je, da so pregnanci in begunci največje žrtve manjših in večjih stresov in celo najtežjih duševnih motenj. Samomor je skrajna oblika nestrinjanja s sedanjim stanjem. V enem tednu se je v Novem Sadu ubilo dvanajst ljudi. Preiskovalni sodnik pa sumi, da so se Se trije ljudje ubili sami. Tudi brez te trojice je številka grozljiva, pa Čeprav so Vojvodinci znani kot ljudje, ki so nadpovprečno nagnjeni k samomorilskim dejanjem. Neki človek je namesto socialne pomoči vzel bencin in vžigalice, drugi si je vzel življenje v domu za ostarele. NajveC razburjenja pa je povzročil samomor mladega fanta, nekdanjega vojaka, ki si je vzel življenje v nekem novosadskem hotelu: poleg poslovilnega pisma je pustil vojaško knjižico, na katero je napisal: »Jaz sem za ljubezen, ne pa za vojno.« Niso znane dimenzije celotnega pojava kot tudi ne delež posameznih psihičnih obolenj, vendar je jasno, da so stro- kovnjaki obupani. Neki izkušen psihiater, ki je večino svoje kariere delal v bolnišnicah z najtežjimi bolniki, se nemočno sprašuje: »Kako naj vlivam upanje ljudem, ki so v trenutku izgubili vse, za kar so delali in si prizadevali leta in leta, od prijateljev do premoženja? Kaj naj rečem družini ubitega mladega človeka, katerega država ni v vojni? Kako naj pozdravim duševnega invalida, ki se je tak vrnil z 'vojaških vaj’? Ni niti osnovnih zdravil za zdravljenje psihično prizadetih ljudi.« Hkrati se zmanjšuje »zdravi del« naroda. Kar 3 7,6 odstotka anketiranih v Srbiji ta teden meni, da ni potrebno podpisati Vance-Ovvnovega načrta. Kako bo Clinton razumel te zagovornike bombardiranja srbskih položajev? Uboj na beograjskih ulicah (Foto: TRIO) Tudi Karadsč prosi ameriškega predsednika, naj skliče mirovno konferenco v Čamp Davidu VVASHINGTON, BEOGRAD, PRAGA, KARAČI, MOSKVA, ZAGREB - Medtem ko so Šibi v Bosni zaceli novo veliko ofenzivo na skoraj vseh frontah, je Bela hiša uradno sporočila, da utegne ameriški predsednik Clinton ze danes objaviti nove sklepe o odločnejših ukrepih v Bosni Clinton se bo prej o svojem načrtu pogovoril z zavezniki in elani ameriškega kongresa. Poglavar bosanskih Srbov Kara-džič je verjetno zaradi strahu, da bi se VVashington vendarle odločil za bombardiranje srbskih položajev v BiH, ameriškega predsednika v Četrtek zaprosil, naj Cimprej povabi vse zapletene v bosansko krizo v Čamp David in tako pomaga poiskati mimo rešitev. Karadzič je tako podprl nedavni predlog hrvaškega predsednika Tudmana, ki pa bi rad videl v Čamp Davidu kar vse pred- stavnike republik nekdanje Jugoslavije. Premier bosanskih Srbov Vladimir Lukič pa je za beograjski dnevnik Večemje novosti izjavil, da so sile bosanskih Srbov pripravljene za spopad s tujimi vojaki, »pa naj napad pride iz zraka ali pa na prvi frontni črti«. Napadalce »ne Čaka nic dobrega, kajti drago nameravamo nositi nase glave naprodaj«, je izjavil Lukič. Srbski zgodovinar iz Bosne Milorad Ekmečič pa meni, da bodo zavezniška bombardiranja »prisilila srbske topove, da se bodo približala bosanskim mestom, morebiten razpad vojaških sil (bosanskih Srbov) pa bo odprl pot za klasično gverilsko vojskovanje«. V Pragi je 52 držav članic Kevsa je podprlo poostreni embargo ZN proti srbsko-čmogorski Jugoslaviji. Ne izključujejo tudi »najostrejših ukrepov«, če bodo bosanski Srbi še naprej zavračali podpis mirovnega načrta. »Odprava embarga na uvoz orožja v BiH je eden naslednjih ukrepov, ki ga predvidevajo ZN, so zapisali v opozorilnem sporočilu po tridnevnem zasedanju Komiteja visokih predstavnikov Kevsa. Kevs priporoča vzpostavitev »varnostnih območij« za zavarovanje civilnega prebivalstva, predajo težkega orožja pod mednarodni nadzor in razmestitev opazovalcev ZN na mednarodnih mejah BiH. Kevs bo okrepila nadzor embarga na mejah ZRJ s 60 do 100 »cariniki«, ki bodo pomagali kolegom v državah, M mejijo na Srbijo in Cmo Goro. V sredo zvečer je tudi Makedonija skozi stranska vrata stopila v Kevs. Sprejeli so jo kot opazovalko pod imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija Vojna v Bosni je v središču po- zornosti ministrske konference islamskih držav v Karačiju. Sklenili so, da bodo v vse države stalne članice VS OZN poslali ministrsko delegacijo, ki bo zahtevala uporabo sile prah Srbiji. Medtem so v Moskvi objavili, da je parlament naročil ruskemu veleposlaniku v OZN, da mora z vetom nasprotovati vsaki resoluciji, ki bi dovoljevala mednarodno vojaško posredovanje v BiH. Agencija Interfax je še sporočila, da se utegnejo zunanji ministri petih članic VS sestati že 5. maja v Ženevi. V Zagrebu pa je predstavnik Unproforja objavil, da njihove sile v nekdanji Jugoslaviji trenutno štejejo 24.915 pripradnikov. Od marca 1992 je bilo ubitih 39 pripadnikov modrih čelad, 414 pa ranjenih. NOVICE Tudman na obisku v Turčiji ANKARA - Hrvaški predsednik Franjo Tudman je prispel na štiridnevni uradni obisk v Turčijo, kamor ga je povabil predsednik turskega parlamenta Husametin Cin-doruk, ki po Ozalo-vi smrti začasno opravlja tudi funkcijo turškega predsednika. Kot so sporočili iz turškega zunanjega mi-nstrstva, naj bi se Tudman v Ankari sestal s Cindorukom in s predsednikom vlade Sulejmanom Demirelom. Pogovarjali naj bi se o dvostranskih turško-hrvaških odnosih in o vojni na področju Bosne in Hercegovini. Podpisali naj bi tudi listino o prijateljstvu in sodelovanju ter sporazum, ki predvideva dodelitev posojila Hrvaški v višini 50 milijonov dolarjev, ki naj bi ga omogočila Eximbank, turška banka za izvoz in uvoz. (Reuter, STA) Makedonski minister v Albaniji TIRANA - Makedonski obrambni minister Vlado Popovski je prispel na uradni obisk v Albanijo, kamor ga je povabil njegov albanski kolega Safet Zu-lalija. Delegaciji obeh ministrstev se bosta pogovarjali o poglobitvi sodelovanja med obema ministrstvoma oziroma o intenziviranju vojaškega sodelovanja med obema balkanskima državama. Pred nekaj dnevi je albanska vlada s posebno deklaracijo priznala neodvisnost in suverenost makedonske države. (M. K.) Makedonija opazovalka v KVSE PRAGA - Nekdanja jugoslovanska republike Makedonija je od srede naprej opazovalka v Konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi. Odbor visokih funkcionarjev te organizacije se je za ta vmesni ukrep odločil zatro, ker sta Grčija in Albanija nasprotovali, da bi Makedonija postala stalna članica Kevs. (AFP, STA) Albanija svari Srbijo TIRANA - Albanski ministrski predsednik Aleksander Meksi je v intervjuju za časopis Ilirija, ki izhaja v New Yorku, izjavil, da bo Albanija v primeru srbske agresije na Kosovu posredovala z vsemi sredstvi. Albanska vlada ne bo dopustila stopnjevanja srbskega nasilja nad kosovskimi Albanci ter etničnega čiščenja. Z albanskim stališčem je seznanjen tudi ameriški predsednik Bill Clinton. Za preprečevanje agresije na Kosovu poteka živahna diplomatska dejavnost, je Se povedal Meksi. (STA) HRVAŠKA / VLADAVINA HERCEGOVCEV? INTERVJU Z NEKDANJIM PREDSEDNIKOM SFRJ STIPETOM MESIČEM Svet obtožuje Hivaško zaradi pokolov v Bosni Mednarodne ustanove ne dajejo kreditov; politiki nočejo na obisk REKA - Hrvaška se vse teže otepa svoje preteklosti. Kompleks tako imenovane Nezavisne države Hrvatske pritiska na Hrvate kot nočna mora. Zato so nekateri osupnili ob poročilih iz Srednje Bosne, da so njihovi sonarodnjaki zakrivili pokole civilnega prebivalstva. Margareth Thatcher, nekdanja britanska premierka, ki naj bi v Zagrebu prejela častni doktorat, je potovanje odpovedala zaradi »strahotnih napadov Hrvatov na Muslimane.« Tudi v skupni izjavi, ki sta jo v nedeljo v Zagrebu ob navzočnosti FranjaTudma-na in lorda Owna podpisala Alija Izetbegovič in Mate Boban, navajajo pokole v okolici Travnika, Busovače in Jablanice, vendar sta pri tem krivi obe strani. Nekatera poročila pa trdijo, da so bili menda nekateri hrvaški borci oblečeni v uniforme s kljukastimi križi. Hrvaška je zaradi ljudi, ki so zagrešili zločine nad civilnim prebivalstvom, doživela ostro mednarodno obsodbo. Nekateri tuji komentatorji omenjajo celo ustaše, čeprav so ti v današnji Hrvaški obroben pojav. Tega pa ne verjamejo direktorji Svetovne banke, ki so Hrvaški nenadoma odpovedali posojilo v vrednosti 125 milijonov dolarjev. To naj bi bila tudi prva mednarodna finančna pomoč novi državi, ki zaradi vojne trpi veliko škodo. Te dni je prispela tudi novica, da je Hrvaški odvzeto pokroviteljstvo nad Organizacijo mednarodne konference o človekovih pravicah, kar se utrjuje zelo negativno podobo te dežele v svetu. Predsednik Tudman, ki zelo rad ponavlja, da je v njegovi držav spoštujejo človekove pravice in da ugled Hrvaške v svetu nenehno naraSCa, je zdaj zaskrbljen. V sredo je sklical sejo Sveta obrambe in nacionalne varnosti, na kateri je napadel leve in desne skrajneže in objavil, da bodo proti njim sprožili politični boj, odločen pa je tudi, da jih bo ukrotil s »sredstvi pravne države«. Dobroslav Paraga, Ante Dapič, Mile Dedakovič-Ja-streb in Ante Brkačin, se pravi najbolj znani elani Stranke prava in elani Ho-sa, so v preiskovalnem postopku. Toda Paraga ima svoje pristaše tudi v BiH in ni še natančno jasno, ali so prav elani Hosa v uniformah s kljukastimi križi izvedli pokol nad Musli- mani. Tudmanov vpliv na Hrvate v BiH je zelo velik, saj ima tamkajšnji HDZ pod vodstvom Mateja Bo-bana oblast nad pretežnim delom hrvaške skupnosti v Herceg-Bosni, jasno pa je, da ne more nadzorovati vseh vojaških enot. Tud-manova nesreča pa je v tem, da se je obdal z ljudmi, ki so po poreklu iz BiH. Tako je na primer obrambni minister Susak po rodu iz BiH, pa tudi drugi visoki politiki in vojaki na Hrvaškem so po rodu iz sosednje države. Zato Hrvaško obtožujejo, da sodeluje v razkosavanju BiH. Tako bo, dokler Tudman ne bo omejil oblasti Hercegovcev na Hrvaškem, saj mnogi trdijo, da so tako predani interesom rodne pokrajine, da so močnejši od same HDZ. Goran Moravček ZAGREB / POLITIČNO DOGAJANJE V SENCI Nepojasnjeni umori, sumljivi tajni agenti in hrvaški politični vrh ZAGREB - Povsem nenadoma je na zadnji seji Odbora za notranjo politiko in nacionalno varnost hrvaškega sabora prišla na dan zatajevana afera o možni vpletenosti politikov iz samega državnega vrha v umor sindikalnega aktivista v 2TP Milana KrivokuCa, ki je po nacionalni pripadnosti Srb. Umor se je zgodil pred štirimi meseci. Rezultati raziskave o položaju v javnem podjetju Hrvaške železnice so pokazali, da so razmere v tem kolektivu do kraja na tleh. Med osebami, ki naj bi zakrivile to stanje, je bil omenjen tudi Stjepan Kralj, ki ima nejasen polo- žaj na Hrvaških železnicah, sicer pa je v službi na Uradu za varstvo ustavnega reda. Kralj naj bi na več naslovov poslal dokumentacijo, iz katere naj bi bilo razvidno, da je Vladimir Seks, podpredsednik hrvaške vlade, vpleten v politični umor sindikalnega aktivista Milana KrivokuCa. Tajna policija, ki jo je tedaj vodil Josip Manulič, zdaj predsednik Zupanijskega doma sabora, tega ni zanikala, zato so obtožujoči dokumenti prišli tudi v novinarske roke. Najprej jih je objavil avstrijski Die press, na koncu pa še Nedeljna Dalmacija v članku kontroverznega Iva- na Zvonimirja Cička. Na včerajšnji seji saborskega odbora je Seks zavrnil vse obtožbe na svoj račun, češ da gre za klevete. Vladimir Seks je menda proti Kralju vložil kazensko prijavo. Na seji je postavil tudi vprašanje, kako je mogoče, da se v tako pomembni službi, kakršna je služba za varstvo ustavne ureditve, zaposli Stjepan Kralj, zločinec, ki ga je Hrvaški izročila Švedska policija. Podobno je po Seksovih besedah tudi v Ivanom Mustačem, ki je član Mandičeve tajne policije, čeprav je bil agent Službe državne varnosti, zdaj pa skuša menda osvo- boditi Stjepana Kralja. Tako kot v vsaki aferi, se pojavlja tudi vrsta drugih stvari, ki pričajo o hudih spopadih v političnem vrhu. Sklenili so, da bo delovna skupina saborskega odbora nadaljevala s preiskovanjem primera na Hrvaških železnicah. Ker pa so že padle ocene, da gre na Hrvaškem za specialno vojno, dobivajo izrečene klevete že močne politične implikacije. Postavlja se vprašanje: Ali lahko neka država funkcionira kot pravna država, če so v njenem političnem vrhu ljudje, ki sodelujejo v političnih umorih? Gordana Gojak Molk sveta je bil prošnja Miloševiču, naj začne z vojnami na Balkanu Tako kot Nemčijo in Japonsko po drugi svetovni vojni moro zdaj Srbijo doživeti šok vojnega poraza, do bo lahko nekoč demokratično in v korist srbskemu narodu Stipe Mesič (Foto: Diego Andres Gomez) Stipe Mesič je nekdanji predsednik SFRJ, sedanji predsednik hrvaške skupščine in pisec knjige Kako smo rešili Jugoslavijo. Po časopisnih anketah je naj-sarmantnejsi politik, kar jih premore Hrvaška, sam pa se ima predvsem za človeka in oboževalca svoje premalokrat videne vnukinje. Gospod Mesič, predlagam, da za začetek spregovoriva o slovensko-hr-vaskih odnosih. Splošno mnenje je, da ti niso več tako dobri kot takrat, ko sta se Slovenija in Hrvaška borili za samostojnost in mednarodno priznanje. Imate prav, vendar je tako stanje po svoje povsem razumljivo. V času osamosvajanja sta imeli obe državi identičen cilj in skupen interes, da ga cimprej dosežeta. Zdaj sta to dve mednarodno priznani državi s svojimi interesi in problemi, ki jih ne moreš prenesti na nikogar drugega. Ker smo trenutno vsi prezaposleni s svojimi problemi, tudi intenziteta naSih stikov upada. Mislim da je po uresničitvi osamosvojitvenih projektov prišel čas za normalno delo, odpiranje proti Evropi, pa tudi uspešno medsebojno sodelovanje. Tak je naraven potek dogodkov. Ali imate informacije, kaj je z lanskoletnim sporazumom obeh vlad z dne 23. septembra, ki naj bi uravnal ekonomske odnose med državama? Priznam, malo ste me zmedli, ne vem natančno. Mislim, da ta sporazum še ni ratificiran, vendar delujejo področne komisije tako za določitev meje kot tudi za medsebojno sodelovanje. Mislim, da morata obe državi sprejeti zakone, kompatibilne z ES, saj imata ambicijo za vstop vanjo. Sporazum o gospodarskem sodelovanju lahko hitro pride na dnevni red sabora, vendar je to le forma. Pomembno je resnično sodelovanje, Čimprejšnja rešitev nekaterih spornih vprašanj, ki niso tako velika, da bi med državama obstajali razlogi za nezaupanje. Vendar je za to potrebna politična volja. Ali vidite težave pri določanju (še zlasti morske) meje s Slovenijo? Jaz na tem področju ne vidim nobenih težav. Obstaja meja, ki je določena, vse drugo so le detalji, ki jih je treba tako tudi obravnavati. Na kopnem ali na morju. Ali bi bila lahko bila Slovenija Hrvaški v prihodnje velika gospodarska tekmeca? Svetovno tržišče je tako veliko, da ne vidim nobene potrebe po medsebojnem konkuriranju. Nasprotno, uspešno lahko sodelujemo pri osvajanju zunanjega trga, kajti nekdanje jugoslovansko tržišče je razpadlo in se lahko obnovi Sele s koncem vojnei. To pa je odvisno od mednarodnih dejavnikov in od tega, ali bo Srbija odstopila od svojih imperialističnih teženj. Ce se vrneva nazaj na Hrvaško. Ali po vasem Hrvaška je ali ni v vojni? Na to vprašanje je lahko odgovoriti. Hrvaška kot država ni v vojni, pač pa so v vojnem stanju nekateri deli njenega ozemlja. Na ozemljih pod nadzorom Unproforja Se ni vzpostavljena hrvaška jurisdikcija, ne delujejo hrvaške ustanove, zato pa so živahne paravojaške organizacije, ki dobivajo logistično podporo iz Srbije. Tu Unprofor Hrvaški ni omogočil, da vzpostavi pravno državo, in to je največji problem, ki nas muči. Kako rešiti problem tako imenovanih ruralnih Srbov v Hrvaški? Ta problem je mogoče hitro rešiti, saj v bistvu ne obstaja problem pri Srbih na Hrvaškem ali v BiH, ampak v imperialistični politiki Slobodana Miloševiča, ki s svojim populističnim militantnim režimom ustvarja pri Srbih iluzijo o veliki Srbiji. Tako se z idejami, ki sodijo v sedemnajsto ali osemnajsto stoletje ohranja na oblasti. Mi pa gradimo Evropo 21.stoletja, odprtih meja, kjer bodo pripadniki vseh narodov živeli v slogi, vsak v svojem kulturnem krogu. Pred nedavnim ste izjaviti, da sočustvujete z urbanimi Srbi na Hrvaškem. Njihov položaj ste primerjali s položajem Nemca, ki se je leta 1945 znašel v Londonu. Absolutno! Razumem, kako težko je biti Srb na Hrvaškem v času, ko je ta žrtev srbske agresije. Posebno primitivnejši ljudje so nagnjeni k posploševanju, pa jih je težko prepričati, da Srbi, ki so lojalni naši državi, s to agresijo nimajo ničesar skupnega. Mi imamo v nekaterih vojaških enotah tudi do 35 odstotkov Srbov, zato se moramo boriti za pravno državo, ki bo varovala svoje državljane in njihove interese, ne glede na nacionalno ali versko pripadnost. Bili ste predsednik Jugoslavije. Sodelovali ste v zdaj že zgodovinskih pogajanjih pred izbruhom oboroženega spopada. Ali kdaj pomislite, tako intimno, da je bilo takat mogoče preprečiti vojno katastrofo? Nisem toliko prepotenten, da bi verjel v vsemogočnost svoje pameti. Vendar me sčasoma vse bolj obhaja prepričanje, da do vojne ne bi prišlo, če bi evropski in svetovni mehanizmi pravo- časno pravilno ocenili položaj. Miloševič z izgovorom, da varuje Srbe zunaj srbskega ozemlja, uresničuje svoje ozemeljske apetite. Ce bi mednarodna politika to pravočasno spoznala in mu takoj zagrozila z odločnimi sankcijami, si Miloševič ne bi upal začeti z vojno. Zdaj pa njegova do zob oborožena vojska ruši celotno BiH, dogajajo se nepojmljiva grozodejstva, svet pa to mimo dopušča. S Hitlerjem se ni dalo pogovarjati. Nemčija je morala doživeti šok vojnega poraza, da je postala ena gospodarsko najmočnejših in hkrati najbolj demokratičnih držav na svetu. Enako je bilo z Japonsko. Tako mora tudi Srbija skozi isti proces, da bo jutri lahko demokratična, in v korist srbskega naroda. Molk sveta je bil tako rekoč prošnja Miloševiču, naj začne z vojno. Imeti ste priložnost spoznati Slobodana Miloševiča. Ati je on dober politik v tem smislu, da načrtovano uresniči? Zagotovo. Doslej je dosegel vse, kar si je postavil za cilj, ne da bi za hip zašel s poti. Vendar v vojni ni pomembno, v koliko bitkah si zmagal. Take vojne ni mogoče dobiti. Tu je svet neusmiljen. NiC ne bo s spremembo meja, s sanjami o veliki Srbiji. Ostale jim bodo le ogromne človeške izgube. Ati bosta Srbija in Hrvaška v prihodnje lahko sodelovati? Nemčija in Francija sta si bili v zadnjih letih trikrat v laseh. Ko sta odstopili od teženj po ozemeljskem osvajanju, sta postali dobri sosedi z odprtimi mejami in razvitim sodelovanjem. Slevica Suša DRŽAVA IN DRUŽBA Petek, 30. aprila 1993 NOVICE SEJA SLOVENSKE VLADE Kučan sprejel člana predsedstva BIH LJUBLJANA - Predsednik Republike Slovenije Milan KuCan je včeraj na ločenih srečanjih sprejel elana predsedstva Republike BIH Mirka Pejanoviča. Osrednja tema pogovorov je bila vojna v BIH. Predsednik Kučan je gosta seznanil s stališči in dejavnostjo Slovenije za rešitev krize, se posebno pa s svojimi stiki, ki jih je v tej funkciji imel ob svoji udeležbi na otvoritvi Muzeja v spomin na holokavst v Washingtonu. Mirko PejanoviC je s predsednikom govoril o izredno težkih razmerah v BIH, poudaril pa je, da Se vedno obstajajo muslimanske, hrvaške in srbske sile, ki si vztrajno prizadevajo za ohranitev te države, da jim pešajo moči, pa ni skrivnost. Mir je potreben vsem, zato prosijo Slovenijo za nadaljnje sodelovanje pri tem, je dejal PejanoviC. (STA) Guverner Ohia na obisku v Sloveniji Guverner ameriške zvezne države Ohio George V. Voinovich je včeraj zvečer prispel na zasebni obisk v Slovenijo. Kot gostitelj mu bo danes zunanji minister Lojze Peterle priredil večerjo na gradu Strmol. Konec tedna bo guverner Voinovich na obiskih pri svojih sorodnikih. V ponedeljek pa bo predsednik SML Jože Strgar izročil guvernerju tudi spominski kljuC masta Ljubljane. Guvernerja Voinovicha bo sprejel tudi predsednik RS Milan KuCan na pogovore v vili Rožnik, kjer mu bo priredil tudi kosilo. Ameriški gost bo obiskal begunski center v Škofji Loki.(N. S.) Predsednik vlade na Portugalskem LJUBLJANA - Republiški urad za informiranje je včeraj sporočil, da bo dr. Janez Drnovšek na povabilo portugalskega predsednika vlade Anibala Cavaca Silve danes odpotoval na dvoinpoldnevni obisk na Portugalsko. Drnovšek se bo z gostiteljem pogovarjal o možnostih za razširitev bilateralnega sodelovanja med državama, udeležil se bo tudi mednarodnega srečanja Bogastvo sveta, ki ga prireja nova Sevemo-južna pobuda od 20. aprila do 2. maja letos. (T. U.) Podpis sporazuma z ZDA VVASHINGTON - Vlada Republike Slovenije in vlada ZDA sta včeraj v VVashingtonu podpisali prvi meddržavni sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju. Sporazum, ki sta ga podpisala Rado Bohinc in pomočnik ameriškega državnega sekretarja za področje znanosti in okolja Curtis Bohlen, je zato pomemben za nadaljnje razvijanje znanstvenega in tehnološkega sodelovanja med državama. S tem sporazumom se obe vladi obvezujeta, da bosta razvijali in spodbujali tovrstno sodelovanje, predvsem na področju temeljnih znanosti, varstva okolja, kmetijstva, industrije, energetike, prometa ter na področju standardizacije. (N. S.) Elektrika se bo še dražila, zato pa bomo do leta 2000 bolj zdravi Sprejeli energetsko bilanco, dolgoročni zdravstveni plan in dokončali priprave na privatizacijo LJUBLJANA - Slovenska vlada je včeraj sprejela predlog energetske bilance in vrednostnega načrta elektroenergetskega sistema Slovenije za leto 1993. Načrtovani stroški elektroenergetskega sistema, kot je povedal minister za gospodarske dejavnosti Maks Tajnikar na tiskovni konferenci po seji vlade, znašajo 46, 5 milijarde tolarjev. Ob tem je poudaril, da ti stroški ne zajemajo celotne amortizacije, ki je v elektrogospodarstvu nekje na ravni 24 milijard tolarjev, ampak le amortizacijo na ravni fiksnih in garantiranih obveznosti, ki izhajajo iz že sprejetih posojilnih aranžmajev v preteklosti. Teh obveznosti je za dobrih 4, 5 milijarde tolarjev. V celoti teh sredstev, ki jih elektroenergetski sistem potrebuje za normalno izpolnjevanje fiksnih in garantiranih obveznosti, ne bo mogoče zagotoviti. To seveda pomeni, da bo razliko elektroenergetski sistem moral poiskati v ustrezni politiki cen. Tajnikar je zatrdil, da tega ne bo mogoče doseči le s prehodom s poletne na zimsko sezono, ampak s postopnimi popravki cen. To seveda pomeni, kot je ocenil Tajnikar, da elektrogospodarski sistem letos ne bo sposoben večjega samofinanciranja naložb, zato mu bo država priskočila na pomoč s proračunskimi sred- stvi.Vlada je Se sprejela sklep, da bo jamčila za sredstva za gorivo v JEK v višini 19, 6 milijona dolarjev, posojilo pa bo odplačevala sama krška elektrarna. Vlada je sprejela tudi uredbo o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja. To je zadnji manjkajoči podzakonski akt, ki omogoča uresničevanje zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij oziroma jim daje možnost, da začnejo na podlagi otvoritvene bilance pripravljati program lastninskega preoblikovanja. Kot je povedala predstavnica agencije za prestrukturiranje in privatizacijo Meta Duhovnik, temelji metodologija na ra-Cunovodsko-strokovni podlagi in vrednoti posamezne postavke sredstev in obveznosti do njihovih virov v bilanci stanja na dan 1. 1. 1993. Pri tem ostaja odprto vprašanje opredelitve kapitala, ki ga trenutno veljavna računovodska zakonodaja, sprejeta na ravni nekdanje Jugoslavije, ne rešuje. Uredba uvaja nov pojem osnovnega kapitala, ki je usklajen s slovenskimi računovodskimi standardi. Te standarde se po uredbi uporablja tudi za vrednotenje zalog, inventarja itd. Izjema so nepremičnine, ki jih lahko vrednotijo le pooblaščeni cenilci. Po besedah državnega sekretarja Alenka L. Jakomin, Mile Cuk, Katarina Novak Toneta Ropa lahko v roku enega meseca že pričakujemo prve programe podjetij, ki se želijo lastninsko preoblikovati. Vlada pripravlja tudi uredbo o izdaji lastniških certifikatov in uredbo o investicijskih družbah, merila za revizijo lastninskega preoblikovanja podjetij, v katerih obstaja sum, da je bilo oškodovano družbeno premoženje, pa bodo nared v začetku prihodnjega tedna. Državni sekretar Jože Drofenik je povedal, da je vlada potrdila začasna navodila o uresničevanju resolucije Varnostnega sveta, ki poostruje sankcije proti ZRJ. Ze sprejeti zakon o izvajanju resolucije bo tako po hitrem postopku dopolnjen, Špediterji in carina pa so že seznanjeni z novimi navodili. Vendarle vlada nima ocene o škodi, ki jo bodo zaradi nove resolucije VS utrpela slovenska podjetja, ki poslujejo z Makedonijo. Vlada je na svoji seji obravnavala in sprejela plan zdravstvenega varstva Republike Slovenije do leta 2000. Ob upoštevanju strateških usmeritev Vlada je včeraj sprejela tudi nekaj dolgoročnih odločitev (Foto:Srdan 2ivulovič/TRIO) Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) izhajajo temeljne smernice plana iz analize zdravstvenega stanja prebivalstva Slovenije. Za poglavitne vzroke smrtnosti - bolezni srca in ožilja ter rakave bolezni, ki najbolj prizadevajo starejše prebivalstvo, ter nesreče in samomore, katerih žrtve so povečini ljudje v najbolj aktivnem življenjskem obdobju - so pripravljeni plani, kako jih zmanjšati. Po besedah zdravstvenega ministra dr. Božidarja Voljča tudi tako postajamo primerljivi z evropskimi državami. S približevanjem 38 ciljem SZO želimo s planom vplivati na način življenja naše družbe kot celote ter na spremembo miselnega in vedenjskega vzorca ljudi. »Upamo, da bo plan nekoliko izboljšal našo sa-modestruktivnost, ki se kaže v samomorih, upadanju Števila rojstev in odnosih, kakršni so v naši družbi zdaj,« je dejal Volje. Pripravljena je tudi vrsta konkretnih projektov, denimo o zdravi prehrani, ki že poteka, naslednje pa je na vrsti kajenje. Ker pa gospodarski razvoj in družbena življenjska raven narekujeta visoko stopnjo solidarnosti v zdravstvenem varstvu, so v planu predvideni ukrepi za socialno šibkejše prebivalstvo, nezaposlene in druge, ki so jih prizadele gospodarske razmere. KOMISIJA ZA VOLITVE / IMUNITETA Sodni svet naj svojo odločitev še premisli Premalo utemeljenih razlogov, do bi sodnici vzeli imuniteto - Podporo Andreju Rotu zo šefa Radio LJUBLJANA - Morebiti se bo zgodilo, da bo državni zbor v kratkem prvič odločal o odvzemu imunitete - toda ne poslanske, ampak sodniške. Gre za predlog sodišča iz Slovenskih Konjic, ki je državni zbor zaprosilo, naj dovoli uvedbo kazenskega postopka zoper sodnico sloven-skobistriskega sodiSCa, ki naj bi pri opravljanju sodniške funkcije razžalila obtoženca. Zato je sodišče predlagalo odvzem sodniške imunitete. Sodni svet je menil, da je odvzem sodniške imunitete mogoč le, če je kaznivo dejanje storjeno pri opravljanju sodniške funkcije, torej takrat, kadar sodnik sodi. V omenjenem primeru pa je slo za to, da sodnica stranki ni dovolila fotokopirati sodnega spisa. Zato je sodni svet ocenil, da sodnica ni storila kaznive- Majda Vukelič ga dejanja med sojenjem, tako da tudi ni razlogov za odvzem imunitete. Toda ta razlaga ni prepričala parlamentarne komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, ki se je na včerajšnji seji ukvarjala s tem primerom. Prav nasprotno! Večina elanov je menila, da razlaga sodnega sveta Se zdaleč ni utemeljena in da je celo podcenjujoča. Tudi zato bi morali sodnici odvzeti imuniteto, je predlagalo nekaj elanov komisije, predvsem iz ljudske stranke, da bi sodni svet drugič napisal bolj konsistentno mnenje. Toda komisija se je za zdaj odločila, naj sodni svet svoje mnenje dopolni, do problema pa naj se opredeli tudi sekretariat za zakonodajno-pravne zadeve. Sicer pa je komisija soglašala s predlogom Sveta RTV, da Andreja Rota imenuje za glavnega urednika radijskih programov RTV Slovenija. Njegovo imenovanje mora zdaj potrditi še državni zbor. Slovenska ljudska stranka pa se je odločila, naj državni zbor Metko Karner-LukaC razreši kar dveh funkcij. Tako naj ne bi bila vec Članica manda-tno-imunitetne komisije (namesto nje naj bi bil Stefan Matuš) in komisije za ugotavljanje nezdružljivosti opravljanja javne funkcije ter nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev. Na njeno mesto naj bi bila izvoljena Mihaela Logar. Komisija za volitve se je s tema predlogoma strinjala, svoje pa morajo reci Se poslanci. Kot da se igramo parlament Res je nekaj narobe v državi, kjer tudi najvišje zakonodajno telo ne upošteva temeljnih pravil pravne države. Tako se je včeraj že drugič zgodilo, da je bilo med gradivi za seje različnih parlamentarnih komisij in odborov tudi taksno, katerega objava bi utemeljeno sprožila ostre odzive, marsikdo pa bi se lahko znašel tudi v sodni dvorani. Poglavitni »krivec« je ljubljanski temeljni tožilec Tomaž Miklavčič, ki je že pred Časom ob tožilski aferi odboru za notranje zadeve in pravosodje ob svojem poročilu predložil tudi »preglednico«, iz katere jasno izhaja, koga, kdaj in zakaj so ovadili in kakšna je bila končna odločitev. Podatki se nanašajo na obdobje od konca leta 1991 do začetka letošnjega leta. 2e takrat je nekaj poslancev opozarjalo, da gre za kršitev ustavnih pravic in kršitev varstva osebnih podatkov, predsednik odbora za notranje zadeve Vitodrag Pukl pa je takrat zmogel le to, da je novinarje prosil, naj teh imen ne objavljamo. Lahko si le mislimo, kaj bi se zgodilo, Ce bi ta imena prišla v javnost, posebej tudi zato, ker je iz »preglednice« razvidno, da je bila vrsta postopkov ustavljena. In parlament tudi v drago ni poskrbel, da se to ne bi ponovilo.Tako se je isto gradivo vCeraj znašlo pred komisijo za volitve. In tudi tokrat je predsednik komisije Tone Anderlič prosil novinarje, naj imen ne objavimo. Komentar ni potreben, dodajmo le izjavo enega od poslancev, ki je dejal, da se »igramo parlament«. PREISKOVALNA KOMISIJA Teden dni za zbiranje gradiv Notranje ministrstvo noj zagotovi varnost članov komisije Tanja Starič Preiskovalna komisija se je na začetku znašla pred temeljnim vprašanjem, kaj bo njena prva naloga in kakšna so sploh njena pooblastila. Predsednica Polona Dobrajc je poudarila, da komisija ne bo razsojala o nezakonitostih, ampak bo vsa spoznanja o storjenih kaznivih dejanjih predala tožilstvu. O tem, da bo Hit prva naloga komisije, so se elani zelo hitro strinjali, več težav pa so imeli z ugotavljanjem, kaj jih v tem primeru konkretno zanima. Tone PerSak in Jože Lenič sta poudarjala, da je temeljna naloga ugotavljanje vpletenosti politike v gospodarski kriminal. Ivo Hvalica pa je menil, da bi morala komisija preučiti najprej nepravilnosti pri lastninjenju, utajo davkov, ustanovitev podjetij v tujini, sume o prilaščanju družbenega denarja in Sele potem povezovanje z določenimi segmenti politike. Kar takoj naj bi predali tožilstvu ovadbo, da v primeru Hit obstaja sum kaznivega dejanja utaje davkov. Kasneje so ugotovili, da to ni potrebno, saj je ustrezne postopke že sprožila Služba družbenega knjigovodstva. Ivo Hvalica je tudi predlagal sklep, naj slovenska vlada nemudoma vloži zahtevo pri vladah tujih držav, naj ustrezne službe pregledajo finančno poslovanje v podjetjih, ki so jih Hit in druge »sumljive« firme ustanovile v tujini. V dokaz za trditev, da imajo v aferi pomembno vlogo podjetja v Italiji in na Irskem, je predsednici kar med sestankom izročil dva dokumenta, ki so jih potem »shranili« v arhiv komisije.,(O vsebini obeh dokumentov smo neuradno izvedeli, da gre za nakazila tujim bankam.) Komisija je sicer sklep nekoliko spremenila - vlada naj bi za začetek samo sporočila, kakšne so sploh možnosti tovrstnih preiskav podjetij v tujini. Precej polemična je bila razprava o javnosti dela komisije - Jože Lenič in Ciril Pucko sta menila, da bi morala biti zasedanja in pričevanja praviloma zaprta za novinarje, predsednica pa bi javnost obveščala na tiskovnih konferencah. Temu je nasprotoval predvsem Marjan Podobnik, ki po sprejetju proračuna državi ne zaupa in zato meni, da bo samo javnost zagotovila uspeh preiskave. Seje bodo - kot se je vendarle odločila večina - praviloma javne. Ce pa bodo zaprte, naj bi obveljal (na predlog Polone Dobrajc) »gentlemen‘s agreement«, da zaupni podatki ne bodo »kapljali« v javnost. Komisija je sprejela tudi zahtevo notranjemu ministra, naj dobijo osebno zaščito tisti elani, ki jo zahtevajo. Gre predvsem za Marjana Podobnika, ki v zadnjem Času doživlja številne grožnje. Polona Dobrajc pa je povedala, da se najbolje varuje sama in da bo »zadovoljna, ko bodo varnostniki cim bolj oddaljeni«. Komisija se bo spet sestala Cez- teden dni, ko bo dobila vso zahtevano dokumentacijo. PO TV SOOČENJU MIHE BREJCA IN MIHE KOZINCA »Nekaterih stvari javno pač ne moreš povedati« Predsedniki so izgublili pismo, lokacije Visa pa so skrivnost Istega dne, ko je preiskovalna parlamentarna komisija začela svoje (očitno) mukotrpno raziskovanje »pravega« ozadja afere Hit, se je na nacionalni TV zgodil še en prispevek k odkrivanju najveCjega gospo-darsko-politicnega škandala v novejši slovenski postsocialistični zgodovini. Umazane povezave primera Hit po »soočenju« nekdanjega predstojnika Var-nostno-informativne službe Miha Brejca in pravosodnega ministra ter predsednika tričlanske vladne komisije Miha Kozinca si- cer niso nič bolj jasna, smo pa zato lahko slišali vrsto citatov iz sedanje slovenske zakonodaje, nekaj podrobnosti o datumih in srečanjih, o katerih sicer pišejo že vsi slovenski Časopisi in se nekaj podrobnosti o zapisniku, ki ga je in ni mogoče prebrati, pa o Brejčevem pismu, ki ga je državno vodstvo dobilo in ga potem tudi ni dobilo in tako naprej. Kljub temu je bilo zanimivo slišati Miha Kozinca, ko je spregovoril o skrivnosti svoje »udbovske« preteklosti, ki se (po njegovih besedah) začenja in končuje pri zanimanju te službe za njegovo odvetniško delo. Ali Miha Brejca, ko je povedal, da sicer ni nad državo in njenimi legalnimi ustanovami, da pa je kljub temu hranil dokumentacijo o primeru Hit dva meseca na skrivni lokaciji Visa, ker enostavno nikomur ne zaupa. Ne vladi, ne parlamentu, ne ustavnemu sodišču, ne vrhovnemu sodišču, ne tožilstvu, sploh nikomur. Ker so, očitno, vsi vpleteni. Kako so vpleteni, kdo so kompromitirana imena, kakšna grozodejstva so počela, spet nismo izvedeli. Razen za Janeza Siršeta, ki pa je tako in tako že nakaj Časa kriv v vseh »bolje obveščenih« debatnih krožkih. Miha Brejc je na koncu povedal, da se nekaterih reci v javnosti pac ne govori. In sta najbrž zato oba gosta po oddaji še eno uro sedela skupaj »na Štiri oCi«. Tistega pogovora, žal, nihče ni snemal. Razen morda kakšna tajna služba, kar pa bomo lahko izvedeli Sele -po naslednjih voli-tvah.(T.S.) Izjavi o televizijskem soočeniu Nekdanji predstojnik varnostno informativne službe Miha Brejc: je ljo v ko »Za tako obsežno in delikatno tematiko bilo na vo-premalo časa. Nismo obdelali bistvenih vprašanj, ki bi jih javnosti lah-Odpirala pa so se vprašanja, na katera ni mogoče odgovarjati v javnosti zaradi varovanja državne skrivnosti. Kljub temu upam, da se je podoba o zadevi HIT vsaj malo zbistrila.« Miha Brejc in Miha Kozinc po soočenju (Foto: S. 2.) Pravosodni minister Miha Kozinc si televizijskega soočenja zveCer ni ogledal, ker so se prav v tistem Času poslavljali od sodelavca v ministrstvu, ki odhaja v pokoj. Po popoldanskem snemanju pa je povedal, da »oddaje ni razumel kot soočenje, ker se soočata nasprotnika, ki o določenih zadevah drugače mislita«. »Jaz sem, na žalost, predsednik tričlanske vladne komisije, ki je opravila svoje delo v skladu s svojim znanjem, vestjo in postenjem. G. Brejc ima (in je že imel) možnost povedati svoje pripombe na poročilo. Ko jih bo komisija dobila, se bo spet sestala in vse pripombe pregledala. Ce bo treba razčistiti se kakšne nejasnosti, se bo z gospodom Brejcem se enkrat pogovorila.« AVSTRIJA Petek, 30. aprila 1993 NEMČIJA / DESNI EKSTREMIZEM Izročitev neonacista Vrnitev Ochsenbergerja Igor Schellander/Ivan Lukan r EVROPA / SEVANJE UV-B KOROŠKA / DEŽELNI ZBOR - ZERNATTO Evropa pred uvedbo “burning time" Vznemirlijvi podatki Igor Schellander “Zastopstva manjšine ne bo“ Tristrankarski pakt proti manjšini drži Ivan Lukan NOVICE Nov zalet v Bruslju BRUSELJ/DUNAJ Po kritiki o nejasnih pogajalskih izhodiščih in pozicijah avstrijske delegacije v Bruslju je zdaj zelo hitro prišlo do korekture nekaterih stalisc. "Avstrija je predložila nadalnje statemente k pogajalskim točkam in je svoje pozicije precizirala in Se bolje definirala”, je v torek izjavil zunanjepolitični komisar ES Hans van den Broek. Vendar naj bi slej ko prej v vprašanjih kmetijstva, regionalne poltike, nevtralnosti in varnostne politike bila potrebna intenzivna pogajanja. Avstrijski zunanji minister Alois Mock računa s tem, da bodo pogajanja do začetek junija omogočila jasno pozicijo ministrskega sveta ES o avstrijski želji po pristopu. DUNAJ/CELOVEC -Nemški varnostni organi bodo predali Avstriji neonacista VValter Ochsenbergerja, je bilo vCeraj sporočeno. Predarlcan je bil zaradi oživljanja nacionalsocialistične miselnosti in zaradi vrste inkriminiranih prispevkov v njegovem listu “Sieg“ (Zmaga) lani po daljši sodni obravnaviobsojen na dve leti pripora. Neonacistično glasilo “Sieg“ je bilo neke vrste organ radikalne ekstremistične desnice, v prvi vrsti se je izpostavljalo s tajenjem nacionalsocialističnih grozodejstev (kot na primer masovnega uničevanja Zidov v koncentracijskih taboriščih), poveličevanjem Tretjega rajha in nacionalsocialistične ideologije, veli-konemskim revanšizmom (zahteva po združitvi vseh “nemških teritorijev") in rasizmom. Desni ekstremisti so privlačno oblikovani barvni maga-cin razpecatili zlasti na avstrijskih Šolah. Obsojeni Ochenberger naj bi bil 1. oktobra 1992.leta v predarlskem Feldkirchu nastopil zaporno kazen, vend se je pred tem pravočasno umaknil v tujino. To je izzvalo močno kritiko na račun avstrijskega sodis-Ca, ki kjub obsodbi in svarilom državnega tožilca ni poskrbelo za ustrezne ukrepe proti možnemu pobegu Ochsenbergerja. Le-ta se je najprej skrival v Španiji. Sredi februarja letos so mednarodno iskanega neonacista prepoznali nemški cariniki, ko je iz Litve pripotoval v nemški Kiel. Tam je do zdaj sedel v preiskovalnem priporu, medtem pa sta Avstrija in Nemčija reševali vprašanje njegove izročitve. O njej je odločalo ministrstvo za pravosodje v zvezni deželi Schlesvvig-Holstein, vendar na začetku ni bilo popolnoma jasno, kako bodo odločili, saj je nemško proavo-sodje glede na nemško prakso sprva kot povod za izročitev pričakovalo kriminalni, ne pa politični delikt. Obsodba Ochsenbergerja je bila važen signal za resnejše nastopanje avstrijskih policijskih in sodnijskih organov proti organiziranemu neonacizmu. Dokaz za to je tudi proces proti koroškemu učitelju Ottu Schatzmayerju, ki je prav tako obtožen oživljanja neonacistične miselnosti. Celovško sodišče je sodsko obravnavo včeraj zaradi zasliševanja nadaljnjih prič prekinilo. DUNAJ - Nemški zvezni urad za okolje (UBA) je objavilo naj-novejse podatke v zvezi z razkrajanjem ozona v stratosferi in povečanjem sevanja ultravijoličnih žarkov klasifikacije B. Raziskave potrjujejo pred kratkim objavljene podatke iz Študije ameriške vesoljske agencije NASA, ki izkazujejo 10-odstotno nazadovanje zaSCitne ozonske plasti v arktičnem področju ter 20-odstotno nazadovanje ozonske plasti nad gosto poseljenimi področji med 30. in 60. severnim vzporednikom. NASA po desetletnem opazovanju ozonske plasti v stratosferi (satelit Nimbus 7) zlasti opozarja na neposredno posledico -ojačitev sevanja elek-tromagnetiCnih valov iz ultravijoličnega spektra, ki se je povečalo kar za eno tretjino. Najvecji problem so žarki tipe UV-B, ki ogrožajo zdravje (očesna in kožna oboljenja) ter dolgoročno unicejojo plankton v morju in rastline na kopnem. Nemške raziskave zdaj te alarmant- ne podatke potrjujejo. UBA sporoča, da se je jakost žarCenja ultravijoličnih valov tipe B medtem že tako po-jaCila, da je v aprilu bila beležena jakost, kot je navadno dana Sele na višku poletja - v juniju. V Nemčiji so za primer nadaljnega stopnjevanja v pripravi svarila in navodila za prebivalstvo. Žarki UV-B naj bi zdaj dosegli že 80-odstotkov tiste jakosti, pri kateri naj bi bila izdana prva javna opozorila. Na Dunaju je iz pristojnega ministrstva z okolje sprva bilo slišati le pomirjujoče izjave. Koncentracija žarkov UV-B da se ni dosegla maksimalne vrednosti, poleti bi se situacija lahko celo nekoliko stabilizirala. Razen tega bodo v Avstriji izvedb svojo lastno raziskavo, je v zvezi z vznemirjujočimi ameriškimi in nemškimi Študijami napovedal pristojni strokovnjak Avstrijskega zveznega urada za okolje, dr. Ra-dunsky v pogovoru za avstrijski radijo. Zvezni minister Aus-servvinkler pa je napovedal informacijsko kampanjo. CELOVEC - Koroški deželni glavar Christof Zernatto je včeraj na zasedanju koroškega deželnega zbora koroškim Slovencem vzel zadnja upanja v zvezi z uvedbo narodnostnega mandata v koroškem deželnem zboru. V odgovoru na poslansko vprašanje je dejal, da “v prihodnji le-gislaturni dobi zastopstva manjšine v deželnem zboru ne bo! “ Zernatto je to svoje stališče utemeljil s tem, da ni pripravljen zapustiti pot tristrankarskega konsenza v manjšinski politiki, poleg tega pa je Se menil, da tudi znotraj slovenske narodnostne skupnosti ni enotnega mnenja glede zastopstva manjšine v koroškem deželnem zboru. Deželni glavar je hkrati napovedal, da je koroška deželna vlada že odobrila med deželnozborskimi strankami dogovorjeno novelacijo volilnega reda za deželnozborske volitve. Pri tem je poudaril, da predlog deželne vlade ne predvideva ne ureditev zastopstva manjšine kot tudi ne opustitev osnovnega mandata za manjše volilne grupacije. Kot je Republika poro- čala, je zvezni-vodja Zelenih Peter Pilz začetka aprila v pogovoru z deželnim glavarjem zahteval, naj Koroška prilagodi svoj volilni red novemu zakonu o državnozborskih volitvah. Le-ta predvideva, da vsaka volilna grupacija, ki po celi Avstriji doseže 4 odstotkov veljavnih glasov, pride v avstrijski parlament. Koroški volilni red torej ostane najbolj restriktiven v Avstriji, saj bo tudi v bodoče za vstop v deželni parlament potrebno zbrati najmanj 8 odstotkov v enem volilnem okrožju... V Celovcu je včeraj spet zasedal koroški deželni zbor Nastopni obisk vodstva SŠZpri Ambrozyju CELOVEC - Slovenska športna zveza je ta teden nadaljevala predstavitvene obiske. Tokrat so se zastopniki SSZ predstavili Športnemu referentu dr. Petru Ambrozyju in ga seznanili s težnjami in čiliji Slovenske športne zveze. Novi predsednik Marijan Velik je predvsem opozoril na odprt status SSZ v okviru zveznih in deželnih gremijev. Ureditev tega statusa pa bi naj zagotovila redne subvencije s strani zveze in dežele. Dr. Ambrozy je v pogovoru opozoril na deželni športni zakon in s tem v zvezi poudaril, da s strani dežele ni možno prevzeti financiranje rednega delovanja SSZ. Pozdravil načrte SSZ, kot je to športno srečanje vseh evropskih manjšin in nogometni turnir v celovški sejemski hali.Glede vprašanja nogometnega igrišča za SAK je obljubil finančno pomoC. Deželni športni sekretar, Stefan Gen-ser, pa je podprl zamisel tesnejšega sodelovanja med SSZ in Športnemu referatu urada deželne vlade. S strani SSZ sta se pogovora se udeležila podpred-senik Danilo Prusnik in tajnik Bernard Sadovnik. DUNAJ / SPOMINSKA SVEČANOST ZA SELSKE 2RTVE Odkrili spominsko ploščo v dunajski “Sivi hiši" Navzoči manjšinski in državni predstavniki Igor Schellander AVSTRIJA / FPO IN DESNICA Tudi neonacist Gottfried Kiissel je bil bivši kandidat Nova razkritja v "rjavi" sceni DUNAJ - Tudi neonacist Gottfried Kiissel, ki od začetka lanskega leta v preiskovalnem priporu Čaka na začetek procesa zaradi nacističnega delovanja in poveličevanja Tretjega rajha, je bil nekoč kandidat na občinski listi FPO. Kiissel je v okviru psihiatričnega 'intervjuja' v preiskovalnem priporu izjavil, da je 1980.leta pri občinskih volitvah na izrecno željo tedanjega svobodnjaškega obrambnega ministra Ofnerja (koalicija SPO z FPO!) kandidiral na listi svobodnjakov v domači občini Payerba-ch (Nižja Avstrija). Vodja neonacistične “Volkstreue aufierparla-mentarische Opposition" (VAPO), ki je 1991.leta kot naslednik (za aidsom umrlega Michaela Kiih-nena) postal tudi vodja zahodnonemških neonacistov, nadalje izjavlja, da do sedanje Haiderjeve FPO nima tesnejših stikov, vendar se v mnogih zadevah strinja s politiko stranke. Avstrijska državna policija je Kiissela in vrsto njegovih kameradov - po večletnem bolj ali manj nemotenem delovanju in paravojaških vajah - aretirala konec leta 1991. Povod za aretacio je bil javni pritisk zaradi televizijskih intervjujev novega 'fuhrerja', ki so jih emitirale ameriške in nemške tv-postaje in v katerih je Kiissel neovirano poveličeval Hitlerja in nacionalsocialnisticno ideologijo. ■J PRIREDITVE Petek, 30.4.1993 ŠMIHEL Farna dvorana, 20.00 -Razstava mojstrov domače obrti Jerneja in Mateja Kosmača iz Tržiča: "Iz domačih korenin”. ST. JANZ Stara ljudska Sola, 9.00 - "Kako gradimo poceni hleve za prosto rejo goveda”; referent: . Giinter Egger, Kmetijska zbornica Štajerske; Sobota, 1.5.1993 PLIBERK Pri Schvvarzlnu, 20.00 - "Vigredni koncert”, nastopajo: MePZ Podjuna, Mlada Podjuna, kvintet "Kralj Matjaž” iz LibuC; SELE Farni dom, 19.30 -"Trije vaški svetniki", gostuje”, gledališka skupi- na iz Podlipe, Slovenija; Nedelja, 2.5.1993 CELOVEC Mladinski dom SSD, Mikschallee, 20.30 - Koroško slovensko srečanje muzikantov "Pozdrav prijateljem”, nastopila bosta tudi: Alpski kvintet in Magic Musič; ST. PRIMOŽ Gostilna pri Voglu, 14.00 - Društvo upokojencev “Podjuna" vabi svoje elane na: "Redni občni zbor in srečanje ob materinskem dnevu”, kulturni spored: Plazniška dekleta; SELE Gostilna Trki, 14.00 -Srečanje ansamblov treh dežel, nastopajo: ansambel "Fantje iz- DUNAJ - Z razkrtijem spominske ploSCe (delo rojaka Hanzija Certova), nagovori političnih reprezentantov, glasbenimi prispevki, molitvijo in polaganjem vencev so se včeraj tudi na Dunaju spomnili 50. obletnice smrti trinajsterice koroških Slovencev - upornikov proti nacizmu. Selške žrtve - s tem imenom živijo pro-tifasisti iz Sel in okoliških občin dalje v kolektivnem spominu Slovencev na Koroškem -so bile 29. aprila leta 1943 (po poprejšnji Freislerjevi obsodbi v Celovcu) obglavljene v dunajski “Sivi hiši", današnjem sodišču za ka- pod Rogle”, družina Višic,Junge Lavantaler; Farni dom, 15.00 - Komedija "Trije vaški svetniki”, nastopa gledališka skupina iz Podlipe (Slovenije); Ponedeljek, 3.5.1993 CELOVEC Pastoralni center sv. Cirila in Metoda, 10-Ok-tober Str. 25/1, 19.00 -"Človek v zlatem rezu” z Andrejem Capudrom, pogovor vodi Vinko Ošlak; Petek, 7.5.1993 ROZEK Galerija Rožek, Semi-slavCe 13, 19.00 - Helga Duffek bere iz svojih del, uvodne besede spregovori Brane Kovač. zenska dejanja in preiskovalnem zaporu. Svečanost v spominski sobi sta organizirala Center avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju in Klub slovenskih študentov in študentk (KSSS/D), med uglednimi soudeleženci komemoracije pa so bili bivši avstrijski zvezni predsednik Rudolf Kir-chschlager, zvezni minister za pravosodje Klaus Michaler (kot predstavnik avstrijske zvezne vlade), državna poslanka in bivša ministrica za pouk Hilde Havvlicek (SPO), direktor avstrijskega parlamenta Heinz VVasser-bauer, slovenska amba- sadorka na Dunaju Katja Boh, predstavnik angleške ambasade Town-sed, bivši vodja urada koroške deželne vlade Ralf Unkart, ter predstavniki avstrijskih narodnostnih manjšin ter sorodnik obglavljenih in občani iz občine Sele na Koroškem. Minister Michalek je spomin na žrtve nacionalsocialističnega režima vzel za povod, da je ponovno kritiziral in odkolnil še v mnogih državah na svetu prakticirano smrtno kazen. Predsednik CAN Karel Smolle se je v svojem govoru obsodil vojne grozote na tleh bivše Jugoslavije, predsednik KSSS/D Joži VVutte pa je svaril pred latentnim fašizmom ter samokritično pozval tudi slovensko narodnostno skupnost k večji strpnosti napram drugače mislečim. Smolle je na komemoraciji prebral pismo zveznega predsednika Thomasa Klestila. Tri-najstero selskih žrtev, tako Klestil, nas spričo tragedije v nekdanji Jugoslaviji tem bolj spominja na veliko tragedij, kateri so bili izpostavljeni koroški Slovenci v času druge svetovne vojne, a spominjajo naj nas tudi na učinkovit upor proti nacističnemu režimu. Koroška delavska zbornnica je tudi letos razpisala literarni natečaj "Nagrado dela", Dobitnik nagrade je Dunajčan Paulus Hochgatterer (na sliki z drugimi nagrajenci). Prodaja 'državnega smetarja’? DUNAJ - Avstrijski skorajšnji monopolist na področju odstranjevanja odpadkov, državni holding ASA, bo po vsej verjetnosti prodan tujemu interesentu. ASA - vodilno podjetje za odstranjevanje in obravnavanje tako navadnih kot industrijskih odpadkov ima 540 milijonov šilingov letnega prometa in je tudi moCno zasidrano v nekaterih vzhodnih državah - je včlanjena v avstrijski državni holding OIAG. Bank Avstrija je pred kratkim odbila ponudbo, da bi kupila podjetje za milijardo in pol šilingov. Po odklonitvi 'domače rešitve’ so zdaj na vrsti tuji interesenti. Konkretno se za prevzem ASA zanimajo ameriški 'VVaste management’ (najvecji odstranjevalec odpadkov na svetu z 90 milijardami šilingov letnega prometa), nemški energetskogospo-darski koncem RWE, francoski velikan Generalne de Eaux in švicarski proizvajalec cementa Holder-bank. (I.S.) Bo letošnje poletje turistična katastrofa? DUNAJ - Nic kaj rožnatih pespektiv en vidijo avstrijski strokovnjaki za turizem. Za letos poleti pričakujejo občutljivo upadanje prometa v turizmu. Glavni vzrok naj bi bila gospodarska kriza in slava konjunktuma situacija v Evropi in zlasti v Nemčiji, iz katere prihaja najvecji del poletnih gostov. Razen tega bo letos zaradi valutnih sprememb in razlik dopust v Avstriji dražji kot v preteklih letih. Slav zaključek poslov letos v marcu je bil prvi znak recesije, na primer izpostavljajo strokovnjaki avstrijskega instituta za gospodarske raziskave VVLFO, poleti naj bi se ta trend stopnjeval ter privedel do 3-odstotnega nazadovanja prometa v turizmu. Nazadovanje gostov bo prizadelo predvsem turistična podjetja, katerih gospodarska situacija itak ni najboljša. Težko bo za tiste, ki se usmerjajo v masovnih turizem, turistična podjetja s kvalitativno ali Specializirano ponudbo naj bi imela manj težav, ocenjujejo pri VVTFO. (I.S.) Bilanca OMV: 264 milijonov šilingov izgube DUNAJ — Državna Avstrijska uprava mineralnega olja (OMV), člen državnega industrijskega holdinga Austrian Industries, je v preteklem poslovnem letu negativno bilancirala. Izgube znašajo okoli 264 milijonov Šilingov, to pa kljub lani uveljavljenim varčevalnim ukrepom v višini ene milijarde šilingov. OMV je v pretklem letu Se bilancirala z 1, 8 milijard Šilingov, lani pa je zdrsela v močne težave. V preteklih mesecih se je veliko razpravljalo o privatizaciji ali o možni kooperaciji s tujim partnerjem. Glavni problem OMV je recesija v petrokemični industriji. Samo hčeri OMV 'Petrochemie Danubia’ in 'Chemie Linz’ sta v preteklem poslovnem obdobju prigospodarili izgubo v višini dveh milijard šilingov. Rafinerija je bilancirala z izgubo 140 milijonov, uspešno pa je OMV lahko gospodarila na energetskem sektorju (zlasti s plinom) z dobičkom 1, 8 milijard Šilingov. Tudi družbina mreža bencinskih Črpalk je uspešno obratovala. Vodstvo je za letos napovedalo nadaljnje varčevalne ukrepe. (I.S.) “Tipičen Avstrijec11 je ženskega spola... DUNAJ - Strokovnjaki Avstrijskega centralnega statističnega urada na Dunaju so na osnovi podatkov popisa prebivalstva leta 1991 izdelali sliko “tipičnega Avstrijca". Potemtakem je le-ta - seveda statistično gledano - večinoma Zenskega spola (52 odstotkov), 45 oststotno poročen, povprečno 38, 1 let star in sedemodstotni tujec. Ob roku popisa, dne 15. maja leta 1991, je Avstrija imela 7, 796.000 prebivalcev, kar pomeni, da je Število prebivalstva v primerjavi s popisom leta 1981 naraslo za 3, 2 odstotka. Iz rezultatov popisa leta 1991 je dalje razvidno, da je vsak peti Avstrijec “zrel“ za pokoj oz. da je že dosegel starost, s katero bi lahko šel v pen-zijo. S tem pa je Avstrija pri vrhu evropske lestvice. KOROŠKA / POTRES 4. stopnja CELOVEC- V sredo zvečer ob 20.50 uri se je tresla zemlja na Južnem Koroškem. Epicenter potresa, ki je po Mercallijevi lestvici dosegel 4. stopnjo, je bil v okolici Borovelj, k sreči pa ni povzročil gmontne škode. Potresni sunek je trajal le nekaj sekund, moCno Čutih pa so ga tudi v glavnem mestu Kraške, v Celovcu. To je razvidno tudi iz sporočil požarnih bramb, žandarmarijskih postaj ter uredništev dnevnikov na Koroškem, ki so registrirali nekaj sto telefonskih kli-cov. Vznemirjeni prebivalci Roža in centralnih predelov Koroške so se ob tej priliki predvsem spomnili na katastrofalen potres leta 1976 v Furlaniji, ki je prav tako bil okoli 21.00 ure in v prvih majskih dneh. Avstrijska služba za potrese prosi prebivalstvo, naj zaznavanja pismeno sporoči na naslov Osterreichicher Erdbebendienst, Hohe VVarte 38, A-1190 VVien/Dunaj. 12 Petek, 30. aprila 1993 KULTURA FOTOGRAFIJA / RAZSTAVA, KI DOKUMENTIRA OBE NEMČIJI MED 1950 IN 1990 Poročila o stanju v dveh svetovih Trčenje Zahoda in Vzhoda je bilo tako silovito, da je porušilo Berlinski zid - Fotografije so sled prvih korakov resnice tega soočenja -Razstava bo z Reke potovala v Zagreb in nato v Ljubljano »Poročilo o stanju « je zaenkrat zadnja v nizu fotografij na razstavi »Fotografije v Nemčiji od 1850 do danes«, ki jo je organizirala razstavna služba berlinskega Inštituta za odnose s tujino. Razstavo je tako kot celotno serijo zasnoval Wulf Herzogenrath iz Berlina, Gothejev insti- tut iz Zagreba pa je omogočil njen prenos na Hrvaško, najprej v Moderno galerijo Rijeka, potem pa v MSU Zagreb, od koder bo prišla tudi v Slovenijo. Gre za avtorska fotografska »poročila« iz dveh nemških držav, ki sta nastali po kapitulaciji vsaka na svoji strani Branko Cerovac zidu. Z izborom avtorjev in del, ki so relevantni za splošen vpogled v določene strani razvoja kot medija in umetniške zvrsti, so tako v »reportažni« kakor tudi v »avtorski« fotografiji skušali prikazati spremembe, prelome, dejanske eksistencialne, družbene, politične in ideološke procese v obeh državah, ki so tudi estetsko posredovani z razvojem fotografije ter z različnostjo avtorskega pristopa k temu mediju, k njegovi »stvarnosti« in »resnici«. Vsi avtorji, vsak iz svojega zornega kota, pričajo o travmatičnosti in razcepljenosti tega zgodovinskega obdobja, ki ga simbolizira zid med vzhodom in zahodom, zid, ki ni razcepil samo Nemčije. Fotografije pričajo o stanju oziroma o procesih opustošenja - ne samo urbane okolice, ampak tudi eksistencialnih temeljev in pogojev posameznikovega in družbenega bitja. Gre za »prve korake resnice«, ki jih avtorski reporterji zajemajo in beležijo o nas, o izsekih in vizurah družbenih iger, navad, proslav in ritualov. Gre za majhne radosti vsakdana na ulicah mest na vzhodu in zahodu in za velikanski gnus, osamljenost in tesnobo v urbanih okoljih, ki jih zaznamujejo osupljive vizure praznine, hladu, enoličnosti, banalnosti, kiCa, apatije, represije, političnih shodov in ogabno »polepšane« stvarnosti. Katere izseke iz 40 let življenja obeh Nemcij prikazujejo v kronološkem nizu omenjeni avtorji? Charges Haimer dokumentira življenje običajnih ljudi na ulicah Kolna in Arno Fischer povojni Berlin, v katerem prevladuje brezori-entiranost. Ulrich VViist v svojih slikah mesta poudarja dokumentarne motive, podobna načela pa v svojih »duhamor-nih« in monotonih fotodokumentacijah ljudi in njihovih stanovanj uporablja tudi Wilmar Ko-nig. Andre Gelpke poroča o naključnih znanstvih, pri katerih je zmeraj ohranjena distanca. Enako distancirano tudi Herlinde Kolbl prikazuje odsotnost kakršnegakoli smiselnega odnosa, topo in pritlehno togost in puhlost proslav »finih, uglednih in uglajenih« premožnih slojev meščanstva. Tu je veliko prizorov iz Lole režiserja R. W. Fassbinderja. Nasploh lahko pri vseh teh avtorjih opazimo nekakšno povezanost med ameriškimi in nemškimi filmskimi, likovnimi, fotografskimi in drugimi medijskimi trendi, ki so znani iz filmov Fassbinderja, Schlondorfa, VVendersa, Sieberberga in drugih novovalovskih nemških režiserjev, ki smo jih v zadnjih 15 letih spoznali tudi pri nas. Očitne so Sybille Bergermann: Iz serije Spomeniki, 1975 -1986 (Fotografija iz kataloga razstave) Angela Neuke: Berlin, november 1989 (Fotografija iz kataloga razstave) tudi povezave z ameriško slikarsko tradicijo fotografsko-realisticnega oziroma pop-artisticne-ga posnetka, ki portretira stvari, notranjščine, osebe, ulice, fasade, izložbe, avtomobile, nočne bare in vsakdanja javna prizorišča. Kot so pred tem na ameriško sceno vplivali nemški dadaisti, protagonisti nove stvarnosti, nadrealisti ter nemški filmski režiserji in fotografi, tako je zdaj ta proces očitno doživel svoj višek v 80. in 90. letih v množici citatov, referenc, izposoj in prevzemanj. Prav v nasprotju z načelom distance Gundula Shulze snema stvari in ljudi iz skoraj prevelike bližine. Sibylle Berge-mann spremlja, dokumentira in razkriva okoliščine, procese, ozadje, konce, ki so se zgodili pred začetkom nastanka, transport, sestavljanje in postavitev spomenika Marxu in Engelsu. Fotografija iz te serije, tista, na kateri se z neba spušča Engelsova zvezana figura, nekako določa podobo, je znak identitete celotne razstave »poročila o stanju«. Angela Neuke daje natančna obvestila o do- gajanjih na politični sceni in izza nje. Matt-hias Hoch poroCa o zunanjem videzu in stanju na vzhodnonemških železnicah leta 1988. Njegove fotografije poročajo o vzhodnonemških železniških postajah in o prizorih državniških obiskov, političnih paradah, mitingih, o sistematičnem policijskem terorju nad demonstranti, morebitnimi izgredniki, teroristi, atentatorji v Bonnu leta 1987 ter pri berlinskem zidu novembra 1989 in kasneje še oktobra 1990. S fotografijami Hocha in Neuke j eve stopamo po poti »prvih korakov resnice«, ki se kažejo v Char-gesheimerjevih in Fischerjevih fotografijah iz davnih 50., 60. in 70. let - do neposrednega trenutka (vsaj zunanjega) zrušenja berlinskega zidu in državne združitve Nemčije. Kako koraka resnica po političnem koncu tega procesa, kakšni so njeni najnovejši izseki in preseki, kaj se je dejansko porušilo v ljudeh in kaj se je zaCelo graditi - vse to bo, upam, mogoCe razbrati iz nekaterih prihodnjih razstav, v kasnejših, distanciranih »poročilih o stanju«. SLIKARSTVO / GLEDALIŠČE / PLES / GLASBA EVROAGENDA FILM l KIPARSTVO / ARHITEKTURA / FOTO ULRICHSBERGER ALEIDOPHON BONN ULRICHSBERG Plešoče figure Kunst- und Ausstellungshalle der Bundesrepublik Deutschland, od 30. aprila do 11. julija: PlesoCe figure. Zastave Fante Asafa v Gani, odprto od 10. do 19. ure, ob ponedeljkih zaprto. Fante so afriško ljudstvo ribičev in trgovcev s približno milijon pripadniki, ki prebivajo v številnih državah ob ganski obali. Evropejci so jih odkrili že pred petsto leti in Fante so postopoma, a vendarle hitro prevzemali evropsko tradicijo in artefakte. Ena najbolj osupljivih manifestacij njihove kulture je sistem družb asafo, ki so nekoč tvorile vojaško silo države Fante in so še zdaj zadolžene za dejavnosti skupnosti, na primer za ponovno razdelitev in upad orne zemlje. V vsaki državi Fante je veC teh družb, ki so strukturirane v strogo hierarhično piramido. Članstvo v družbi asafo in najpomembnejše funkcije prehajajo iz roda v rod po patrilinearnem sistemu. Najznačilnejši zaščitni znak vsake družbe asafo je bila zastava, s katero so se predstavljali na pohodih, festivalih, pogrebih in drugih javnih prireditvah. Zgodovinski viri pričajo, da imajo družbe asafo svoje zastave že tristo let, najstarejša ohranjena pa je iz druge polovice 19. stoletja. Na zastavah zasledimo specifično ikonografijo. Glavni vir so zgodovinski dogodki, bogat repertoar pregovorov in rekov ljudstev Akan in različni predmeti iz evropske tradicije. Po eni strani so te zastave glorifikacija posamezne družbe, po drugi pa s sliko pogosto smešijo tekmece, kar Cesto povzroči ali poglobi konflikte med njimi. Zastave so navadno visoke med 90 in 120 cm, v širino pa merijo 120 do 190 cm. Na bombažno ali svileno tkanino slikajo z aplikativno tehniko, majhni deli pa so vezeni. Navadno izberejo univerzalen motiv, ki je na obeh straneh zastave enak. Zastave ljudstva Fante v sebi združujejo svežino in izvirnost njihove slikovite predstavitve. Čeprav so objekti s tradicionalno funkcijo, jih lahko gledamo kot sodobno umetnost. Bonnska razstava je prva predstavitev te umetnosti v Evropi, poleti pa bo na ogled še v Berlinu. (A.K.) Začetek sezone festivalov Kaleidophon, festival jazza in improvizirane glasbe v avstrijskem Ulrichsbergu od 30. aprila do 2. maja 1993 Pričenja se sezona spomladanskih in poletnih festivalov jazza. Kot je v navadi zadnjih nekaj let, jo v sosednji Avstriji začenja simpatičen, predvsem pa ne-pretenciozen in nerazvpit festival v avstrijski vasici Ulrichsberg, kakšnih 50 km severno od Linza na tromeji med Avstrijo, Nemčijo in Češko. V tamkajšnjem »jazz ateljeju« se bodo za prvomajski vikend zvrstili trije festivalski veCeri, ki obetajo zanimivo in predvsem drugačno jazzovsko glasbo. Med nastopajočimi velja opozoriti na European Chaos String Quintet, na kvartet ameriškega saksofonista Davida S. VVarea v družbi z dolgoletnim basistom Cecila Taylorja VVilliama Parkerja, na Ceško-newyorški duet dveh multiinstrumentalistov-improvizatorjev Petra Mahaj dika in Davida Mossa in na trio francoskega ba-sklarinetista Denisa Colina. V festivalski ponudbi še posebej izstopajo sobotni koncert Double Banda newyorškega pihalca Neda Rothenberga in celotni nedeljski dan z duetom imenitnega sopranskega saksofonista Steva Lacyja in pianista Mala VValdrona ter zaključek s posvetilom evropskih improvizatorjev, zbranih v kvintetu, ki bodo igrali glasbo Jimija Hendrixa. Prepeval ga bo Anglež Phil Minton. (I.V.) LONDON Umetnine Bovvesovega muzeja zdaj tudi v Londonu The National Gallery, zbirka slik Bowes Muse-uma, odprto od 28. aprila do 20. junija, tel: 071 - 839 3321 Bowes Museum je prav gotovo muzej, ki hrani najzanimivejšo zbirko umetniških del in izdelkov dekorativne umetnosti v Veliki Britaniji. Ker prostore Bovvesovega muzeja obnavljajo, je londonska Nacionalna galerija sprejela ponudbo tega muzeja, da razstavi 29 umetnin te zbirke. Med razstavljenimi eksponati prednjačijo dela španskih mojstrov in francoskih slikarjev 18. in 19. stoletja: El Greca, Antonia de Perede in Goye. Med francoskimi mojstri pa so zastopani krajinarji Hubert Robert, Michal-lon in Valeciennes. Med razstavljenimi slikami so na ogled tudi manjša portretna dela, med njimi Goyin Melendez Valdez in Champaigne-jev nedavno odkrit portret njegove žene. Na razstavi so poleg omenjenih avtorjev zastopani še slikarji J. Stella, F. Fracan-zano, Boucher, F. Prima-ticcio in drugi. Ob razstavi sta izšla tudi spremljajoči katalog in videoposnetek, ki ju lahko kupite za 4.95 oziroma 10.50 funta. (M.T.) natVonal G A L L E R Y PRESS RELE ASE 071 - 359 1765 UTRECHT_________________________________ Gledališki festival SPRINGDANCE Od 1. do 8. maja v Utrechtu (Nizozemska). Dodatne informacije na naslovu Springdance Festival, Keistraat 2, 3512 HV Utrecht, ali po telefonu 9931 30 332032. Festival so ustanovili leta 1977, na začetku pa se je imenoval STAP. Njegova osnovna naloga je bila uvajanje in razširjanje sodobnega plesa na Nizozemskem. Kasneje se je strategija seveda spremenila in Springdance je razvil bogato mednarodno izmenjavo, kooperativne odnose s tujimi fondacijami in koproducentske z različnimi festivali iz tujine. Najnovejšo zamisel so uresničili leta 1991 kot Voor-land, projekt promocije mladih plesnih talentov. Po dveh uspešnih sezonah so se odločili, da Voorland ne bo veC locen projekt, zato so ga praktično »zlili« s festivalom Springdance. In kako bo sestavljen program letošnjega festivala? Nastopilo bo kar 15 koreografov in skupin iz 9 držav. Občinstvo si bo lahko ogledalo 31 predstav, ki jih bodo uprizorili na šestih različnih mestih Utrechta. Festival bo odprl japonski koreograf Saburo Teshi-gavvara s predstavo Bones in Pages (1. do 3. maja). Ta »disident plesa butoh«, ki smo ga pred kratkim lahko gledali na zagrebškem Eurokazu, je danes eden najrazvpitejših koreografov na Japonskem. Ca-rol.la, predstava Angels Margarit, bo na sporedu 1. in 2. maja. Vera Mantero, Portugalka, ki jo poznamo z ljubljanskih Dnevov plesa leta 1992, prihaja 2. maja in bo do 4. maja izvajala predstavo Perhaps she could dance first and think aftervvards? Istočasno bodo nastopili tudi Leine and Roebana. Solo I je naslov predstave Annamyrl van der Pluym, ki je na programu 3. in 4. maja. Naslednja bo predstava Dennis CTConnor Sacre Conversazione (4. in 5. maj). Catherina Sagna bo nastopila 5. maja s predstavo Le Sommeil des Malaiteurs. The Law of Remains, predstavo iranskega Američana Reza Ab-doha, v kateri vas bo strašil množični morilec Jef-frey Dahmer in zabaval Andy VVarhol, si lahko ogledate od 4. do 8. maja. (Mimogrede, Ce ste potrpežljivi, si boste Abdohovo predstavo lahko ogledali na Dunajskih slavnostnih dnevih od 24. do 28. maja.) Lynda Gaudreau bo na festivalu Springdance nastopila 6. in 7. maja s predstavo Des Centaines de Fois mon Coeur/Etude de 100. That was ali I vvanted, so I stuck my finger in his eye/Kobolt je predstava Kenneth Kvarnstrom, ki bo na sporedu 7. in 8. maja. V tem terminu bosta nastopili še dve skupini: Blok and Steel s predstavo Angelless in Jonathan Burrovvs Group s predstavo Very. V dodatnem, skupinskem programu bodo 2. in 3. ter od 5. do 8. maja nastopili Gonnie Hegen (Go-Go al Goda), Paul Selwyn Norton (Nth) in Janneque Draisma (Bala II). (A.M.) RIM_________________________________________ Dve razstavi fotografa Helmuta Newtona: Galleria del Centro Culturale Francese, Piazza Na-vona, »Moda in slike« (38 fotografij) Villa Medici, »Arhivi noči« (58 Se neobjavljenih fotografij) Razstavi sta odprti od 1. maja do 13. junija. Helmut Nevvton (na sliki z modelom, Los Angeles, 1980), rojen sicer v Berlinu, a po narodnosti Avstralec, si je položaj med najbolj znanimi fotografi naše dobe zagotovil v šestdesetih in sedemdesetih letih, ko je hotel s fotografijami golih ljudi prikazati tedanjo družbo. Nevvton, ki je objavljal v vseh najbolj znanih revijah (Vogue, Elle, Marie-Claire, Jardin des Modes, Playboy, Queen, Stem) in razstavlja v mnogih svetovnih muzejih, je poznan predvsem kot fotograf žensk, ki je naredil preobrat v erotičnih fantazijah današnjega Časa. Na razstavi Moda in slike v Francoskem kulturnem centru bo na ogled 38 najbolj znanih Nevvtonovih fotografij zadnjih trideset let, in sicer iz zbirke Fotografije evropskih hiš. Glavni junaki prelomov v umetnosti: Anita Ekberg, Grace Jones, Jeanne Morreau, Pina Bausch, Andy VVarhol in Hugh Hefner in kreacije svetovno znanih modnih kreatorjev sta glavni temi tega dela rimske razstave. Tudi na razstavi v Villi Medici z naslovom Arhivi noči, ki ga je določil Nevvton sam, je največ fotografij golih žensk, nekaj razstavnega prostora pa je umetnik namenil tudi slikam predmetov v »nespodobnih« položajih. (ANSA) LIKOVNA UMETNOST / DETENTE V LJUBLJANSKI MODERNI GALERIJI Srečanje svetov z nasprotnih strani berlinskega zidu Razstava, ki bi jo morali videti veliko prej - Predstavlja jo kustosinja Liljana Stepančič - Na ogled še do 2. maja Ob padcu berlinskega zidu se je izkazalo, da bo preteklo Se nekaj vode, preden bo stara celina zaživela kot nekoč, recimo kot enoten kulturni prostor. Iz oCi v oci sta si pogledala dva svetova, sicer otroka istih staršev, le da je eden Črnih, drugi svetlih las, eden bogat in slaven, drugi pa obubožan in zanemarjen. O tem govori razstava Detente. Politična intencija naslova poudarja, da poleg same kreacije in umetniških del obstaja še kom- pleksna umetnostna ali kulturna infrastruktura, ki manipulira, promovira, vrednoti in določa status ustvarjanju ter je sama odvisna od ekonomije, politike in sociale. Zgovorno je, da na Zahodu to imenujejo umetniški sistem ali umetnostni svet, medtem ko je na Vzhodu brez imena, kar pomeni, da na eni strani obstaja, na drugi pa ne. Koncept razstave, ki želi promovirati sodobno Češko in slovaško umetnost, nehote razkriva moc za- hodnega umetniškega sistema. Povabljeni umetniki so namreč izbirali svoje »vzore« med zahodnimi kolegi, kar kaže, da so se v obdobju po 2. vojni ustvarjalna likovna središča presedla na Zahod. Zanimivo bi bilo vedeti, Ce bi funkcioniral nasprotni koncept, kjer bi bila izbira prepuščena zahodnemu delu. Verjetno bi vse skupaj spominjalo na prebege ljudi v Času socialističnega bloka. Množica je bezala z Vzhoda in nasprotni poskusi so zanemarljivi, predvsem pa politično in psihološko vprašljivi. Posledica moči umetniškega sistema je, da je naše vedenje o ustvarjanju zahodnih umetnikov zadovoljivo, medtem ko se z večino vzhodnjakov srečujemo prvič. Vsi ustvarjajo v duhu visokega modernizma že nekaj desetletij, le da je delo enih odmevnejše od drugih. Rudolf Pila, ki živi in dela v Bratislavi, je v 50. letih študiral na tamkajšnji Likovni akademiji, od leta 1989 pa je njen profesor. Tako kot Arnulf Reiner, njegov izbrani umetnik, ga je na zaCetku ustvarjanja fasciniral informel. Kasneje je prešel k predstavitveni umetnosti, ki prinaša detajle človeškega telesa. Njegovo ustvarjanje temelji na izrabljanju obstoječih slik starih mojstrov. Tej predlogi se pozneje dodajajo spontane slikarske, ge-stualne intervencije, asoci-irajoCe persiflaže in osvobajajoče provokacije. Umetnik je namreč mnenja, da opazovanje slik sprošCa intuicijo in sproža refleksijo. Stanislav Kolibal, 48-le-tni profesor praske Likovne akademije, imenuje svoja dela zgradbe ah konstrukcije. Gre za prostorske kompozicije ravnih ah polkrožnih, višjih in nižjih le-sonitnih plošC, ki naj bi v končni postavitvi izzvenele v kompozicijskem sozvočju. Temu vCasih doda- ja aluminij ali transparenten material. Čeprav na prvi pogled konstrukcije napeljujejo na konstruktivizem, pa Kolibal to mož-no-st zanika. Pravi vir je namreč mobilna skulptura Alexandra Calderja. Zanimivo je, da Kolibala ni pritegnila njena gibljivost, temveč se je navdušil nad možnostjo, kako narediti skulpturo v prostoru samo iz ravnih linij. V praškem kulturnem krogu je Koliba-lovo ustvarjanje kodirano kot konceptualno, podobno kot v francoskem Bur-renovo ali italijanskem Merzovo. Njegova estetika je odraz modernizma, kjer je pomembno vlogo igrala visoka etična in moralna drža ustvarjalca. To in njegova krščanska deklarahv-nost je točka, ki ga povezuje z delom newyorškega umetnika Davida Rabi-nowicha. Ustvarjanje Milana Kružaka, leta 1940 rojenega in v Pragi živečega umetnika, je tesno povezano s političnim in socialnim kontekstom Češkoslovaške s konca 60. let. Po prihodu iz Amerike, kamor je bil na začetku 70.1et poslan kot mlad politični potencial, se je pridružil praškemu opozicijskemu gibanju. Danes je dekan likovne akademije. Njegovo delo temelji na sožitju podob in predmetov iz različnih kultur v smislu nekakšne popartisticne naravnanosti, vendar vselej z moC- Stanislav Kolibal: Stavba VII, 1990 ■ : ■, ■ .h . ' A),■ _____"A- * * * -• . ... 1 "J- no socialno noto proti režimu in zatiralskim ustanovam oblasti. S Tonijem Craggom ga povezuje uporaba že fabriciranih materialov ali od civilizacije zavrženih izdelkov, ki s premestitvijo v drugačen kontekst zahteva neprestano preverjanje pogleda na svet. Mednarodno uveljavljeni Jiri Valoch, 47-letni Pražen, je predstavnik vizualne poezije. Z njo se je srečal v sami Pragi, ki je veljala v 50. letih za enega od njenih središč. Vizualna poezija je Valocha pripeljala do delovanja v asociaciji Fhmis, aktivni še danes. Od Mallarmeja naprej se je poleg užitka branja odprl prostor še za užitek gledanja teksta, pri Črki kot zapisu določenega glasu se je odkrila njena vizualna moc. Tak konceptualizem teksta pa je podlaga ustvarjanju Josepha Kosutha. . Verjetno le Adriena Si-motova ni neznana našemu občinstvu, saj je v 80. letih sodelovala na dveh Mednarodnih grafičnih bienalih. Njeno delo se utaplja v intimnih zgodbah in je zaprto v hermetičnost. Vendar zgodbe vedno govorijo o poziciji posameznika kot individua, ki se bori ah oponira množične- mu nagonu. Ko gre že za žensko ustvarjanje, se lahko pri nadaljnji razlagi uporabi neki kliše, splošno veljaven za žensko delovanje: to je, seveda poleg histeričnosti in marginalnosti, zaznamovano z izpovedovanjem prek drugega ah z drugim. V delu Adriene Simotove je to drugo Nancy Spero. Simotova se navdušuje predvsem nad njenim štiridesetletnim angažiranim feminističnim bojem, ki je podstat za razumevanje slikarkinega dela. Intencija Nancy Spero je vzpostaviti žensko ali feminilno slikarstvo. Sama ga imenuje »la peinture fe-minine« in se povezuje s podobnimi francoskimi literarnimi težnjami. Helene Cixous, zagovornica »1’ecriture feminine«, pravi, da je potrebno pisati z belim črnilom materinega mleka. To bi pomenilo, da je potrebno v umetniško delo investirati žensko telo in ženski organizem, ki pa je naravni subverziv falo-gocentristiCne tradicije ustvarjanja. Julija Kristeva dodaja, da to ne pomeni izključitve pišoče moške roke, saj so nekateri najboljši predstavniki »1’ecriture feminine« Mallarme, Joyce in Artaud. Nove galorimske izkopanine AVIGNON - V središču Avignona so odkrili galo-rimske mozaike iz 1. stoletja, kot je v Četrtek sporočil odgovorni predstavnik arheološke službe pri generalnem svetu v Vauclu-su Philippe Borgard. »Prvič od začetka stoletja smo odkrili antične mozaike v Avignonu, ki je sicer bolj znan po svojih srednjeveških najdiščih«. Odkritje, ki je nastalo ob vrtanju na gradbišču za neko stavbo, je bilo odkrito pred dvema letoma, z arheološko zaščito pa so zaceli na začetku marca in jo dokončali prejšnjo sredo. Na 25 kvadratnih metrih so odkrili tri Cmo-bele površine z geometrijskimi ornamenti, ki bi utegnile biti tla stanovanjske galo-ro-manske hiše. Odkriti ornamenti predstavljajo manj znan vzorec med tistimi, ki so jih že doslej odkrili na tem področju. Mozaik bodo postopoma prenesli s pomočjo specialistov, ki se bodo svojega dela lotili s posebno tehniko: najprej ga bodo nalepili na platno m ga previdno odlepili od njegove podlage ter nato Pripravili plošče v velikosti 2 x 2 metra. Arheološka ekipa je prav tako našla posodo in keramiko, ki pričata o življenju Avi-gnoncanov v galo-rim-skem obdobju. (AFP) Najden zaklad Troje? DUNAJ - Nemški trgovec in pozneje arheolog Hein-rich Schliemann je leta 1870 odkril ostanke antične Troje Iliosa, kot so jo imenovali stari Grki. Odkopavanja so šele leta 1938 končali Američani, Schliemann pa je vse svoje dragocene najdbe odpeljal v Nemčijo, kjer jih je zapustil berlinskemu muzeju. Po drugi svetovni vojni so se sledi za mnogimi muzejskimi eksponati Tretjega rajha izgubili. Tako je bilo tudi z dragocenostmi iz Troje, ki so jih odpeljali v SZ. Odkar je železna zavesa popolnoma zarjavela, se dela niso lotili le politiki in ekonomisti, temveč tudi arheologi in umetnostni zgodovinarji. Zdaj vse sledi, ki jih je dediščina Troje zapustila v obliki birokratskih listkov in kupov fasciklov, vodijo v Puškinov muzej v Moskvi. Pomembno vlogo pri odkrivanju trojanskega zaklada igra direktorica Puškinovega muzeja Irina Antonova, ki je na dresdenski nemško-ruski konferenci o umetnostnih zakladih zatrjevala, da tega zaklada nikoli ni videla niti o njem ničesar ne ve. Sestavljanja mozaika o izgubljenem zakladu iz Troje pa se je zdaj z vsemi močmi lotil direktor dunajskega umetnostnozgodovinskega muzeja VVil-ffied Zeipel, ki zatrjuje, da mu je Antonova priznala, da je trojanski zaklad dejansko v njenem muzeju. Menda je celo predlagala, da bi predajo izvedli na nevtralnih tleh, na primer v Avstriji. Puškinov muzej si želi, da bi trojanske zaklade prvič predstavili svetu prav na Dunaju. Ker je v izjavah Antonove toliko nasprotij, nemški tisk namiguje, da si je očitno premislila. Zaklad trojanskega kralja Priama je torej v Rusiji. Zdaj niti ni vec pomembno, ali so se medtem zdaj že legendarni zaboji izgubili za železnimi vrati dobro varovanih prostorov Puškinovega muzeja ali pa ležijo v kakšnem muzejskem depoju zunaj Moskve. Tako ruski kot nemški muzealci zdaj pričakujejo dogovor med obema vladama. Od poteka vladnih razgovorov je tudi odvisno, Ce bo trojanski zaklad naslednje poletje ah jesen res razveseljeval Dunajčane. Februarja letos je berlinski kulturni senator Ulrich Roloff - Momin napovedal, da bodo že v nekaj tednih objavili seznam tistih dragocenosti, ki so v Moskvi, vendar v naslednjih dneh o tem nihče ni vedel ničesar vec. Jevgenij Sidorov, ruski kulturni minister, je dopisniku ameriške revije Art Nevvs izjavil, da trojanskega zaklada ni videl in da ga zanj torej ni. Dopisnik Konstantin Akinša pa v aprilski številki nemške revije Art dokazuje, da so trojanski zaklad julija 1945 pripeljali v Puškinov muzej. Kot dokazno gradivo uporablja fotokopije sprejemnih listov, ki jih je med drugim podpisala tudi Irina Antonova, tedanja kustosinja in direktorica Puškinovega muzeja. Akinša je goro birokratskih zapisov, ki opisujejo sprejem zapečatenih zabojev iz Berlina, našel v arhivu moskovske knjižnice. Vsi prepiri in prepričevanje na podlagi materialnih dokazov so poštah že prav paradoksalni. Kajti zdaj se bodo začele tudi debate o lastništvu trojanskega zaklada: Schliemann ga je v svoji oporoki zapustil Nemčiji, lastninske zahteve pa sta postavili tudi Grčija in Turčija. Troja je v zahodno civilizacijo vtisnila globok pečat, ki se zdaj oklepa tudi njene premične zapuščine, ki v teh mesecih dobiva naravnost mitološke razsežnosti. Najdba in nadaljnja usoda dragocenih predmetov, ki ji je Schliemann izkopal, sta zdaj najbolj vroča tema nemškega umetnostnozgodovinskega sveta. Vsi mediji pa so si enotnega mnenja, da zdaj Rusija in Nemčija ne smeta kloniti pred mamljivo taktiko zavlačevanja tega problema, saj stojita pred moralno obvezo. Zakladov lačna javnost postaja nestrpna in pritiska na vlado v Bonnu, naj uredi, da bodo dragocenosti najprej ugledale luč sveta in se šele nato začne pogajati o njihovi prihodnosti. V pričakova- nju si roke manejo predvsem arheologi, ki bodo končno lahko odgovorili na doslej nerešljivo vprašanje, ali je Schliemann v resnici našel vse zaklade, ki jih opisuje v svojih zapiskih. (A. K.) London - Meka preprodajalcev umetnin LONDON - Razpad Sovjetske zveze in odprtost vzhodnoevropskih meja sta iz Londona ustvarili pomembno mednarodno tržišče za preprodajo ukradenih umetniških del, kot menijo izvedenci in pohcija. London je tudi sicer eno poglavnitnih umetnostnih mednarodnih tržišč. Izkorišča prednosti fiskalnih olajšav, ki so ugodne za prodajo umetniških del, kar dokazuje tudi vec kot 2400 an-tikvarijev in trgovcev z umetniškimi deli. »Obstaja prosto tržišče, na katerem se brez težav znajdejo umetniška dela, ki so pretihotapljena v London«, je povedal narednik Tony Russell iz policijske enote Scotland Varda za boj proti razpečevanju ukradenih umetniških del. »Z večjo odprtostjo ruskih mej londonski trg ukradenih umetniških predmetov postaja vse bolj pomemben«, zagotavlja. »Rusija nima sredstev za ohranjanje svoje kulturne dediščine. Tako številna umetniška dela v London pridejo čez Nemčijo«. Se bolj je London privlačen za prodajo ukradenih del, ker Velika Britanija ni ratificirala konvencije ZN o obveznem vračanju umetniških del v tiste dežele, iz katerih so prišla po ilegalni poti. Kot omenja britanska revija The Antique Collector, ki se svojih trditev ne drzne podkrepiti s številkami, prihajajo na londonsko tržišče tudi italijanska in grška umetniška dela. (AFP) Prejeli smo pismo Beograjskega kroga - združenja neodvisnih srbskih intelektualcev Odgovor petim slovenskim pisateljem Spoštovani kolegi, strinjamo se z vašo mislijo o težkih, katastrofalnih posledicah Memoranduma iz leta 1986. Del intelektualcev iz Srbije, med njimi so številna znana imena srbske kulture in znanosti, pisatelji, univerzitetni profesorji, novinarji, režiserji, arhitekti, je svoj odpor in nasprotovanje sedanjemu režimu utemeljil prav na kritiki in negiranju predpostavk iz Memoranduma. Beograjski krog, združenje neodvisnih intelektualcev, združuje skoraj 400 članov. Ustanovljen je bil pred dvema letoma, z vizijo drugačne, antimemoran-dumske, svobodne, odprte, moderne in miroljubne Srbije. Verjamemo, da sta si naši kulturi blizu, da se duhovni vplivi prežemajo, za kar smo se zmeraj zavzemali. Z ohranjanjem in krepitvijo kulturnih povezav bo prišlo tudi do obnove gospodarskih in političnih vezi. Ostale bodo številne boleče in neprebolele rane, sledovi zločina in uničevanja, toda krivci in zločinci bodo, prej ali slej, odgovarjali za svoja dejanja. Ne govorimo v imenu vseh ali večine srbskih intelektu- alcev, ker tega nočemo in ne moremo. Sleherni od nas ima svoje ime in svoj priimek. Vsakdo nosi svoj del odgovornosti za tisto, kar je v teh težkih, tragičnih dneh storil ali opustil. Prosimo vas, da naredite vse, kar morete, da presežemo to povsod navzočo ksenofobijo, težnjo po zapiranju v svoje domačije, da se bomo lahko vsi skupaj čim odločneje postavili po robu popačenostim bolestnih, totalitarnih nacionalizmov in si prizadevali za visoko raven dejanskih nacionalnih vrednot. Mi smo v svojem okolju prepoznali zlo. To zlo obsojamo in se proti njemu borimo, velikokrat nemočni in sami izpostavljeni nasilju. Prejmite naše prisrčne pozdrave z željo, da dialog razširimo in da bo postal temelj našega trajnega prijateljstva in sodelovanja. Borka Pavičevič Sreten Vuvojiti Filip David Aljoša Mimica Nenad Prokič Miladin Zivotič Branko Baletič Ivan Vejvoda Mirjana Miočinovič Gordana Suša Obrad Savič Vuk Stambolovič GLASBA / KONCERT SKUPINE BLUES WIRE Grški blues -solunska naveza Skepsa je bila odveč. Koncert, ki so ga v torek zvečer v K4 odigrali Elias Zaikos in kolegi v skupini Blues Wire, je bil vrhunska predstava sodobnega bluesa: na izvajalski ravni, v udarni mešanici repertoarja (od avtorskih skladb do znanih in celo razvpitih bluesovskih standardov), ob odličnem zvoku in z vse bolj razgretim, sicer ne preveč številčnim občinstvom, vsaj v primerjavi z obiskom na februarskem koncertu Hansa Theesinka. Blues VVire so v dobrih dveh urah dokazali, da se da dober, moCan in sočen blues igrati povsod, pa naj bo to Solun, Memphis, Škofljica ali London. So uigran bend, ki je v desetih letih igranja te glasbe (doba, ki se zdi za naše razmere kot razsipavanje Časa) prišel do zavidljive ravni imitiranja vzornikov in do lastne podobe, sposobnosti »igranja svojega bluesa«, ki ni zgolj posnemanje. Gledati in poslušati tako uigran bend je užitek. Blues VVire nima slabega elana, a vseskozi prednjači »duša skupine« Elias Zaikos, ki se je od vzornikov (tudi iz prve roke) naučil nekaterih zvijač blue-sovske predstave. Igra obeh kitar je virtuozna, počiva na tradiciji legendarnih bluesovskih kitaristov, predvsem Buddya Guya (iz šestdesetih let) in Alberta Kinga, s katerima so imeli Čast zaigrati skupaj. Nekje spodaj pa vseskozi ostaja navdih, ki ga je v svet popularne glasbe, predvsem pa v chicaški električni blues prinesel Muddy VVaters. Vokalne sposobnosti Ico Vidmar obeh kitaristov so ob raznovrstni in učinkoviti kitarski tehniki tiste, ki skupini podeljujejo status blues benda. Imitacija vihrata in soul vokala (spet Guy-King linija) ter nezgrešljivo posnemanje Muddyevega »moaning petja« - slišali smo 4 Wa-tersove pesmi - so prenesene v njihove »štikeljce« in zadihajo kot Blues VVire. To je ključna poteza grških glasbenikov, ki znajo lepo graditi koncert, ki se po ustaljeni navadi konca s »ponarodelimi« bluesovskimi uspešnicami, brez katerih danes ne more ne rock, se manj pa blues bend. Blues VVire zašepajo v »boo-gie komadih«, kjer so preveč mehki, premalo neotesani (primer Shake Your Moneymaker) ali pa predvidljivi, kot v Hooke-rjevi Boogie Chillen, kjer, kljub znanju, preveč zapadejo v ZZ Top kliše. Hookerja je paC tako težko igrati. Vsako poenostavljanje rudimentarnega bluesa izzveni poceni, Ce ne banalno. Paradoks benda je, da je za igranje »klasičnega« repertoarja preveC uigran, preveč pravilen. NiC ni prepuščeno naključju. Zato pa se razbohoti v počasnih blue-sih, polnih medigre glasu in kitarskega sola. To je bil dober blues. Nihče ni nikomur ostal dolžan, ne izbrano občinstvo vseh starosti skupini ne obratno. Presenečenje? Morda na prvi pogled. A že podatek, da bo distributer nove plošče Blues VVire po vsej verjetnosti multinacionalka Sony, pove dovolj. Skupina grških glasbenikov, ki so se v mladih letih napajali pri grški rebetski glasbi in se našli v ljubezenskih pesmi Črne Amerike, postaja ime znotraj bluesovskega sveta. Slovenija ga je deležna le po skromno odmerjenih koščkih. Medtem je minulo soboto v avstrijskem Gradcu igral Screa-min’ Jay Havvkins, v Vidmu pred kratkim John Hammond, naokoli se klati Buddy Guy... ZNANJE Petek, 30. aprila 1993 ASTRONAVTIKA / EVROPSKI LABORATORIJ SPACELAB NA PRAVI ZNANSTVENI MISIJI Orbitalna priprava znanosti na operacije nove generacije Po štirih odloženih izstrelitvah je natanko po dveh mesecih Columbia popeljala v orbito pet ameriških in dva nemška astronavta Znanost in tehnologija v vesolju: logotip evropske znanstvene misije Spacelab D-2 -m-y o se je na »hrbtu 1^ velikana« - ogro-J-X. mnega rezervoarja za gorivo in dveh bočnih raket na trdo gorivo - 25. aprila raketoplan Columbia končno povzpel v nebo, si je oddahnil predvsem Nemški zavod za raziskovanje ozračja in vesolja (Deutsche F orschungansalt fiir Luft und Raumfahrt, DLR) organizator, tvorec in finanser celotne misije. Oddahnila si je tudi nemška javnost, iz katere davkov so zagotovili sredstva za to drago operacijo, ki je veljala 560 milijonov dolarjev. Edini, ki si niso oddahnili, so bili zaradi preložitev nejevoljni astronavti in strokovnjaki v ameriškem Centru za upravljanje vesoljskih poletov Lyndon B. Johnson (LBJ) v Houstonu in v nemškem Centru za vesoljske operacije (GSOC) v Oberpfaffenhofnu pri Miinchnu, saj se je njihovo pravo delo šele za-Celo, medtem ko se je plovilo na vrhu razžarjenega plamenega zublja vzpenjalo v smeri orbite. Nevarne misije Izstrelitev vesoljske ladje (Space Shuttle) Columbia za njeno 14. misijo so prvotno načrtova-' li 25. februarja. Trinajst dni pred tem pa so jo odložili zaradi tehničnih problemov (in slabega vremena, kot so navedli v sporočilu). Uradno so objavili, da morajo na plovilu iz varnostnih razlogov zamenjati turbocrpalke oksii-lizatorjev pod visokim pritiskom, ki črpajo globoko zamrznjeni kisik za enega od treh glavnih motorjev ladje. Ponovno so odložili izstrelitev v drugem tednu marca. Zamenjali so vse ventile na glavnih motorjih, ker so podvomili o njihovi zanesljivosti. 23. marca so tretjič odložili izstrelitev na veliko bolj dramatičen način kot obakrat prej. Procedura starta predvideva, da je treba najprej prižgati tri glavne motorje vesoljske ladje na tekoči vodik in kisik, pet sekund kasneje pa Se oba stranska motorja na trdo gorivo, ki sta skupaj z ladjo povezana z velikanskim rezervoarjem goriva. Kakor hitro so bili prižgani glavni motorji, so varnostne naprave zaznale, da se eden od motorjev ni prižgal. Dve sekundi zatem sta se zato samodejno ugasnila tudi druga dva motorja. Na velikem zaslonu, ki med odštevanjem prikazuje Cas, so ostale zapisane številke -00:00:03. splozija vesoljske ladje Challenger prav v trenutku, ko so jo izstrelili, 28. januarja 1986, ko je bilo v njej sedem astronavtov, med njimi tudi dve ženski; prizor, ki smo ga tisto leto in pozneje videli velikokrat. Poznejše raziskave so pokazale, da je tragedijo Challengerja povzročila napaka pri enem od tesnil na desni boCni raketi (booster) na trdo gori- 1. avgusta 1973, so ministri zahodnoevropskih držav na sestanku v Bruslju sprejeli sklep o ustanovitvi skupne vesoljske organizacije (od 1975. ESA), o začetku programa nosilnih raket ter o sprejemu ameriške pobude za gradnjo evropskega vesoljskega laboratorija Spacelab, ki naj bi ga do orbite ponesel ameriški raketoplan Spaceshuttle. Pred 10 Esad Jakupovič lahko vidimo, da so drugo misijo iz tehničnih razlogov preložili). To leto je bilo za evropski vesoljski laboratorij izjemno plodno, saj je bila oktobra opravljena misija Spacelaba D-l, ki je predhodnica sedanje misije. Bila je skoraj v celoti nemška (D seveda izhaja iz Deutschland), Če- lov) do bioloških znanosti (biologija, psihologija Človeka, radiacijska biologija), pri čemer niso pozabili na astronomijo, opazovanje Zemlje in tehnologijo robotov. Večje število eksperimentov, med katerimi sta tudi dva najbolj zapletena -Anthrorack, agencij ESA in Baroreflex, agencije Nasa - bodo zdaj opravljeni prvič. Dva nemška tako imenovana »zu- Nezgode z vesoljskim plovilom Columbia: plovilo s tankom za gorivo in dvema nosilnima raketama pri vzletu iz oporišča Kennedy Polet so potemtakem »odložili« le tri sekunde pred vžigom motorjev na trdo gorivo, ki pomeni ničelni trenutek izstrelitve. Natanko 10 dni potem, 23. aprila, so zaradi tehničnih problemov v predelu motorja polet že CetrtiC odložili. Tokrat, kot se je pokazalo dva dni kasneje, zadnjic. Sleherna misija v vesolju je izjemno zapleteno, občutljivo in tvegano podjetje, pred katerim so dolgotrajne priprave, ki jih nadzira na stotine strokovnjakov in operaterjev. Nekdo je nosilne rakete duhovito primerjal z električnimi napravami. Kot ve sleherni med nami iz izkušnje z žarnicami, se električne naprave največkrat pokvarijo prav takrat, ko jih prižgemo. Tudi pri vesoljskih misijah je najbolj kritična prav ta faza »prižiganja« - vžiga raketnih motorjev in začetka izstrelitve. Silovita moc izgorevanja tekočega in trdega goriva, ki je sposobna razkleniti okove težnosti Zemlje, lahko že pri najmanjši nepravilnosti postane uničujoča. Dvojni jubilej O tem na najbolj nazorno priča grozljiva ek- vo.Tenak curek, ki je uhajal iz nje, se je vžgal in plamen je prežgal glavni rezervoar ter povzročil strahotno eksplozijo. V prizadevanju, da bi odpravili sleherno tve- leti, novembra 1983, pa je Spacelab prvič poletel v orbito. Hkrati je bil to tudi prvi let kakega Nemca (in prebivalca zahodne Evrope nasploh) v vesolje, saj je Nenavaden medicinsko-psihološki laboratorij: antropološki sistem z 19 moduli za preizkuse Tehnologija: ELI-FLOCA z galijem, ki so ga skupaj razvili francoski, švedski in nemški inštituti ganje, celoten pogonski sklop na nosilni raketi pred startom nenehno pregledujejo. Prav tako med odštevanjem signale iz številnih senzorjev neprestano obdelujejo računalniško, da bi ob že najmanjšem sumljivem znamenju lahko avtomatično sprožili varstvene ukrepe. Iz podobnih razlogov kot zdaj Columbia so leta 1984 zadržali tudi ladjo Di-scovery, prav tako tri sekunde pred vzletom. Tudi tretji ladji, Atlanti-su, ni ušla podobna usoda: enkrat je bila zaustavljena 31 sekund pred vzletom. Misija Spacelab D-2 se dogaja v znamenju dveh pomembnih obletnic Evropske vesoljske agencije in ene nemške obletnice. Pred 20 leti, bil v laboratoriju Spacelab današnji astronavtski veteran Ulf Merbold. V znamenju »D« Vesoljski laboratorij za večnamensko uporabo Spacelab je sestavljen iz dveh osnovnih elementov - iz modula pod pritiskom, v katerem lahko prebivajo astronavti, in iz odkrite palete. Elementi so uporabni v različnih kombinacijah, v skladu z nalogami misije, medtem ko delovne konfiguracije v glavnem zajemajo enega ali dva modula in eno ali dve paleti. Misija Spacelaba 3 je bila končana aprila 1985, Spacelaba 2 pa junija istega leta (po zaporednih številkah prav je v njej sodeloval tudi nizozemski astronavt. Trije strokovnjaki za koristni tovor, astronavt Ernst Messersc-hmidt in Reinhard Fur-rer z nemškega zavoda DLR in VVubbo Ockels iz agencije Esa, so nadzorovali skupaj 75 eksperimentov (običajno ta naziv ne označuje zaporedja poskusov, temveč hardvversko-softvverski komplet za opravljanje poskusov). Skupaj s kompleti misije D-l se je na Zemljo na palubi raketoplana Challenger - ki je samo tri mesece kasneje izginil v strašni eksploziji -vrnilo velikansko število zapisanih podatkov, ki so na voljo svetovni znanstveni javnosti. Zbrani podatki so po dolgotrajni obdelavi med drugim rabili tudi ža pripravo eksperimentov za misijo D-2. Chal-lengerjevi nesreči je sledilo še sest misij Spacelaba, pri katerih so sodelovali znanstveniki iz Evrope, ZDA in Japonske; pri dveh so poskusi potekali avtomatično, brez sodelovanja posadke. Pri vseh misijah opravljajo izključno znanstvene in tehnološke poskuse, številne tudi na komercialni podlagi. Sedanji polet Spacelaba, ki je 11. po vrsti, si bomo ob rekordnem številu preložitev zapomnili tudi po rekordnem številu eksperimentov. Rekord v številu eksperimentov Številne nemške in evropske univerze in ustanove, agenciji Esa in Nasa ter japonsko ministrstvo za trgovino in industrijo (MITI) so pripravili za misijo D-2 skoraj 100 eksperimentov (92) s številnih področij, od znanosti o materialih (fizika flui-dov, obdelava materia- nanja« preskusa bosta potekala zunaj Spacelaba: »serviser« za atomski kisik AOET je nameščen v standardiziranem kanistru na palubi ladje Columbia, podsatelit BremSat, pa bo »odpotoval« proučevat vesoljski prah in mikrometeorite. Čeprav nemški astronavti, in pri vsem, kar zajema dodatni angažma raketoplana Columbia tudi ameriški, rabijo kot »roke in pamet« pri eksperimentih, z njimi upravljajo iz centra GSOC DLR v Oberpfaffenhofnu. Koordinator povezave med centrom in strokovnjaki na raketoplanu je nemški veteran astronavtike Ulf Merbold, ki so ga zaposlili za uvajanje nemških astronavtov in kot svetnika pri simulacijah. Sodeluje tudi pri pripravi eksperimentov, ki nadaljujejo preskuse iz misije D-l, opravljene pred sedmimi leti in pol. Podatke iz Spacelaba takoj prenašajo do centra LBJ agencije Nasa v Houstonu in do centra GSOC/DLR pri Miinchnu, s pomočjo telemetrije prek treh satelitov. V Oberpfaffenhofnu skupine znanstvenikov, ki so te eksperimente razvijali, tako dobljene podatke selekcionirajo, jih analizirajo in snemajo. V neposredni povezavi z njimi uravnavajo tudi potek najvažnejših delov poskusov. Dom za človeka To se posebej nanaša na Anthrorack, medicin-sko-psiholoSki laboratorij, ki ga je razvila in pripravila agencija ESA, v sodelovanju s tremi podjetji iz Nemčije, dvema iz Belgije in po enem iz Velike Britanije, Francije, Danske, Španije in Švice. Pri prejšnjih poskusih s podobno »omaro«, polno instrumentov in priprav za različne potrebe evropske medicinske skupnosti, so bila raziskovanja posvečena ne-vrovestibularnemu in senzorno motoričnemu sistemu. V novem Ant-hroracku so ti eksperimenti razširjeni in posodobljeni, vpeljali pa so tudi vrsto poskusov za kardiovaskularni, pljučni in endokrini sistem - skupaj 19 eksperimentov. Poskusi, ki jih zdaj opravljajo vseh 9 dni poleta v stanju gibalnih vaj (na ergobiciklu) in počivanja, naj bi bistveno poglobili razumevanje odvisnosti astronavtov od zemeljske težnosti, njihovih reakcij na Dolgotrajna priprava: Hans Schlegel z modulom za fizike fluidov (AFPM) v breztežnostnem stanju njeno odsotnost, medsebojne odvisnosti regulacijskih mehanizmov ter procesov, ki vzdržujeo stabilnost (homeostazo). Ti poskusi naj bi pri prihodnjem uvajanju tudi pomagali, da se bodo ljudje, ki bodo delali v eksperimenta sta Se posebej pomembna za pripravo orbitalnih poletov Spacelaba v letih 1996 in 1997, v katerih se bodo posadke usposabljale za prihodnje operacije na postaji Columbus v začetku naslednjega stoletja. Osnovni podatki o misiji Spacelab D-2 Misija Vesoljsko plovilo Datum izstrelitve Kraj izstrelitve Orbita Cas misije Datum vrnitve Kraj pristanka Poveljnik misije Pilot plovila Strokovnjak poleta Strokovnjak misije Strokovnjak misije Strokovnjak za tovor Strokovnjak za tovor STS-55 (55 let) OV-102 Columbia (14 let) 25. april 1993 LC-39A, Kennedy Space Center Krožna na višini 295 km 8 dni, 22 ur in 2 minuti 3. maj 1993 Shuttle Landing Strip, KSC Steve Nagel (NASA) Tom Henricks (NASA) Jerry Ross (NASA) Charles Precourt (NASA) Bernard Harris jr. (NASA) Hans Schlegel (DLR) Ulrich VValter (DLR) vesolju, novemu okolju prilagodili hitreje. Poleg Anrhroracka in modula za fiziko fluidov AFPM je ESA razvila tudi Sest eksperimentov za sintezo materialov v okoliščinah mikrogravitacije ter dva poskusa z opremo za prihodnjo mednarodno orbitalno postajo Columbus. Zadnja dva Čeprav ima najveeje število eksperimentov v tej znanstveni misiji neposredno in praktično vrednost, vsi skupaj pomenijo tudi pomemben prispevek pri preobrazbi vesolja v taksno okolje, v katerem bo človek v ne vec tako oddaljeni prihodnosti živel in delal skoraj tako kot na Zemlji. Posadka plovila Columbia: Hans Schlegel (stoji drugi na levi) in Ulrich VValter (stoji drugi na desni); spodaj sta rezervna strokovnjaka za uporaben tovor Renate Brum-mer (levo) in Gerhard Thiele (v sredini) Eksperimentalne sestavine misije I. Raziskovanje materialov 1. Materials Sciences Experiment Double-rack for Experiment modules and Aparatus - MEDEA (DLR/Universitaet Freiburg) a) parabolicno-elipsoidna naprava za povečevanje temperature (Parabolic-Ellipsoid Heating Facility - ELI, Universitaet Hamburg/ACCESS) b) Gradient Furnace with Quenching device -GFQ, TU Muenchen c) termostat za visoke kapljevine (High Precision Thermostat - HPT/DLR). 2. Laboratorij za surovine a) modul za fiziko fluidov (Advanced Fluid Phy-sies Module - AFPM/ESA) b) Cryostat - CRV/FU Berlin c) Gradient Heating Facility - GHF, CNES d) Heating Facility for Turbine blade-like Techno-logy - HFT, Universitaet Hamburg /DLR e) termostat za visoke temperature (High Temperature Thermostat - HTT, TU Berlin f) naprava za izotermno segrevanje (Isothermal Heating Facility - IHF, Universitaet Hamburg/DLR). 3. Laboratorij za holografsko optiko (Holographic Optics Laboratory - HOLOP, RVVTH Aachen) 4. Materialvvissenschaftliche Autonome Experi-mente unter Schvverelosigkeit - MAUS /Universitaet Clausthal-Zellefeld H. Biologija I. Biološki laboratorij (Biolab, DLR) 2. Radiacijska sestava (Radiation Complex, DLR) 3. Antropološka struktura (Anthrorack, ESA) 4. Baroreflekna komora (Baroreflex, NASA) HI. Tehnologija 1. Poskus s tehnologijo robotov (Robotic Techno-logy Experiment - ROTEX, DLR) 2. Sestava za mikrogravitacijske meritve (Micro-gravity Measurement Assembly - MM A, ESA) 3. Eksperimentalno oskrbovanje posadke na daljavo (Crew Telesupport Experiment - GTE, ESA) IV. Astronomija in geologija 1. Schmidtov sistem za oddaljene dele galaksije (Galaktisches Ultraweitwinkel Schmidt System - GAUSS, Universitaet Bochum) 2. Modularni optoelektronski multispektralni scanner (Modular Optoelectronic Multispectral Scanner - MOMS, DLR) V. Zunanji poskusi 1. Satelit bremenske univerze (Bremen Universitaet Satellite - BREMSAT, ZARM) 2. Atomic Oxygen Exposure Tray - AOET, DLR). TRIBUNA Petek, 30. aprila 1993 Med sosedi na Balkanu Milan Samec -j—* ogledi laikov so ob LJ eminentni zasedbi JL omizja, ob dosedanjih in sedanjih strokovnjakih za zunanje zadeve lahko zanemarljivi. V filozofska razglabljanja o strategijah in scenarijih nekako ne sodijo pragmatična vprašanja kam, kaj, kako in kdaj. Vendar nas izkušnje učijo, da se scenariji ne izidejo. In nekatere strategije pogosto obvisijo v zraku. V zunanjih zadevah žal se vedno velja nekaj prozaičnih naCel. Silo mednarodna skupnost upošteva. Tudi srbsko. Prav tako predvsem interese močnejših. V škodo mednarodnega sodelovanja in sožitja. ZN in ES so želje, morda prihodnost. Velesile (brez blokov?) pa stvarnost in sedanjost. Težave so še vedno nedeljive. Vsak vakuum se napolni. Praznega prostora, tudi ko gre za Balkan, v zunanji politiki ni. Ce bomo pri polnjenju zraven, bomo subjekt. Odsotni pa le po naključju. Morda celo le objekt. Umetne »-aut aut« dileme torej niso tisto »pravo«. Pomembno je, da se zavedamo realne lastne specifične teže. Evropa ali Balkan - je umetna dilema. Zato oboje! Gotovo tudi odprtost za ves preostali svet! Obseden strah pred balkanskim prepadom, ob katerem smo se baje znašli, in kako nas bo nekdo pahnil Cez rob, ne sodi v zunanjo politiko. Vsak srednješolski geograf bo povedal, da smo kar med sosedi. Na Balkanu. Ce tehtamo dogajanja v politiki (politikantstvu) pri nas, prav tako. Sprenevedanje, da smo samo zaradi fiktivnih stremljenj že nekje drugje, ne pomaga. KonCno ne gre le za navidezne, temveč za eksistenčne danosti. Balkan ni le nekdanja Jugoslavija. Tu je Se kdo. Albanija, Turčija, Romunija, Bolgarija, pa tudi Grčija, naj se Se tako izvzema, delno Madžarska, pa še katera država. Sestavni deli Evrope. Oznake Balkan, Srednja, Vzhodna, Zahodna, Severna, Južna Evropa, so pac oznake različnosti. Tiste različnosti, ki vso to Evropo sestavlja. Evrope brez nje ni. In gospodarsko sodelovanje. Žal ni bilo navzočih vec zunanjetrgovinskih gospodarstvenikov iz prakse. Ki bi lah- ko potrdili, kar so redki izrekli. Zunanja trgovina ni le jezik, so tudi poslovne zveze, znanje o predmetu poslovanja, uzancah in še marsikaj. Nas poseben »know how« v zunanji trgovini je paC Balkan in Vzhodna Evropa. Živeli smo (in Se živimo) od zaslužka na teh prostorih. Sem smo vložili svoje znanje. Tisto, ki smo si ga znali nabrati na Zahodu. Denimo tudi v obmejnem gospodarskem sodelovanju z Italijo. NaS izkupiček so bile in naš kapital so Se vedno izkušnje iz razvitega sveta, naložene na Balkanu in v Vzhodni Evropi. Naj ta kapital kar tako propade? Kako in kdaj do novega? Ze iz dežel v razvoju so nam ostale le izgube v Iraku, Iranu in Se kje. Živeli pa samo od Zahoda tudi nismo (in še dolgo ne bomo). Od majhnega slovenskega trga prav tako ne. Pa naj nam to ugaja ali ne. Pa naj bo mir ali vojna. Pa naj gre laže ali teže. Prihodnje angažiranje na Balkanu in Vzhodu res ni nobena lagodnost, predvsem ne danes. Prej prekleta, krvava, mukotrpna, neizbežna nuja. Pa ne da bi se morali zapreti le v ta prostor. Ves svet bo Ze absorbiral tisti promil-Cek izdelkov slovensko/svetovne proizvodnje. Ce bo uporaben. Po sprejemljivi ceni. Ce bomo dovolj spretni. Pomembne pa so prioritete! Kje je zaslužek odločilen? In kdaj? Mi se zaradi sosedov pac ne moremo kar preseliti s tega konca sveta. Lahko pa se izgubimo, Ce bomo zatelebano, podcenjevalno in zabubljeno nadaljevali. April »April je najbolj krut mesec, vzreja / Španski bezeg iz mrtve prsti, mesa/ spomin in hrepenenje, dreza/ otrple korenine s pomladnim dežjem...« S temi verzi se začenja Pusta deZela (1922), pesnitev T. S. Eliota (poslovenil Veno Taufer), ki »zadeva« tisto prevladujoče in v bistvu nespremenljivo aprilsko občutje. Veseli smo, ker nam je dano, da ga lahko podoživljamo tudi aprila 1993. Vse raste in se redi, vsi smo bolj ali manj zmešani in končno spet dežuje; poštenih padavin ni bilo Ze od začetka lanskega decembra. Žalostno pa je, ker se v tem utrudljivo dražljivem pomladnem vzdušju dogaja tudi marsikaj, kar ne sodi ne v april ne v kak drug mesec. Pesnik bi morda zapisal, da se iz mrtve prsti gospodarstva redijo vsakovrstni zajedalci. Pa ne kak bezeg, ki je drevo revnih; okoli nas poganja cela plantaža »novo komponiranih« bogatašev. V mnogih ljudeh se mešajo spomini na obljube iz preteklih let in hrepenenje po tistem, kar je že bilo, a ni vec. Prevec je dogodkov in dogajanja, ki drezajo v otrple korenine državljanov... Slovenski politični april vzreja mafijo, mesa politiko in Miha Naglic dreza v počutje javnosti. Neki drug pisatelj, Italijan Giacomo Leopardi bi iz tega počutja morda zaznal, da se začenja korupcija, kvarjenje in pridenje slovenskih nravi. Njegov je namreč stavek, ki je v tem pogledu kapitalen: »La corrutella dei costumi e mortale alle repubbliche e utile alle tirannie e monarchie assolute: questo solo basta a giu-diciare dalla natura e differenza di queste due sorti di governo.« (Zi-baldone, I, 377) Kvarjenje nravi je smrtno nevarno za republike in koristno za tiranije in absolutne monarhije in že to dejstvo samo zadostuje za presojo o njuni naravi in o razliki med tema vrstama vladavine. Ergo: Ce so se kvarile nravi v prejšnji vladavini, ki ni bila daleč od samovlade, ji je to nemara celo dobro delo; za sedanjo ljudovlado pa se utegne isto dejstvo izkazati za usodno. Ker smo doslej Ze dvakrat presojali nase javno Življenje po da-vnovecnih občutjih velikih poetov, pojdimo v tej maniri do konca in navedimo Se Shakespeara. Njegova Rosalinda pravi, da so ljudje april(ski), kadar si dvorijo, in december(ski), ko se oženijo; dekleta so maj(ske), ko so Se device, a nebo je drugačno, ko so Žene... (Kakor vam drago, IV, 1). Ce je tako, potem bo najbolje, da april pustimo Eliotu in ne drezamo vec vanj. Tisto, na kar je mislil Leopardi, sodi bolj v Shakespearov december. Nebo pa se tako ali tako venomer spreminja. Nebo je odprto že samo po sebi; »aprilis« pa je po Ovidu tisti, ki odpira vse po vrsti tu, na zemlji. »Tič« VZHODNA EVROPA ( 4) Refoima na obroke -w- -r-treh letih so države \ / Vzhodne Evrope V centralno vodena gospodarstva spremenile v sistem, ki je že vec kot na pol poti do kapitalizma. Ni verjetno, da bi doseženo izničili. Pač pa sistemu grozi dvojna erozija: zaradi slabega gospodarjenja s proračunskim primanjkljajem in neustreznega reševanja problema, da bankrotirana državna podjetja dolgujejo velikanske vsote bankrotiranim državnim bankam. Mnoge države s tega območja se otepajo z velikimi in naraščajočimi proračunskimi primanjkljaji: madžarski je leta 1992 znašal 7 odstotkov BNP in se bo letos najbrž povečal na 11 odstotkov, poljski je bil lani 5-odstoten, letos pa bi ga parlament rad podvojil. A zacuda glavni razlog teh primanjkljajev ni povečana poraba, kajti vlade so se zelo trudile, da bi jo kljub večjim izdatkom za podporo brezposelnim in drugim ogroženim socialnim kategorijam obrzdale. Skrajen primer je Bolgarija, kjer se je vladna poraba s 64 odstotkov BNP v letu 1988 lani zmanjšala na 48 odstotkov (v tem obdobju je močno upadel sam BNP). Razen v Albaniji se je vsem vladam s tega območja posrečilo, da so porabo omejile ali pa vsaj za silo ukrotile. Glavni razlog proračunskih primanjkljajev so usihajoči prihodki. Zaradi manjše proizvodnje so se dobički podjetij pac zmanjšali, davki pa so v večini držav glavni vir za napajanje proračuna. Na Madžarskem so lani predvidevali 70 milijard fo- rintov (9 milijard dolarjev) proračunskega primanjkljaja, bilo pa ga je kar 190 milijard. Od 120 milijard presežka je kar 100 milijard pripisati nepričakovano majhnemu prilivu od obdavčitve podjetij in dobička bank. Gospodarske spremembe so bile tako hitre, da jih sistem pobiranja davkov ni dohajal - tisti del madžarskega gospodarstva, ki zares deluje, tj. zasebni sektor, kratko malo ni plačeval davkov. Za postavitev učinkovitega davčnega sistema je kajpada potreben Cas. Pac pa je imelo neusmiljeno povečevanje proračunskih primanjkljajev zaCuda tudi neko svetlo stran: ker je šlo toliko proračunskega denarja za socialne podpore, ga ni ni C ostalo za subvencioniranje neekonomske proizvodnje v državnih podjetjih. Odveč je bil tudi strah, da bodo vlade morale reševati iz vode na tisoCe podjetij. PaC pa zbujajo skrb izdatki za socialno varstvo. Na Madžarskem porabijo skoraj tri Četrtine proračunskih sredstev za brezposelne, zdravstveno varstvo, izobraževanje in pokojnine - zelo veliko po mednarodnih merilih. Toda na hitro teh izdatkov ni moc zmanjšati, kajti najprej bi morali zasnovati povsem drugačen sistem socialnega varstva. Za zdaj bo pac Se treba zbrati denar za poravnavanje primanjkljaja. Pri tem bodo deloma uporabili metode, ki povzročajo inflacijo. Zasebna podjetja si bodo zato teže sposojala denar, potreben za njihovo rast: banke bodo namreč raje posojale državi kot majhnim zasebnikom, ki utegnejo Cez noe bankrotirati. V tej točki se prekrivata makroekonomski problem proračunskega primanjkljaja in mikroeko-nomski bančnega sistema. Zelo poenostavljeno povedano: banke po svetu sprejemajo od posameznikov hranilne vloge in tako zbran denar posojajo podjetjem. Ali z drugimi besedami: denar kanalizirajo od porabnikov k proizvajalcem. Zdaj pa si oglejmo, kako je s to stvarjo v Vzhodni Evropi! Kadar banke kupijo vladno obveznico, s tem financirajo socialne izdatke, tj. porabo. Zasebni proizvajalci so zrinjeni s posojilnih trgov. Banke torej denar kanalizirajo od proizvodnje k porabnikom. Mar je zato sam finančni sistem na trhlih nogah? To je res, vendar je bilo nekdaj slabše. Se leta 1989 ni bilo nobenega pravega finansiranja. Denar je bil zgolj finančni dvojnik petletnega načrta o proizvodnji blaga: izgube državnih podjetij so poravnali s tiskanjem denarja. Danes imajo vzhodnoevropske države večinoma zahodne finančne sisteme. Komercialne banke kupujejo menice ali vladne obveznice. Denarno politiko kot na Zahodu urejajo predvsem s prodajo obveznic. Cen- tralnima bankama na Madžarskem in v Češki republiki je z zakonom prepovedano, da bi finansirali vec kot 5 odstotkov BNP. Mnoge banke so zdaj ze povezane v računalniško mrežo. »Operativno se bistveno ne razlikujejo od bančništva, kakršno je bilo pred petimi leti v Italiji ali Španiji,« pravi predstavnik najvecje poljske komercialne banke. Skratka, razvija se zahodni finančni sistem, in to je eden izmed razlogov za mišljenje, da bi banke vendarle lahko prevzele vlogo reformatorjev podjetij. Seveda le tedaj, Ce bo finančni sistem stabilen. Pa je? Nedavna revizija se- dmih poljskih državnih komercialnih bank je pokazala, da 20 do 60 odstotkov njihovih posojil dolžniki ne vračajo tako, kot bi bilo treba. Podobno je na Madžarskem in Češkem, v Romuniji pa je odstotek še višji. Slabi plačniki povzročajo vrsto težav. Banke se bojijo poslati podjetja v steCaj, ker so nekatera kratko malo prevelika. Povrh banke ne morejo same ugotavljati, katere stranke so kreditno sposobne in katere niso. Vlada ne more bankam brez strahu naložiti, komu naj posodijo denar, niti jih ne more privatizirati. Finančnega sistema ni mogoče povsem liberalizirati. In ker bančni sistem ne deluje tako, kot bi moral, se zaradi same privatizacije industrijskih podjetij in bank učinkovitost ne bo povečala. Na Zahodu bi zapisano brali kot opis gospodarstev, ki so v zadnjih vzdihljajih. V resnici pa stvari sploh niso tako kritične. Problematična posojila so v številnih primerih stara pet in vec let, produkt gospodarskega sistema, ki nič vec ne obstaja, torej nikakor ne dokaz, da je novi sistem že v zasnovi nezdrav. Ce bi potemtakem taksna posojila Črtali tako v banCni aktivi kot v pasivi podjetja, se finančno zdra- vje ne bi spremenilo ne na eni ne na drugi strani: denar je namreč že davno izpuhtel. Vendar tega ni mogoCe narediti iz preprostega razloga, ker posojila te vrste pomenijo polovico bančne aktive. Nekako jih je treba poravnati, postaviti banke - in s tem podjetja - na trdnejša tla. Na Poljskem, Madžarskem in v Češki republiki so se tega lotili približno enako. Komercialne banke najprej vsa sporna posojila prenesejo v nekakšno sme-tišCno posodo. Na Češkem je ta smetišCna posoda posebna banka, na Poljskem pa vsaka banka odpre locen raCun za problematična posojila. Banke potem ta posojila v nominalni vrednosti zamenjajo za vladne obveznice. To pomeni, da imajo banke poslej zdravo aktivo, »zdrave« pa so tudi obveznice, kajti obresti nanje plačajo davčni zavezanci. Skratka, po tem naCrtu so sredstva od davkoplačevalčev prenesena v banke. Vlada pa upa, da bodo banke potem imele dovolj vpliva na re-strukturiranje zadolženih podjetij. Tveganja so kar precejšnja. Po teh načrtih bodo vlade Se vec porabile, kajti treba bo plačevati obresti za njihove obveznice. Se večji je moralni riziko: banke bodo pobrale denar, potem pa bodo odobrile še veC spornih posojil in se nazadnje spet zatekle k vladi, naj jim pomaga. Kljub vsemu breme davčnih zavezancev ni tako hudo, kot se nemara zdi. Čeprav nezdrava posojila pomenijo precejšen del vse bančne aktive, je vrednost te aktive v vzhodni in srednji Evropi sorazmerno majhna - približno 15 odstotkov BNP v primeri s 50 odstotki v večini zahodnih držav. Četudi bi bila polovica posojil sporna, bi to pomenilo kvečjemu 7,5 odstotka BNP, Ce pa lahko vlada vsa ta posojila proda za polovico njihove nominalne vrednosti, delež brž pade na 3,75 odstotka BNP. Takšno je torej pravo breme davčnih zavezancev - kar težko, vendar se ga splača naložiti na pleča, saj je samo tako mogoče postaviti na noge zdrav finančni sistem. Vsa ta vprašanja so ključna zato, ker bodo v Vzhodni Evropi v naslednjih letih morali spodbujati rast majhnih podjetij. Takšna zasebna podjetja, na katerih sloni večina gospodarske rasti, za razvoj kajpada potrebujejo kapital. Doslej so se večinoma sama finansirala, Ce pa bi se lahko še zadolžila - in Številna so to voljna storiti -, bi se še hitreje razvijala. S povečanjem povpraševanja bi bila lažja tudi privatizacija. Enako velja za finansiranje proračunskega primanjkljaja. Krog je pac sklenjen: ce bodo vlade zmanjšale proračunski primanjkljaj in hkrati poskrbele za stabilnejši finančni sistem, bi banke morale imeti dovolj denarja za podjetja, ki bi lahko rasla. V nasprotnem primeru bi takšna naložbena vrzel pomenila najvecjo oviro pred zadnjo etapo gospodarske preobrazbe Vzhodne Evrope. (Se nadaljuje) TEČAJI Petek, 30. aprila 1993 MENJALNIŠKI TEČAJI 29. aprila 1993 Nemška marka menjalnica nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 68,40 69,10 9,61 9,74 7,15 7,30 AMTK Plus 68,45 69,00 9,65 9,75 7,20 7,45 Atelje 92 Idrija 68,00 68,60 9,50 9,75 7,12 7,30 Avtohiša 68,30 68,70 9,50 9,70 6,85 7,10 A2ur Grosuplje 68,20 69,00 9,55 9,80 7,10 7,39 Banka Vipa, Nova Gorica 68,31 68,99 9,68 9,76 7,26 7,32 Bobr Trzin in Fužine 68,40 68,90 9,60 9,80 7,25 7,45 BTC Terminal Sežana 68,00 68,90 9,60 9,75 7,15 7,35 BTC d.d. Ljubljana* 68,00 68,90 9,50 9,70 7,30 7,50 Burin Moste 68,50 69,10 9,35 9,75 7,30 7,50 Burin Center 68,50 69,10 9,40 9,75 7,30 7,48 Come 2 us 68,50 69,10 9,60 9,80 7,20 7,50 Dom Kaffe 68,50 68,90 9,72 9,80 7,37 7,50 Dom na trgu 68,41 68,99 9,66 9,77 7,21 7,39 Emona Globtour* 68,05 68,90 9,60 9,81 7,13 7,35 Feniks Koper* 68,10 68,90 9,54 9,80 7,17 7,39 Feniks Markovec Koper* 68,20 68,90 9,52 9,80 /, 16 7,39 Feniks Portorož* 68,00 68,90 9,56 9,80 7,15 7,39 Fiba Koper 68,28 68,89 9,52 9,72 7,24 7,37 Firadas 68,00 69,00 9,45 9,68 7,15 7,30 Galileo Kozina 68,35 68,85 9,65 9,70 7,25 7,45 Golfturist Domžale 68,40 69,40 9,65 9,85 7,10 /,5U Golfturist Ljubljana 67,95 68,60 9,58 9,75 7,00 7,25 Hida* 68,70 68,80 9,71 9,76 7,32 7,37 Hipotekarna banka Koper 67,97 69,00 9,52 9,80 7,14 7,40 Hram Rožice Mengeš 68,40 69,80 9,60 9,80 7,20 7,40 Hranilno kreditna služba 68,35 68,99 9,57 9,75 7,14 7,48 Idila Sečovlje 68,20 68,85 9,62 9,90 7,15 7,40 Ulrika Ilirska Bistrica 68,25 68,80 9,31 9,71 7,05 7,33 llirika Slovenj Gradec 68,30 68,90 9,63 9,73 /, 16 7,29 llirika Postojna 68,20 68,80 9,55 9,76 7,08 /,3b llirika Sežana 68,50 68,80 9,61 9,72 7,20 7,35 In vest Škofja Loka 68,30 69,00 9,66 9,80 7,20 7,40 Italdesign Nova Gorica* 68,20 68,90 9,61 9,72 /,25 7,35 Klub Slovenijales 68,40 68,80 9,60 9,80 7,15 7,30 Komercialna banka Triglav d.d 68,15 68,96 9,59 9,77 7,06 7,28 Kompas Hertz Celje* 68,10 68,60 9,60 9,80 /, IU 7,30 Kompas Hertz Velenje* 68,10 68,60 9,60 9,80 7,10 7,30 Kompas Hertz Idrija* 68,10 68,60 9,60 9,80 7,10 7,30 Kompas Hertz Tolmin* 68,10 68,60 9,60 9,80 7,10 7,30 Kompas Hertz Novo Mesto* 68,10 68,60 9,60 9,80 7,10 7,30 Kompas Hertz Krško* 68,10 68,60 9,60 9,80 7,10 7,30 Kompas Hertz Bled* 68,10 68,60 9,60 9,80 7,10 7,30 Kompas Fintrade 68,00 68,99 9,65 9,79 7,20 7,49 Kompas Holidays 68,50 68,80 9,70 9,75 7,25 7,40 Libertas Koper* 68,10 68,78 9,60 9,73 7,25 7,45 Ljubljanska banka d.d. 67,60 69,10 9,55 9,82 7,13 7,40 LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje 67,30 68,85 9,57 9,79 6,80 7,38 LB Dolenjska banka NM 67,90 68,90 9,60 9,80 7,15 7,40 LB Komercialna banka NG* 67,15 68,98 9,38 9,80 6,75 7,35 LB Kreditna banka MB d.d.* 67,60 69,00 9,50 9,79 6,96 7,36 LB Splošna banka Celje 67,60 68,90 9,45 9,80 7,10 7,38 LB Splošna banka Koper* 67,86 69,08 9,29 9,69 6,91 7,39 MA - Vir 68,20 68,90 9,60 9,85 7,20 7,45 Madai Nova Gorica* 68,20 68,80 9,62 9,75 7,23 7,33 Madai Šempeter* 68,20 68,80 9,62 9,75 7,23 7,33 Media* 68,50 69,00 9,65 9,75 7,15 7,25 Niprom 1* 68,30 68,80 9,70 9,80 7,25 7,50 Niprom II* 68,30 68,80 9,70 9,80 7,25 7,50 Otok Bled 68,30 68,77 9,62 9,73 7,12 7,33 Optimizem Lož* 67,90 68,90 9,58 9,75 7,15 7,35 Optimizem Postojna 68,15 68,80 9,59 9,75 7,03 7,37 Panna 68,30 68,90 9,50 9,70 7,20 7,30 Petrol* 68,40 68,80 9,65 9,75 7,30 7,40 Pigal Solkan* 68,25 68,90 9,58 9,75 7,23 7,40 Pigal Kobarid* 68,2b 68,90 9,58 9,75 7,23 7,40 Pigal Obutek* 68,25 68,90 9,58 9,75 7,23 7,40 Pigal Diskont* 68,25 68,90 9,58 9,75 7,23 7,40 Poštna banka Slovenije 67,80 68,86 9,36 9,69 6,81 7,29 Probanka Maribor 68,00 69,00 9,55 9,75 7,00 7,30 Publikum Ljubljana 68,42 68,59 9,65 9,75 7,26 7,39 Publikum Celje ’ 68,35 68,73 9,63 9,71 7,05 7,29 Publikum Dobova 68,20 68,90 9,34 9,56 6,40 7,00 Publikum Kostanjevica 68,20 68,90 9,34 9,56 6,40 7,00 Publikum Krško 68,20 68,90 9,34 9,56 6,40 7,00 Publikum Maribor 68,40 68,74 9,68 9,74 7,00 7,25 Publikum Metlika 68,25 68,80 9,60 9,75 7,00 7,30 Publikum Mozirje 68,20 68,99 9,66 9,79 7,00 7,35 Publikum Novo Mesto 68,25 68,80 9,60 9,75 7,00 7,30 Publikum Piran 68,35 68,89 9,60 9,70 7,11 7,35 Publikum Tolmin 68,30 68,65 9,67 9,75 7,24 7,33 Publikum Sevnica 68,30 68,80 9,65 9,75 6,90 7,25 Publikum Šentilj 68,25 68,75 9,66 9,76 6,90 7,25 Publikum Šentjur pri Celju 68,31 68,73 9,62 9,71 7,05 7,30 Publikum Trebnje 68,00 68,80 9,60 9,75 6,90 7,25 Publikum Zagorje 68,30 68,80 9,60 9,76 7,10 7,35 Publikum Žalec 68,30 68,73 9,64 9,74 7,05 7,29 Roja 68,60 69,20 9,60 9,75 7,15 7,35 Shalaby 68,20 69,00 9,54 9,76 7,25 7,38 Sit-on 68,30 69,00 9,60 9,75 7,00 7,30 SKB d.d. Ljubljana* ** 68,00 68,80 9,66 9,77 7,05 7,35 Slovenijaturist Ljubljana 68,60 69,00 9,70 9,78 7,30 7,40 Slovenijaturist Jesenice 68,40 69,05 9,62 9,72 7,15 7,25 Slovenijaturist žel. p. Ljubljana* 68,40 68,80 9,60 9,70 6,90 7,35 Slovenijaturist žel. p. Maribor* 68,40 69,00 9,65 9,75 6,50 7,00 Slovenska hran. in pos. Kranj 68,40 68,80 9,65 9,75 7,20 7,35 Slovenska investicijska banka* 68,50 69,00 9,50 9,75 7,10 7,35 Sonce 68,50 68,90 9,62 9,80 7,27 7,40 SZKB d.d. Ljubljana 68,35 68,99 9,57 9,75 7,14 7,48 Tartarus Postojna 67,78 68,88 9,43 9,72 6,95 7,30 Tentours Domžale 68,40 69,00 9,65 9,85 7,10 7,40 Tori* 68,40 69,00 9,50 9,80 7,00 7,45 Tourist Service Portorož 67,40 69,20 9,30 9,80 6,80 7,20 Wolf* 68,50 68,80 9,65 9,80 7,20 7,45 Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) Tečaj velja danes: ’ Zaračunavajo provizijo: ** Menjalnice niso poslale podatkov: — MENJALNICA HIDA Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 82 z dne 29. aprila 1993 — Tečaji veljajo od 30.4.1993 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 74,6647 74,8894 75,1141 Avstrija 040 šiling 100 940,0877 942,9164 945,7451 Belgija 056 frank 100 321,5411 322,5086 323,4761 Kanada 124 dolar 1 82,2304 82,4778 82,7252 Danska 208 krona 100 1718,4790 1723,6499 1728,8208 Finska 246 marka 100 1925,1462 1930,9390 1936,7318 Francija 250 frank 100 1961,8502 1969,7535 1973,6568 Nemčija 280 marka 100 6613,3499 6633,2496 6653,1493 Grčija 300 drahma 100 — 48,9136 49,0603 Irska 372 funt 1 — 161,7185 162,2038 Italija 380 lira 100 7,0961 7,1175 7,1389 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 5,9000 — Japonska 392 jen 100 93,4466 93,7278 94,0090 Nizozemska 528 gulden 100 5886,2120 5903,9238 5921,6356 Norveška 578 krona 100 1656,0492 1569,7585 1574,4678 Portugalska 620 escudo 100 71,4903 71,7054 71,9205 Švedska 752 krona 100 1443,3636 1447,7067 1452,0498 Švica 756 frank 100 7307,0903 7329,0775 7351,0647 Velika Britanija 826 funt šterling 1 164,4079 164,9026 165,3973 ZDA 840 dolar 1 104,5438 104,8584 105,1730 Evropska skupnost 955 ECU 1 129,2910 129,6800 130,0690 Španija 995 peseta 100 90,4045 90,6765 90,9485 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 30. APRILA 1993 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni skupaj del tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. JUNIJA 1993: 1,000,000 637,672 657,615 1,295,287 127,5343% 131,5231% 129,5287% 100,000 63,767 65,762 129,529 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. OKTOBRA 1993: 1,300,000 632,030 644,179 1,276,209 158 97,2354% 99,1045% 98,1699% 130,000 63,203 64,418 127,621 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 29. APRIL 1993 v SLT za 100 HRD menjalnica . nakupni prodajni Fiba 5,00 6,90 Hida* 5,00 6,70 llirika Postojna 5,00 6,50 Libertas Koper* 4,40 6,50 Niprom 1 in II* 5,00 6,50 Otok Bled 3,96 8,48 Shalaby 5,00 7,00 Slovenijaturist žel. p. Lj.* 5,55 8,00 Sonce 5,00 7,00 Tentours Domžale 5,00 9,00 Tori 5,00 8,00 Tečaj velja danes: 29. APRIL 1993 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1440,00 1493,00 nemška marka 916,00 940,00 francoski frank 271,00 280,00 holandski gulden 814,00 840,00 belgijski frank 44,50 46,00 funt šterling 2275,00 2345,00 Irski šterling 2235,00 2300,00 danska krona 238,00 245,50 grška drahma 6,50 7,20 kanadski dolar 1140,00 1175,00 japonski jen 12,80 13,40 švicarski frank 1015,00 1037,00 avstrijski šiling 130,50 134,50 norveška krona 216,00 223,50 švedska krona 200,00 206,50 portugalski escudo 9,70 10,40 španska pezeta 12,20 13,20 avstralski dolar 1032,00 1066,00 madžarski florint 10,00 15,00 slovenski tolar 13,30 14,25 hrvaški dinar 0,50 0,80 29. APRIL 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 10,9500 11,4500 kanadski dolar 8,6000 9,0000 funt šterling 17,1500 17,9500 švicarski frank 762,0000 792,0000 belgijski frank 33,6500 34,9500 francoski frank 204,5000 212,5000 holandski gulden 613,5000 637,5000 nemška marka 689,5500 715,5500 italijanska lira 0,7360 0,7760 danska krona 179,5000 186,5000 norveška krona 163,5000 170,5000 švedska krona 149,5000 156,5000 finska marka 200,0000 210,0000 portugalski escudo 7,4500 7,8500 španska peseta 9,4000 9,9000 japonski jen 9,6500 10,0500 slovenski tolar 9,8000 10,6000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu 0,0400 pa za 1 enoto v 0,0700 alute. 29. APRIL 1993 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1455,00 1500,00 nemška marka 920,00 945,00 francoski frank 272,00 284,00 holandski gulden 816,00 836,00 belgijski frank 44,50 46,00 funt šterling 2275,00 2300,00 irski šterling 2230,00 2280,00 danska krona 237,00 247,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1140,00 1180,00 švicarski frank 1016,00 1036,00 avstrijski šiling 130,00 134,00 slovenski tolar 13,00 14,00 1 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo■ od 30. aprila 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 976,0019 979,5557 Francija frank 100 2036,7989 2044,2152 Nemčija marka 100 6866,0000 6891,0000 Italija lira 100 7,3672 7,3940 V.Britanija funt 1 170,6888 171,3103 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni. Pri tečaje na 1 i konkre trgu de 108,5377 itnih poslih je mo; (viz oz. poseben c 108,9329 !no odstopanje logovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 68,45 68,80 SKB Banka d.d. DEM 68,40 68,80 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanje. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 30. aprila 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt- Nova banka DEM 68,80 69,10 Bank Austria DEM 68,50 68,85 UBK banka DEM 68,45 68,85 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. • Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM TF so dolo niči Banke lije poveč ‘Ijajo za o ri večjih pr zavezujen aju in v s e. 68,55 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati M6| SM Petek, 30. aprila 1993 NAJAVE PRIREDITEV GLEDALIŠČA__________________ SLOVENIJA___________________ LJUBLJANA MALA SCENA MGL DRAMA SNG (tel. 061/221-511) Max Frisch: DON JUAN ALI LJUBEZEN DO GEOMETRIJE (sobota, 8. maja ob 20. uri). PREMIERA. Za izven (konto). MALA DRAMA Woody Alton: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM (danes, 30. 4. ob 20. uri). Za izven (konto). OPERA DON CARLOS (torek, 4. maja ob 19. uri) Nadomestna predstava za odpadlo predstavo 16. februarja. Za abonma red Torek I in za izven (konto). MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO (061/210-852) GEORGE TABORI (r. 1914) Na začetku je Bog ustvaril teater. In je videl, da je slab. Napačna luč. Napačen ton. Klavrna scenografija. Igralci, hudiči, se puntajo v kantini. Kritiki, padli angeli, režirajo v parterju. In Bog je razsrjen rekel: Jaz sem, ki sem. In je ustvaril režiserja... E. Flisar: KAJ PA LEONARDO? (danes, 30. 4., ob 19.30. uri). Za izven in konto. G. Tabori: GOLDBERGOVE VARIACIJE (torek, 4. maja ob 19.30. uri). Za Red U in izven. Žarko Petan: DON JUAN IN LEPORELLA (danes, 30. 4., ob 19.30. uri). Gostovanje na Dunaju v Akzent Teatru. MARIBOR DRAMA SNG Dante Alighieri: LA DIVINA COMMEDIA-PURGATORIO (danes, 30. 4., ob 19.30. uri). Za red Repriza OPERA G. Verdi: RIGOLETTO (torek, 4. 5., ob 19.30. uri). Za izven. Leta 1850 napisana Verdijeva opera RIGOLETTO pomeni prelomnico v skladateljevem ustvarjanju. Tragični lik zlobnega dvornega norca in obenem ljubečega oCeta Rigoletta, ki ga je Verdi povzel po dramski uspešnici Viktorja Hugoja, je skladatelja navdihnil k prvi sodobni italijanski operi, ki je s tem delom prenehala biti zgolj umetnost topega petja, marveč postaja poglobljeno psihološko glasbeno gledališče. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE LAŽNIVI KLJUKEC (torek, 4. maja ob 11. in 13. uri). ReCija: Eka Vogelnik: Gostovanje v Majšperku. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE (064/222-681) OBČINSKO SREČANJE PLESNIH SKUPIN OBČINE KRANJ (ponedeljek, 3. maja ob 19.30. uri). Ray Cooney: ZBEŽI OD ŽENE, komedija (torek, 4. maja ob 19.30. uri). Gostovanje v Trbovljah. NOVA GORICA PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE (065/ 25-328) R. Vitrac: VOLKODLAK (danes, 30. 4., ob 10. uri). Gostovanje v Ajdovščini. NA VEČER, KO SE ČAROVNICE ZBIRAJO, DA POLETIJO NA SVOJ PLES Danes, 30. aprila ob 19.30. uri v Lutkovnem gledališču Maribor - Jana Synkova: MALA ČAROVNICA, premiera Mala čarovnica Mikulka je stara komaj dvesto štiriinsedemdeset let. Starejše Čarovnice jo imajo za otroka in sploh mislijo o njej tako, kako znajo misliti starejši o nekom, ki ga imajo za otroka. Mikulka zna Čarati, o ja, samo vse se ji ne posreči tako, kakor hoCe. Zaradi vsega tega še ne sme poleteti z metlo na ples Čarovnic... Jana Synkova je zapisala zgodbo tako, kakor so Preusslerjevo Malo Čarovnico videli igralci, ki so jo postavljali na oder. Obogatili so jo z veliko smeha, zapletov, zvijač in potegavščin s petjem. Tudi ča-rovnice-otroci imajo težave, ki jih ne morejo rešiti s kakšnim čira-čara. (Marjan Pungartnik) GLASBA SLOVENIJA FURLANIJA-JULIJSKA' KRAJINA TRST KULTURNI DOM V sredo, 5. maja ob 11. uri Milan Jesih »Vsega je kriva Marjana Deržaj«. Režija Dušan Mlakar. Predstava izven abonmaja. Ponovitev v četrtek, 6. maja, ob 20. uri za abonma RED J. Danes, ob 12. uri Andersen-Jesih »Cesarjeva nova oblačila« v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča. Režija Vladimir Jurc. Ponovitev v sredo, 5. maja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. DVORANA TRIPCOVICH Operna sezona in Baleti 1992/93 DANES: ob 20. uri osma predstava (red L) - A. Bibalos »La signorina Julie«. Režija F. Giraldi. Direktor F. Cramer. Ponovitev v torek, 4. maja, ob 20. uri (red H). Prodaja vstopnic pri blagajni Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19, ob predstavah 9-12, 18-21 (zaprto ob ponedeljkih). Predprodaja vstopnic za baletne predstave »Trieste danza«: »Ma mere l’oye« Ravela in »La giara« Casselle, v sodelovanju s stalnim gledališčem FJK so že v teku. GLEDALIŠČE ROSSETTI V četrtek, 6. maja, ob 21. uri baletna predstava »Amleto/Ofelia« v izvedbi gledališke skupine Virgilio Sieni. V ponedeljek 10. in torek, 11. maja gostovanje gledališke skupine G. Maurija z delom »Beckett«. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063) in v gledališču Rossetti (tel. 54331). GLEDALIŠČE CRISTALO LA CONTRADA DANES: ob 11. uri baleta »Pupaz-zetti« A. Caselle in »La Bottega fantastica« O. Respighija. Nastopa baletna šola gledališča Verdi. Predstava je namenjena šolam. JUTRI: 1. maja, ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Pro.Sa Produzioni iz Rima - Maria Paco-me »Et moi... et moi«. Režija Ennio Coltorti. Nastopajo Valeria Valeri, Elettra Bisetti, Marco Bolognesi. Ponovitev v nedeljo, 2. maja, ob 16.30. GLEDALIŠČE MIELA V torek, 4. maja, ob 21. uri predstava Paola Hendela »Alla deriva«. KOROŠKA CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE Danes, ob 19.30 »Jesus Christ Superstar«. V nedeljo, 2. maja, ob 15. uri »Ljubezenski napoj«. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE (062/26-748) Jana Synkova: MALA ČAROVNICA (premiera) (danes, 30. 4., ob 19. uri). Predstava je za goste in povabljene. KAMMERLICHTSPIELE DANES: ob 15.00 - 45 let slovenskega filma: »Otroški film«, 17.00 »Grajski biki«, 19.00 »Na papirnatih avionih«, 21.00 »Na klancu«. LJUBLJANA LUTKOVNO GLEDALIŠČE (061/314-962) Miha Mazzini: SLONČEK LEOPOLD (sobota, 1. 5., ob 17. uri). Režija Matija Milčinski. Gostovanje lutkovne skupine pri GM iz Jesenic. ZA NAJMLAJSE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM (061/222-815) KOMORNI KONCERT (ponedeljek, 3. 5., ob 20. uri, Gallusova dvorana). Ciril Škerjanec, violončelo; Andrej Jarc, orgle; Igor Škerjanec, violončelo. Program: Buxtehude, De Fe-sch, Gubaidulina, Ramovš, Golob, Handel. KLUBK4 (061/113-282) PESMI EDITH PIAF (nedelja, 2. 5., ob 22. uri). Promocijski koncert Alenke Vidrih ob spremljavi kitare in harmonike. KAMNIK FRANČIŠKANSKA CERKEV Danes, 30. aprila ob 20. uri koncert ob 150-letnici rojstva tuhinjskega rojaka, organista, zborovodje in skladatelja p. ANGELIKA HRI- TRST GLEDALIŠČE ROSSETTI DANES: ob 21. uri recital »II Teatro canzone di Giorgio Gaber«. AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA DANES: ob 21. uri koncert orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Giovannija Pacorja »Verdi sinfonietta«. Solist Paolo Rumetz. Vstopnice pri blagajni dvorane Tripcovich in Avditorija Muzeja Revoltella. V nedeljo, 2. maja, ob 11. uri »Nedeljski koncert«. Nastopil bo orkester Camerata stru-mentale. Na programu Elgar, Viozzi, Hinde-mith. GLEDALIŠČE MIELA V petek, 14. maja, ob 21. uri niz koncertov BARJA in 500-letnici Frančiškanskega samostana v Kamniku. Nastopal bo MEŠANI PEVSKI ZBOR »MAVRICA«, Srednja vas, zborovodja: Lojze Kolar, organistka : Marija Holcar. Slavnostni govornik: dr. Edo Škulj, povezovalca: Manja Zebaljec in Tone FtiCar. Iz sporeda: V prvi spomladi, Slovo od lastovke, Božji volek, V boj, Mlatici, Večerni zvonovi, Ave Marija... »Zattere alla deriva«. Nastopil bo Jin Hi Kim. MILJE GLEDALIŠČE VERDI V nedeljo, 2. maja, ob 11. uri koncert orkestra »I giovani in opera«. Na programu Donizettijeve skladbe. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 20.30 drugi koncert niza Danu-bio, Una civilta musicale. Nastopil bo pianist France Clidat. Izvajal bo Lisztove skladbe. V torek, 4. maja, ob 20.30 koncert Maura Lo-guercia (violina) in Bruno Canino (klavir). Na programu Bartok, Brahms in Strauss. FURN\NIJA-JULIJSKA KRAJINA RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM (061/222-815) Film Roberta Altmana:IGRALEC/ THE PLAVER (od 3. do 9. 5., ob 20. uri, Kosovelova dvorana). Slovenski podnapisi. POSTOJNA KOCA MLADIKA na PEČNI REBRI Danes, 30. aprila ob 16. uri Vas vabijo na kresovanje v počastitev praznika občine. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gaberja. GLEDALIŠČE SCUOLA Dl MUSIČA 55 AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA DANES: ob 17. uri srečanje s pianistom Luco V ponedeljek, 3. maja, ob 18. uri »Eno uno Ravagnijem, ki spremlja na koncertu Giorgia z...« Ildebrandom D’Arcangelom. RAZSTAVE SLOVENIJA_________ LJUBLJANA KOČEVJE CANKARJEV DOM NAPOVEDUJEMO: svečano otvoritev razstave OSKORJA KOKOSCHKE (ponedeljek, 3. 5., ob 18. uri, Galerija CD). Razstavo bosta predstavila prof. dr. Sigrun Loos, višja kustosinja deželnega muzeja Rupertinum iz Salzburga in prof. Zoran Kržišnik, direktor MGLC iz Ljubljane. V glasbenem programu bosta sodelovala Jurka Zo-roja- flavta in Jerko Novak- kitara. NARODNA GALERIJA (061/219-740) EVROPSKI SLIKARJI IZ SLOVENSKIH ZBIRK (od 14. aprila do 4. julija), avtorja razstave in kataloga: prof. Federico Zeri, Rim in dr. Ksenija Rozman, kustos NG v Ljubljani. MESTNA GALERIJA V ponedeljek, 3. maja ob 19. uri otvoritev razstave izbranih del iz retrospektive avstrijskega umetnika HANSA BISCHOFF-SHAUSNA. Razstava bo na ogled do 22. maja. CEKINOV GRAD (Muzej novejše zgodovine, 061/323-968) Na ogled je razstava MENJAVE DENARJA V 20. STOLETJU V SLOVENIJI. KNJIŽNICA ZALOG Na ogled je razstava umetniških fotografij DUŠANA JEZA. Razstava bo odprta do 15. maja. V knjižnici si do 15. maja lahko ogledate tudi razstavo domače in tuje strokovne literature o železnici iz zasebne zbirke slikarja FRANCIJA LESJAKA. GALERIJA KOMPAS Na ogled je razstava slik akademskega slikarja TOMANA VELJAKA, ciklus slik z naslovom Praznovanje pomladi. VODNIKOVA DOMAČIJA Na ogled je razstava slik slikarja BOGDANA POTNIKA. Razstava bo odprta do 18. maja KUD FRANCE PREŠEREN (061/332-288) Napovedujemo otvoritev razstave slik MARIJA VRENKA (torek, 4. 5., ob 21. uri). GALERIJA KRKA Razstava skulptur akademskega kiparja PETRA ČERNETA. Razstava bo odprta do 19. maja. MUZEJ KOČEVJE Danes, 30. aprila otvoritev razstave IDEJNO ARHITEKTURNE REŠITVE NOVE CERKVE V KOČEVSKI REKI. Razstava bo na ogled do 28. junija 1993 PORTOROŽ AVDITORIJ Na ogled je razstava slik ANDRAŽA ŠALAMUNA, dobitnika nagrade Prešernovega sklada za leto 1992. POSTOJNA GALERIJA MODRIJANOV MLIN Na ogled je razstava fotografa LUCIANA KLEVE. Razstavo si boste lahko ogledali do 15. maja. MARIBOR RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ Na ogled je razstava Društva likovnih umetnikov Maribor. Sodeluje 36 elanov s skupno 78 likovnimi deli v različnih tehnikah. RAZSTAVNI SALON TEHNIŠKE FAKULTETE Do 8. maja je na ogled razstava mariborskega ustvarjalca ZDRAVKA JERKOVIČA. BLED HOTEL ASTORIA Do 7. maja je na ogled razstava slik akademskega grafika in slikarja KLAVDIJA TUTTE. NOVA GORICA GALERIJA GO Do 19. maja si lahko ogledate razstavo slik STANETA JAGODICA, iz ciklusa Cosmos Gloria. POKRAJINSKI ARHIV Danes Vas vabimo na otvoritev razstave slik MIRANA CENCICA (danes, 30. 4., ob 19. uri). Razstavo si lahko ogledate do 9. 5. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ Na ogled je razstava DRAGOTINE KAPITELJSKE CERKVE V NOVEM MESTU. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TK GALERIJA Na ogled je razstava olj G. Roccaglija. GALERIJA CARTESIUS Do 6. maja je na ogled razstava Luise Marie Sguazzi z naslovom »Mi sembra ieri«. Urnik: 11-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11-13. Zaprto ob ponedeljkih. GALERIJA BASSANESE Do 20. maja je na ogled razstava Paola Patel-lija. Urnik: samo ob delavnikih od 17. do 20. ure. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure. MIRAMAR S KI GRAD Zgodovinski muzej Stalna razstava »NaCrti za Miramar». MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letoviscar-ske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella. STUDIO TOMMASEO Do 6. maja razstavlja svoja dela Lorenzo Mattotti. JULIET Do 25. maja razstavlja Enrico De Par. Na ogled samo ob torkih od 18. do 21. ure. GLEDALIŠČE MIELA Na ogled je razstava grafik Gianfranca Pa-gliara. ART LIGHT HALL Do 28. maja bo na ogled razstava avstrijske slikarje Gabriele Schurian. OVČARJEVA HIŠA PRI BANIH SKD GRAD in ODSEK ZA ZGODOVINO PRI NSK sta pripravila razstavo ONDILE GEZ STARI VRH. Razstava je odprta do 23. maja ob ponedeljkih, petkih in sobotah od 18. do 21. ure ter ob nedeljah od 10. do 13. in od 16. do 21. ure. MILJE OBČINSKA GALERIJA Do 4. maja razstavljata svoja dela Alberto. Allegri in Marco Grassi Grama. Urnik: 10-12, 17-19, ob praznikih 10-12. RONKE ART GALLERY - (Kavama Trieste) Odprta je fotografska razstava Martina Rau-chenvvalda, Maurizia Frullanija in Rajka Bizjaka. Na ogled vsak dan, razen ob ponedeljkih,, od 9. do 22. ure. GORICA GORIŠKI GRAD Do 16. maja bo na ogled razstava »Beneški odtenki* goriskega slikarja Vanje Franka. KATOLIŠKA KNJIGARNA Do konca aprila je odprta skupinska razstava godiskih likovnikov. V ZAPORIH NA GORIŠKEM GRADU Do 9. maja je na ogled razstava Annibel Cu-noldi. GRADIŠČE GALERIJA L.SPAZZAPAN Na ogled je razstava o goriskem likovnem zavodu »Max Fabiani*. VIDEM PALAČA SAVORGNAN Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«. KOROŠKA CELOVEC HIŠA UMETNIKOV (Goethepark 1) Se danes je na ogled razstava Giinterja Brusa. KAVARNA UMETNIKOV Goethepark 1 Do 2. maja 1993 razstavlja Franz Brandl »Soli u. Haben-Zeichnungen«. GALERIJA CARINTHIA Alter Pl. 30 Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja. ARS TEMPORIS Herreng 14 Do 4. maja je na ogled razstava »4ever glass* - Pala, OprSal, Balgary, Palova in Chmelova. GALERIJA VIA NOVA Lidmannskyg 8 Se danes je na ogled razstava Franca Duran-teja. CAFE LENDHAFEN Villacher str. 18 Do 8. maja 1993 razstavlja Božin Kuzman. KNJIGARNA MOHORJEVE Na ogled je razstava fotokrožka Koroške dijaške zveze. BELJAK GALERIJA HOLZER VVidmanng. 7 Se danes je na ogled razstava Johanna Julia-na Taupeja. TINJE GALERIJA TINJE Do 11. maja razstavlja kipe in akvarele Stane Jarem ROŽEK GALERIJA ROZEK SemislavCe 13 Do 16. maja razstavlja Ivo PranCiC. RADIO TV Petek, 30. aprila 1993 RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio Ga-Ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13.45 iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Za in proti; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20,30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9:97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Country glasba; 11.15 Jezikovne minute; 11.50 Vreme; 12.00 Točno opoldne; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.15 Nedeljski izlet; 17.50 Šport; 19.30 Stop pops; 21.45 Radijska igra; 22.20 Radio Študent. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Izobraževalni program; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Izbrana proza ; 10.25 Vodomet melodij; 11.05 Reprize; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 VOIE za tri zbore; 13.40 Glasbena tradicija; 14.05 Gymnasium; 15.00 Šanson; 16,05 Od uverture do plesa; 17.00 Koncertni solisti; 18.05 Ksenija Vidali; 19.30 Koncert orkestra opere SNG; 22.05 Radijska igra; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Napoved in koledar; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.30 Pregled tiska; 7.45 8.00 Modri val; yB/ergreen; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.00 Mnenjsko rešeto; 11.00 Hladno-Toplo-Vroče; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Ob glasbi, ob glasbi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Pozdrav, almanah; 6.20 drobci; 7.00 Dober dan otroci; 7,45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.25 Na valu RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Politika in aktualnosti; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Diskoteka Sound; 16.00 Ob štirih; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutigue Gallus; 16.50 Zgodovinske plošče; 17.20 Single tedna. 17.50 Priredbe uspešnic 18.00 Souvenir d'ltaly 18.45 Folk studio: 20.00 Nočni program. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Okno na Arbat; 8.40 Soft mušic; 9.00 Literarni utrinek (J. Renko); 9.10 Orkestri; 9.30 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Podobe iz sanj (I. Cankar, pripoveduje Mira Sardoč); 11.45 New Age; 12.00 Alpe-Jadran; 12.20 Slov. glasba; 12.40 Primorska poje; 13.30 Iz preteklosti v sedanjost; 13.40 Potpuri; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Made in ltaly; 15.30 Mladi val: 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: poklon Kogoju pb stoletnici rojstva; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Rock zvezde; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Mix time; 20.00 Za naše ljudi. Radio Koroška 18.10-19.00 Slovenska narodna pesem - Zrcalo narodove duše in izraz identitete (Nove izdaje ljudskih pesmi pri treh založbah). IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 10.00 Video, vodi Paul King; 13.00 Video, vodi Simone En-gelen; 16.00 Greatest Hits, vodi Paul King; 17.00 Coca Cola Report, vodi Kristiane Backer; 17.15 MTV v kinu, vodi Pip Dann; 17.30 Poročila; 23.15 MTV v kinu, vodi Pip Dann; 01.00 Video; 02.00 Chill out Zone; 03.00 Nočni video SKY ONE 07.00 The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 11.00 Strike it Rich; 12.00 Drzni in lepi; 12.30 Sokolov greben; 13.30 E Street; 14.00 Drugačen svet; 14.45 Santa Barbara; 18.00 Star Trek: The next. generation; 19.00 Games World; 20.00 Re-scue; 20.30 Družinske vezi; 23.00 Code 3; 23.30 Star Trek: The next generation; 00.00 Studs MOVIE CHANNEL 07.00 The Great Imposter; 09.00 Lost in the Barrens; 11.00 King of the Hill; 13.00 Paper Moon; 15.00 In Defence of A Married Man, zadnjič; 18.50 The Russia House; 21.00 Ram-bling Rose, premiera; 00.35 Mountains of the Moon, zadnjič; 02.50 To Sleep With An-ger; 04.35 Cool Blue; PRC7 05,10 Serije; 09.35 Moški, ženska in otrok, am. film; 13.00 Perry Maso n; 13.55 Matlock: Tat, pon. am. kriminalke; 16.19 risanke; 18.45 Show Billy Cosbyja, 143. del; 19.05 Boo-ker, 16. del; 20.15 Mesni cmoki, am. komedija. 22.05 Man- cuso FBI, 1/20 del ameriške serije; 23.05 Valachijevi papirji, it./fr. kriminalka PREMIERE 14.15 Maščevanje je sladko, am. komedija; 15.40 Mesto hazarderjev, 2. del am. filma; 17.25 Luč v temi, am. film; 20.15 Čudoviti svet blaznosti, am. komedija; 22.00 Dvigalo v drugo življenje, am. film; 23.40 Manjkajoči člen, fr,/belgijska risanka, 01,00 Bronx War, am. film; 04.10 Noč z Aliče, it. film; 06.05 Podelitev Oskarjev, kratek film EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09.00 Tenis; 11.00 Karting, pon.; 12.00 Nogomet; 13.30 Tenis, prenos; 15.30 SP v hokeju na ledu, prenos; 18.00 Mednarodni motošport; 19.30 športne novice; 22.30 Košarka: NBA; 23.00 Boks; 00.30 Hokej na ledu: NHL 3SAT 22.50 To je očitno, nemški film SAT 1 10.00 Južne noči, nemški film; 20.15 Jumpin1 Jack Flash, ameriška komedija; 23.10 Nori Max, avstralski akcijski film; ■ 00.55 Italijanski ljubezenski pozdravi, it. er. film; 02.15 Ponovitve RTL 09.00 Serije; 00.00 Poročilo o gospodinjah II, nemški seks film; 01.45 Hotel na obali, fr. komedija SUPER CHANNEL 23.00 Charade, am. komedija RETE 4 8 Koper Hrvaška 1 Nanizanke Nad.: General Hospi-I tal, 8.40 Marilena, 9.55 Ines, 10.50 Amanda, (9.30) vesti II pranzo e servito Nad.: Celeste TG 4 vesti Nad.: Sentieri, 15.15 Greda, 16.00 Anche i ricchi piangono Lui, lei 1’altro TG 4 vesti Aktualno: C’eravamo tanto amati Kviz: II nuovo gioco delle coppie TG4 vesti in nad. La signora in rosa Nad.: Micaela Film: Scene di lotta di classe a Beverly Mills vmes (23.30) vesti CANALE 5 Na prvi strani Nanizanka, nato Mau-rizio Costanzo Show Variete: Ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotiadiani Aktualno: Forum, 14.35 Agenzia matri-moniale, 15.00 Ti amo parliamone,15.30 Scene da un matrimonio Otroški variete TG 5 Flash - vesti Kviz: OK il prezzo 6 giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Varieteja: II meglio di Scherzi a parte, 22.45 Gommapiuma Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti) ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Dieci sono pochi Varieteja: Non h la RAI, 16.00 Unomania Nan.: 21 Jumpstreet Varieteja: Twin Clips, 17.30 Mitico Nari.: Tarzan Variete: Ma mi faccia il piacere UnoMeteo in šport Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke Film: Senza esclusio- ne di colpi (pust., ZDA ’89) Aktualno: L’istruttoria (vodi G. Ferrara) Odprti studio, pregled tiska in Studio šport # TELE 4 Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi Mannix, ameriška tv TV koledar nanizanka Poročila Juke Box, ponovitev Zgodbe iz Monticella, Novice 117. del Čarobna svetilka Poročila Prvenci, ameriška do- TV sola kumentarna serija Hrvaške zgodbe in no- Vohuna, ameriška na- vele: Okameneli svatje nizanka Poročila Meridiani, ponovitev Ko se svet vrt, 115. del Studio 2: Pogovor z ameriške nadaljevanke gosti Monofon Primorska kronika Poročila TV dnevnik Goli pod južnim son- Mannix, ameriška tv cem, ponovitev 4., za- nanizanka dnjega dela av./am. Nočni sodnik, ameri- mini nadaljevanke ška nanizanka The afternoon Report Kvartet Tartini Poročila Franz Schubert: Kvar- Tečaj angleščine, 1. tet v d-molu, op. post- del hum. Smrt in deklica Malavizija Glasbeni utrinek: B. Velike dogodivščine: Smetana: Vltava Tom Sawyer TV dnevnik Poročila V labirintu uma: Hi- Izziv duha pnoza, 3. oddaja Santa Barbara, 391. Dediščina, ameriška del ameriške nad. drama Dnevnik 1 Film-video-film Vojaški pohod, ameri- ški film, 1989 Dnevnik 2 DMF Avstrija 1 Poročila v angleščini Sanje brez meja L _ Veleposlanikova hčerka, ameriška komedija Mi, ponovitev Sinha Moča, 145. del Magnum: Načrt za umor Heidi, risana serija Paradižniki proti vampirjem Cas v sliki Kopališki mojstri iz Malibuja: Stara ljubezen ne zarjavi Primer za dva: Človek za zaveso Avstrijska kuhinja Romy '93, podelitev nagrad najbolj priljubljenim tv zvezdam leta Casanova, am./it. tv film (Richard Chamberlain in drugi) Klub morilcev iz Brooklyna, nem film Avstrija 2 Tisoč mojstrovin SP v hokeju, polfinale Harry in Hendersono-vi: Nečak iz New Yorka Milijonsko kolo Cas v sliki/vreme SP v hokeju, polfinale Šiling, gospodarski magazin Smith in Jones, humoristična oddaja angleških komikov Made in USA: Las Angeles Private Portret kanadskega glasbenika Leonarda Cohena Poročila/Ex libris Tisoč mojstrovin Hrvaška 2 TV koledar Zasedanje hrvaškega Sabora Tenis: Davisov pokal Dnevnik 1 Kako čas leti, 5. del humoristične nanizanke Nočna izmena Lovejoy, 7/12 del angleške nanizanke Družina Addams, 6/16 del am. cb h um. nanizanke Hiša opic, 3., zadnji del nanizanke Krvno maščevanje, am./italijanski film @ Madžarska Cez dan Sosedje, pon. 157. dela Dallas, 123. del am. serije Pomoč v duševni stiski Pregled dogodkov dneva Za otroke, risanke Northwood, 17. del kanadske serije Za otroke Vprašanja kristjanov SP v hokeju na ledu, reportaža Dnevnik Dallas, pon.123. dela Panorama, svetovna politika SP v hokeju na ledu Trio C.A.E. Dnevnik TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 20.30 V Sugerland po svojega otroka Spielbergov prvi film temelji na resnični drami mladega para ;: S Jilmom Ekspres v Su-garland se je leta 1974 prvič predstavil pozneje eden najslavnejših ameriških režiserjev, Števen Spielberg. Film temelji na resničnih dogodkih, ki so se zgodili v Teksasu leta 1969. Mlada žena Lou Jean Po-plin (Goldie Hawn) obišče svojega moža Clovisa (Wil-liam Atherton) v teksaški kaznilnici. Tam bi moral prestati še štiri mesece, vendar ga žena nagovori, naj pobegne. Medtem so, zaradi neprimernosti staršev, njunega sina dali v posvojitev v Sugerland in tako sta starša trdno odločena, da bosta ugrabila lastnega otroka. Toda ubežnikoma sledijo policaji. Na poti si izbereta talca -mladega policaja (Michael Sacks), s pomočjo katerega naj bi prišla do otroka. Zasledovalcev pa je vse več in krog okoli njiju se zapira. S pogumom in odločnostjo vzbudita pozornost okoliških prebivalcev, ki jima za otroka celo priskrbijo igrače in oblačila. Da ne bi prišlo do nepotrebnega prelivanja krvi, jima policija obljubi svobodo, na koncu pa se okoli njiju vendarle zgrnejo trume policajev... Spielberg filma ni gradil le na akciji in dogodivščinah mladega para. V njem se je dotaknil tudi sodobnega ameriškega življenja, na katerega imajo ogromen vpliv sredstva obveščanja, ki pa postajajo vse bolj materiar-halna in v katerih je sodobni junak vse bolj antijunak. TV SLOVENIJA 2 23.30 LJUDJE MAČKE, ameriški film Irena je novinarka v New Orleansu. Naseli se pri bratu, ki pa ga ni nikoli doma in tudi sicer je njegovo obnašanje nenavadno. Ko se nekega dne sama sprehaja po mestu, jo pot zanese v živalski vrt, kjer njeno pozornost pritegne črni panter. Tu spozna oskrbnika živalskega vrta in se vanj zaljubi. Medtem pa začne v okolici mesariti črni panter. Ko ga končno pokončajo, se pojavi drugi... Irena je vse bolj prestrašena, saj jo obhajajo hude slutnje, da z njo in bratom ni vse tako, kot bi moralo biti... Igrajo: Nastassia Klnski, Malcom McDowell, John 'rleard, Annette O' Toole, Ruby Dee in drugi. RETE 4 22.30 SCENE Dl LOTTA Dl CLASSE A BEVERLV MILLS Clare Lipkin (Jacqueiine Bisset), bivša zvezda televizijskih komedij, je pred kratkim postala vdova. V svoji vili v Beveriy Hillsu organizira bedenje ob moževem truplu, ki pa se kmalu sprevrže v nekaj povsem drugega. Clarin služabnik in služabnik njene najboljše prijateljice za stavo tekmujeta, kdo bo prvi osvojil gospodarico drugega. Tudi gostje se zanimajo predvsem drug za drugega, pri tem pa vsi pozabijo na umrlega. Režiser Paul Bartel je posnel komedijo, kije v bistvu parodija na ljubezen. Nobenega filmskega prizora niso posneli v Beverty Hillsu. RA SLOVENIJA 3 18.05 ŽIVLJENJSKI JUBILEJ: Ksenja Vidali Osemdeseti življenjski jubilej je umetnica Ksenja Vidali dočakala polna svežih in uslvarjalnih moči. Poznamo jo kot nekdanjo pevko sopranskih vlog v ljubljanski operi, nastopala je tudi v Italiji in vseh večjih opernih gledališčih Jugoslavije. Se vedno pa je vsako srečanje z njo radoživo doživetje. Njena pripoved je nepresahljiv vrelec spominov operne umetnice, pevske pedagoginje in življenjske sopotnice Demetrija žebreta. Danes zvečer ste vabljeni da prisluhnete njenemu pripovedovanju in njenemu ustvarjanju z željo, da bi s svojo neumorno voljo, znanjem in duhovnim bogastvom še naprej vzgajala mlade pevce. SAT 1 NORI MAX, avstralski film 23.10 V mestu, ki se poskuša ohraniti po jedrski vojni, se skupina motoristov pod vodstvom Mad Maxa bojuje proti policiji. Film prikazuje medsebojna obračunavanja in spopade v postapo-kaliptičnem okolju, ki je močno pripomogel k uspehu filma. Avstralski režiser George Miller je posnel celovečerec Mad Max leta 1979, za njim pa še dva druga - The Road Warrior in Beyond Thun-derdome. Igralec Mel Gibson je z vlogo Mad Maxa postal znan širši publiki. V teh dneh pa si v kinematografih lahko ogledate njegov zadnji film Forever Voung. Igrajo: Mel Gibson, Jo-anne Samuel, Hugh Keays-Byme. e r SLOVENIJA 1 w IVMI 1 Aktualno: Unomatti- Tedenski izbor Pravljice iz mavrice: Čarodejni dimnik na, vmes dnevnik in gospodarstvo Film: Rita, la figlia Risanka americana (glas., ’65), Batman, 3. del ameriške nanizanke vmes (11.00) vesti Skrivnostni otok, 5/6 del angleške nadaljevanke Variete: Buona fortuna Videošpon Dnevnik 1 Povečava, ponovitev, VPS 1200 Nan.: La signora in Poročila giallo Poslovna borza, ponovitev Dnevnik in Tri minute Filmsko popoldne, ponovitve Fatti, misfatti e... On in ona, 7/13 del am. hum. nanizanke. VPS 1505 Italijanske kronike Psihiatri, 1/7 del angleške nadaljevanke, VPS 1530 Dok.: Caramella 3 Poslovne informacije Otroški variete TV dnevnik 1 - slovenska kronika Mladinski variete: Big! Huckleberry Finn in njegovi prijatelji, 8/26 del kopro- V Parlamentu in vesti dukcijske nadaljevanke Aktualno: Italija, na- Oscar Junior: Rumeni madež, tuja nanizanka vodila za uporabo Regionalni studio Koper Dok.: Kvarkov svet Pari, tv-igrica Dnevnik in šport TV dnevnik 2, vreme, šport Aktualno: Uno Sette Forum Aktualno: I giorni delVinfanzia (vodi Ar- Ekspres v Sugarland, ameriški film, VPS 2030 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2230 rigo Levi), vmes Večerni gost: Andrej Matič (23.00) dnevnik SP v hokeju na ledu, skupina A, polfinale, posnetek iz Dnevnik in vreme Munchna (do 1.40) Danes v Parlamentu Rubrika opolnoči IT SLOVENIJA 2 C RAI 2 Video strani Risanke in nanizanke Tedenski izbor Jutranji dnevnik Ze veste? Rubrika o vrtnarstvu Gospodarska oddaja: R & R Film: Quel tesoro di C.A.Cueni: Iskanje Salome, 6., zadnji del švicarske na- papa (glas., It. '59) daljevanke Nan.: Doogie Howser Poročila Kratke vesti Video strani Segreti per voi... Osmi dan, ponovitev Variete: I fatti vostri Znanje za znanje, učite se z nami Dnevnik, gospodarst- TV nocoj vo, rubrikaTrentatre in TV dnevnik 2, vreme, šport vreme Studio City Nad.: Quando si ama, TV jutri 14.45 Santa Barbara Sova Film: Lo squalo Popolna tujca, 27/28 del ameriške nanizanke Vesti in Iz Parlamenta Psihiatri, 2/7 del angleške nadaljevanke Športne vesti Ljudje mačke, ameriški erotični triler Nan.: L’ispettore Tibbs Video strani Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Aktualno: I fatti vostri, 23.10 Pegaz Nočni dnevnik Filmske novosti Boks Film: Peggy Sue si e A KANAL A 1 sposata (dram., ’86) RIS, risanke in spoti Ml RAI 3 Astrološka napoved Drugačen svet, ponovitev 149. dela am. nadaljevanko Rock starine, 11. oddaja o rocku Jutranja oddaja: L'al- Risanka trarete, vmes vesti Dnevnoinformativni program in vreme Dnevnik ob 12-ih Drugačen svet, 150. del ameriške nadaljevanke Pogled na književnost Dan po jutrišnjem, 17. del ameriške poljudnoznanstve- j® Znanstveni dnevnik ne serije Uh'A Deželne vesti Moja mama je volkodlakinja, ameriški barvni film Popoldanski dnevnik Rock starine, 12. oddaja o starem rocku ■gg Sola se posodablja Poročila v angleščini: Deutsche Welle Športno popoldne Live & Kickin', ponovitev 9. brcanja v živo ■Mg Športna rubrika Derby A Shop Dresura: C.S.I.O. Video strani Šport, vreme, dnevnik miii Deželne vesti BlobCartoon, Blob in Una Cartolina Film: Vuoto mentale (krim., ZDA ’90, i. M. Ironside, L. Langlois) m koper Dnevnik ob 22.30 Kviz: Porca miseria Studio 2 Dnevnik in vreme - Variete: Fuori orario ŠPORT Petek, 30. aprila 1993 NAMIZNI TENIS / POZIV Katja Milič zreprezenknco v Barcelono Katja Milic, naraSCajni-ca namiznoteniškega odseka SK Kras bo v prvih dneh maja ponovno oblekla dres državne pionirske reprezentance. Mladinski državni selektor je Miličevo (na sliki) izbral za nastop na mednarodnem tekmovanju Open Spagna, ki se bo odvijalo v Sant Gugat del Valles Barcelona. Ekipo sestavljajo Se Franchi Mo-nia, Piacentini Valentino in Giardina Umberto. Navkljub mladosti je Katja Milic že par let Članica državne pionirske reprezentance. V odgovarjajočih kategorijah pa ima zgonisko društvo na seznamu za izbor Se tri igralke v reprezentanci Italije: Vanjo Milic, Moniko Radovič in Ano Ber-san. Z izjemo Bersanove, ki se je izšolala v Borovih vrstah, so ostale igralke zrasle v okrilju Sole, ki jo vodi profesionalni trener Matjaž Šercer. Prisotnost mlade Krasovke Katje Milic na mednarodnem prizorišču je plačilo za napore, ki jih igralka vlaga v vsakodnevne treninge in potrjuje pravilno usmerjenost SK Kras, ki posveča vso skrb razvoju svojih najmlajsih elanov. (J.J.) Popravek V sredini številki PD smo v podnaslovu ob poročilu o nastopih Kraševih igralk pomotoma zapisali, da je bila na prvenstvu Endas uspešna Nina Milic, v resnici pa je zmagala Nataša Milic. Prizadetima se za napako opravičujemo. _________KOŠARKA / D LIGA IN PROMOCIJSKO PRVENSTVO_ Bor Radenska zadnja ovira na poti Don Bosca v C ligo Kontovelci doma z Virtusom, Cicibona pa bi lahko »potopila« Scoglietto Vanja Jogan Mnogi Športniki bodo, kljub prazničnemu vikendu, morali vsekakor obuti telovadne copate, saj so na sporedu domala vsa prvenstva. Naše košarkarske ekipe bodo igrale tekme zadnjega, oziroma predzadnjega kola. V D ligi bo zanimanje izvedencev in privržencev tega prvenstva prav gotovo osredotočeno na nedeljski tržaški derbi, ko se bosta v telovadnici Su-vich pomerila Bor Radenska in Don Bosco. Borovci so na domačem igrišču težko premagljivi, salezijanci pa bodo na vse kriplje skušali vnovčiti nov uspeh, saj sta prvo mesto in seveda napredovanje možni le v primeru zmage, medtem ko bi se s porazom spet znašli v koabitaciji z zasledovalci (San Daniele in Porto-gruaro). Prisotni so torej vsi predpogoji za zanimivo in dopadljivo tekmo, saj so borovci primerno motivirani in bi radi zaključili sezono s pra: vim podvigom. Kontovelci bodo na domačih tleh gostili videmski Virtus, le z zmago pa ostaja odprta možnost prehiteti še Staranzano in tako osvojiti prvo mesto med izpadlimi ekipami (prvi kandidat v primeru ponovne vključitve v D ligo). V promocijski ligi sta Breg in Sokol že sinoči zaključila letošnjji trud, Cicibona pa bo imela opravka s Scogliettom, ki je v zadnjih tednih nanizal same zmage, ni pa še matematično izven nevarnosti. Tokrat smo se pogovorili z borovcem Gianfran-com Carbonaro. Kako to, da si se vrnil k Boru in kako si se znaSel po par letih romanja? Ponudbo, da bi se vrnil k Boru, sem sprejel z veseljem, saj rad preizkušam svoje sposobnosti v drugačnih sredinah. Obenem sem poznal skoraj vse elane ekipe in odlično smo se ujeli že od samega začetka. Z Borom ste zpeljali izredno dobro sezono, kako pa bi ocenil samega sebe? S svojo igro sem le delno zadovoljen, saj sem imel velika nihanja. Nekaj Časa mi res ni slo od rok in sem imel tudi nižjo minutažo, zatem pa sem ujel boljšo formo in nekajkrat sem igral res učinkovito. V celoti bi se ocenil s šestico, saj lahko igram boljše. Pogosto se zgodi, da ekipa, ki predčasno doseže zastavljeni cilj, zatem popusti, vi pa igrate čedalje bolj učinkovito. Kako bo proti prvou-vršCenemu Don Boscu? Imamo izredno priložnost, da Don Boscu vržemo veliko poleno pod no- ge in to je dobra motivacija za konec pozitivne sezone. Tekma bi morala biti dokaj izenačena in najbrž se bo ime zmagovalca odločilo v zadnjih minutah. Za sabo imam ugodno tradicijo, saj smo jih lani v Miljah že zmagali, dosegel pa sem 23 točk samo v drugem polčasu. Ob koncu sezone marsikdo že pomisli na naslednjo. Kakšni so tvoji načrti? Nimam še nobenih načrtov in mnogo odvisi od programov društva. Osebno bi z zadovoljstvom ostal pri Boru. NAPOVEDI - Gianfran-co Carbonara Jadran Tkb - Oderzo - 10 Matchvvinner: Rau-ber(5.zbran); top scorer: Rauber(lO); nad pričakovanjem: Emili(7) in Rebu-la(7). Bor Radenska - Don Bosco +3 Matchvvinner: M.Simonič (4); top scorer: Per-si(6); nad pričakovanjem: Monticolo(l). Kontovel - Virtus Ud +10 Matchvvinner: Civar-di(12); top scorer: Civar-di(6); nad pričakovanjem: Hmeljak(7). Cicibona - Scoglietto -4 Matchvvinner: R.Simo-nic(4); top scorer: Cu-pin(14); nad pričakovanjem: G.Bajc(3). Gianfranco Carbonara (z žogo) na derbiju s Kontovelom (foto Križmančič/KROMA) Atleti Bora BCTKB tretji na deželnem prvenstvu štafet Po seriji uspehov na deželnih in pokrajinskih krosih se Borovi atleti vračajo na tartanske steze in vestno pripravljajo na deželna društvena tekmovanja, ki se bodo vrstila kot na tekočem traku v dneh 8., 9., 15., 16. in 22. ter 23. maja. Poleg Igorja Sedmaka, ki je pred dnevi osovjil drugo mesto v deželnem deseteroboju prihaja v ospredje dolgoprogaš Gabrijel Testi. Junak zimskih krosov za mlajše mladince, ki je najprej dosegel Cas 2’38” na tisoč metrov na mladinskih igrah in nekaj dni kasneje zmagal na deželnem prvenstvu v Huminu, kjer je v 30 minutah pretekel 8 km 770 m. Izjemen uspeh pa so borovi mlajši mladinci dosegli v nedeljo, 25. aprila, z osvojitvijo bronaste kolajne v štafeti 4 x 400 m za mlajše mladince na deželnem prvenstvu Štafet za mladinske kategorije. Naj dodamo, da je bila konkurenca zelo kvalitetna, saj je nastopilo na prvenstvu kar 90 štafet in samo na 4 x 400 m kar 12 ekip. Za prijetno presenečenje in obenem izreden uspeh so poskrbeli Andrej Demark, Federico Gelfi, Marco Sestan in Gabrijel Testi. Najhitrejši je bil Testi (51”05), ampak tudi ostali, Sestan (52”05), Demark (56”) in Gelfi (58”) so bili solidni.. Rezultati 4 x 400 m naraščajniki: 1. Libertas Sacile 3:34’2; 2. Libertas Udine 3:37’8; 3. Bor BC TKB 3:38’6; itd. (Duško Švab) Med deskarji Paolo Kralji. Na jezeru Santa Croce Poleg običajnih regat, se je konec prejšnjega tedna vršila na jezeru Santa Croce pri Bellunu se ena regata za jadralne deske v razredu Fun-board Slalom, katere se je udeležilo skupno 35 tekmovalcev iz Severne Italije. Regato je finančno in materialno podprla Trgovina New Šport iz Mester, ki je nudila bogate nagrade za najboljše uvrščene tekmovalce. Vremenske razmere niso bile najboljše, samo v soboto je veter dosegel zadostno jakost 6m/sek. in organizatorjem omogočil izpeljati le dve preizkušnji. Predstavniki JK Cupa iz Sesljana so dosegli dobre rezultate: Paolo Kralj je namreč prepričljivo zmagal v obeh preizkušnjah, medtem ko je Erik Zobec zasedel dobro 9. mesto na končni lestvici. Kategorija Juniores: 1. Alessandro Cere-ser. Kategorija Senjor: 1. Paolo Kralj, 2. Emos Sette in Efisio Atzeni, 4. Riccardo Calabro, 9. Erik Zobec. Kategorija Ma-ster: 1. Filippo Cordo-va. Zenske: 1. Micae-la Tomat. NOVICE Disciplinski ukrepi v amaterskih ligah Deželna nogometna zveza je kot običajno posredovala spisek kaznovanih igralcev, ki ne bodo smeh nastopiti v nedeljskem kolu. Ta teden so bili kaznovani le trije igralci iz 2. amaterske lige. Gre za igralca Krasa Wal-terja Cucaricha in Marca Leporeja, ki sta dobila prepoved igranja na eni tekmi zaradi Četrtega opomina, dve koli pa bo moral zaradi izključitve počivati Lucio Mo-dola (Sovodnje). Jutri na turnirju v Ronkah tudi Poletovi minikošarkarji V organizaciji društva Acli Ronchi bo jutri v Ronkah celodnevni turnir v minibasketu za letnike 1981 in mlajše, na katerem bo nastopila tudi Poletova ekipa. SPORED: 9.00: Acli Ronchi - Polet; 10.30: Padova -Kraški zidar Sežana; 14.00: finale za 3. mesto; 15.30: finale za 1. mesto. Vse tekme bodo v Športni dovrani v Ronkah. Obvestila KD LIPA, SZ SLOGA in SD ZARJA organizirajo danes, 30. t. m. tradicionalni PRVOMAJSKI NOČNI POHOD NA KOKOS. Zbirališče v Bazovici pri Kalu ob 21.30, prižig kresa , odhod ob 22. uri. Vabljeni! MLADINSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 2. maja izlet v okviru Športne Sole Trst z ogledom dveh kraških jam. Zbirališče ob 9. uri pri društveni gostilni v Gabrovcu. Informacije na tel. št. 55180. PLANINSKA ODSEKA SZ SLOGA IN SK DEVIN vabita svoje člane, da se v soboto, 1. maja udeležijo pohoda na Kozlek ob priliki otvoritve koCe planinskega društva Snežnik. Odhod izpred spomenika padlih v Bazovici ob 8. uri. Za informacije tel. na št. 200236 in 226283. SK KRAS - Odsek za rekreacijo prireja začetniške in nadaljevalne tečaje tenisa. Vpisovanje in informacije še danes v tajništvu športno-kulturnega centra. Urnik ponedeljek od 18. do 20. ure , sreda od 14. do 17. ure ter petek od 8.30 do 12.30. Tel. št. 229477. SK BRDINA vabi vse elane in simpatizerje na zaključno prireditev in nagrajevanje atletov, ki bo v soboto, 8. maja, ob 20. uri v domu Brdina na Opčinah. SK DEVIN vabi na 19. občni zbor, ki bo na sedežu društva v Cerovljah v petek, 7. maja 1993 v prvem sklicanju, ob 19.30 in v drugem sklicanju ob 20.30 z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev občnega zbora; 2. izvolitev predsednika in tajnika; 3. predsedniško poročilo; 4. tajniško poročilo; 5. blagajniško poročilo; 6. poročilo nadzornega odbora; 7. razrešnica; 8. pozdravi gostov; 9. razprava; 11. izvolitev izvršnega in nadzornega odbora. Dijakinjam Cankarja le set prali šoB Zorutti Zorutti - Cankar 2:1 (15:3,13:15,15:7) CANKAR: K. in F. Mezgec, Sadlowstd, Fle-go, Strnad, Rogelja, Furlani, J. in Z Miličevič. V prvi tekmi deželne faze Mladinskih iger so odbojkarice šentjakobske nižje srednje sole Cankar v Palmanovi naletele na zelo dobrega nasprotnika. Po slabem prvem setu so si tržaške dijakinje opomogle in z dobro igro dobile drugi niz, v tretjem pa je spet prišla do izraza moc nasprotnic v napadu. Povejmo, da sestavljajo sesterko Cankarja skoraj izključno dijakinje iz 2. razreda, mreža v Palmanovi pa je bila precej nižja od regularne, kar je Se olajšalo delo visokih napadalk Sole Zorutti. ODBOJKA /VI. MOŠKI DIVIZIJI PROTI VODILNEMU SAN LUIGIJU Valprapor Espego zadovoljil le v prvem selu Dekleta 0lympie upajo na spodrsljaj prvega Z zmago proti Azzurri so utrdile svoje 2. mesto - Danes še zadnji derbi naraščajnikov 1. MOŠKA DIVIZIJA Play off Valprapor Espego - San Luigi 0:3 (12:15, 7:15, 1:15) VALPAPOR ESPEGO: Uršič, Ferfolja, Brisco, Devetak, Maraž, Korecic, Gravnar. Valpraporovci so proti vodilnemu San Luigiju zdržali poldrugi set. V pr- vem setu sta si bili ekipi enakovredni. Valprapor je tudi vodil z 9:5 in 11:8, a San Luigi ga je ujel pri 12. točki, nato pa izkoristil napake gostiteljev in zma- Moštvo Našega praporja, ki nastopa v L moški diviziji (f. Studio reportage) Danes igra za vas Totocalcio m Konjske dirke gal. Drugi niz je bil zanimiv do rezultata 7:7. Odtlej so valpraporovci popustili na vsej Črti, saj so do konca tekme zbrali le Se eno točko. Skratka, prava katastrofa, za katero ne gre iskati opravičila v sicer pomembni odsotnosti poškodovanega napadalca Populina. IZIDA 4. KOLA: Naš prapor - Valprapor Espego 1:3, San Luigi - Libertas Turriaco 3:2, Fincantieri ni igral. VRSTNI RED: San Luigi 8, Fincantieri in Libertas Turriaco 4, Valprapor Espego 2, Nas prapor 0. (Valprapor tekmo veC, Turriaco tekmo manj. Fincantieri dve tekmi manj) Tolažilna skupina IZIDI 4. KOLA: 01ym-pia - Corridoni 2:3, Mossa - Torriana 3:1, SoCa Val- piše: Giorgio Plettersech Matej Pettirosso e ^ ^ I Ascoli - Lucchese I Cesena - Bari IX Cremonese - Piacenza 1 Andria - Spal X Monza - Lecce IX Padova - Venezia 1X2 Piša - Cosenza 1 Reggiana - Temana X laranto - Bologna IX Verona - Modena 1 Nola - Casertana 1 Potenza - Perugia X2 Cecina - Pistoiese 1 Matej Pettirosso (letnik 73) že drugo leto brani barve Jadrana v mladinskem državnem prvenstvu, nekajkrat pa ga je trener Drvarič uvrstil tudi v člansko postavo. Matej je pri štirinajstih letih starosti pričel z igranjem v mladinskih ekipah Bora, kjer je tudi ostal do odhoda k Jadranu. Igra v vlogi centra, saj je eden izmed redkih višjih posameznikov zadnjih generacij. Nekaj let se je ukvarjal tudi z atletiko, rad pa zajaha tudi mountain bike. Prejšnjič je Pavel Gregorič zadel osem izidov. Bornago bo skušal v Milanu spet zmagati Najbolj negotovo bo tokrat v Firencah 1. dirka (Montegior-gio): kasač Magic Lobell (skupina 1) je na zadnji dirki dokazal, da je v formi in se bo tudi zdaj boril za zmago. Paziti pa bo moral na Crovvris Invita-tion (2) in Incredible Di (X). 2. dirka (Montecatini): Gitruf Mo (1) ustreza tak tip dirke, med protagonisti pa bo tudi Pilo del Cario (X), preseneti pa lahko Irambo Jet (2). 3. dirka (Bologna): La vedova (X) ima vse možnosti, opozarjamo pa Se na Girotto Now (2) in Marabosca (1). 4. dirka (Turin): favorit je Natisone Gilm (X), dober nastop pa bi mora- la opraviti se Magia Ferm (1) in Lisaro (2). 5. dirka (Firence): napoved je tu zelo težka, mi pa smo se odločili za Primatista (2), Tenacity (X) in Mayor Rogers (1). 6. dirka (Milan): Bornago (2) je pred kratkim že prepričljivo zmagal, zato je obvezen favorit, opozarjamo pa Se na Shona Boya (1) in Pati anta (X). Dirka Tris NASI FAVORITI: 22) gainsford, 23) lemon park, 15) magnus Dey. DODATEK ZA SISTE-MISTE: 12) Fans, 9) La-drone OK, 6)Magarra. Totip 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 12 X 1 X2 X 12 X 12 2 XI 2 XI prapor ni igrala. VRSTNI RED: Mossa 6, Soča Valprapor Pos. Sovodnje in Corridoni 4, Torriana 2, 01ympia 0. 1. ZENSKA DIVIZIJA Azzurra - 01ympia 0:3 (7:15, 9:15, 3:15) OLVMPIA: H. in K. Corsi, Bratina, Černič. Bulfoni, Princi, Braini, Lutman. Dekleta 01ympie so pričakovale, da jim bo Azzurra nudila resnejši odpor, a ni bilo tako. Igralke trenerke Mirande Kristančič so se nekoliko prilagodile medli igri nasprotnic, vendar ne toliko, da jih ne bi prepričljivo premagale. OSTALI IZIDI 14. KOLA: Libertas Cormons -Villesse 3:1, Corridoni -Libertas Gorica 1:3, Pieris - Morarese 3:1, Farra -Acli Ronke neod. VRSTNI RED: Lih. Gorica 24, 01ympia 22, Acli Ronke 18, Farra 16, Villesse in Corridoni 14, Azzurra in Cormons 10, Morarese 8, Pieris 4. PRIHODNJE KOLO: 01ympia - Corridoni (jutri ob 20.00). 2. ZENSKA DIVIZIJA Staranzano - Soča Gostilna Devetak 3:0 (15:10, 15:8,15:12) SOCA: Martina in Vanja Černič, Ksenija, Kristina in Viljena Devetak, Valentina Florenin, S. Pel-legrin, R. Pinello. SoCanke so tudi proti močni ekipi iz Staranzana pokazale dober odpor. Zelo so se potrudile zlasti nekatere igralke, ki so res dobro igrale. Bolje kot ponavadi je bil organiziran blok, edina šibka točka pa je bila podaja, ki tokrat ni blestela. Kljub porazu pa je bila igra socank zado- voljiva. Staranzano je pac odlična ekipa, ki vodi na lestvici in bo gotovo prestopila v višjo ligo. (S.P.) Cormons - Dom Imsa 0:3 (2:15, 5:15, 0:15) DOM IMSA: Pavio, Lo-visoni, L. Tomšič, Sošol, KorsiC, Kovic, Mikluš, Zavadlav. Za domovke je bilo srečanje le gola formalnost, trajalo je namreč manj kot tri Četrt ure, nasprotnice pa slovenskim odbojkaricam sploh niso bile dorasle. OSTALA IZIDA 10. KOLA: Grado - S. Luigi 3:2, Torriana - Intrepida 3:1. VRSTNI RED: Staranzano 20, Torriana 18, San Luigi 12, Dom Imsa in Grado 10, Soča Gostilna Devetak 6, Intrepida 4, Libertas Cormons 0. NARAŠČAJNIKI V današnjem predzadnjem kolu bo na sporedu Se tretji slovenski derbi med Valpraporjem SoCo in 01ympio. Tekma bo v Standrežu, s pričetkom ob 19.45. Valprapor SoCa je že osvojil naslov prvaka. IZIDI 10. KOLA: 01ym-pia - Fincantieri 3:0, Torriana - Valprapor SoCa Kmečka banka 0:3. VRSTNI RED: Valprapor SoCa Kmečka banka 26, Torriana 12, OIympia 10, Fincantieri -2. Domovke niso igrale Včerajšnja povratna polfinalna tekma končnice prvenstva naraSCajnic na Goriškem med Pr o Ro-mansom in Domom Imsa je odpadla, ker ni bilo sodnika. ŠPORT Petek, 30. aprila 1993 NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO Po petih nastopih Škotov ne bo na SP LIZBONA - Po katastrofalnem porazu v Lizboni ni vec nobenega dvoma: Škotov, udeležencev zadnjih petih SP, ne bo na prihodnjem svetovnem nogometnem prvenstvu. Portugalska jim je dala pravo nogometno lekcijo, konCni izid 5:0 pa je tudi razpletel položaj v 1. kvalifikacijski skupini. Edini resen tekmec Italije in Švice (med sabo se bosta pomerili jutri) ostajajo prav Futre in tovariši. Da je bilo gostovanje v Lizboni za Škote resnično nesrečno, potrjuje tudi vest, da si je McCoist, eden najboljši škotskih reprezentantov, zlomil nogo. Zanj se je sezona predčasno končala. Na Wembleyu so ob igri Nizozemske in Anglije gledalci resnično uživali, saj je bilo to eno doslej najlepsih srečanj evropskega dela kvalifikacij. Potem ko je Platt dosegel svoj 11. gol v prav tolikih zaporednih nastopih v dresu angleške reprezentance, so na tribunah slovitega londonskega stadiona že začeli proslavljati veliko zmago, zato je bilo razočaranje ob izenačenju Nizozemcev še toliko večje, posebno Se, ker je branilec Sampdorie VValker povsem po nepotrebnem povzročil enajstmetrovko, ki je tulipanom pet minut pred koncem omogočila, da še ohranijo upanje v uvrstitev na sklepno fazo SP. Po porazu Švedske v Parizu je v Evropi nepremaganih še deset moštev. To so Italija, Švica (sk.l), Danska in Irska (sk.2), Grčija in Rusija (sk. 3), Norveška, Anglija in Poljska (sk. 4), odličen pa je tudi izkupiček Belgije (sedem tekem, 12 točk). Na vrh 3. skupine se je z zmago s 3:1 proti Severni Irski povzpela Španija. Prvi so povedli gostje, najbolj zaslužen za preobrat Spancev pa je bil avtor prvega kola Julio Sali-nas. Zanimivo je, da je pri Barceloni ta igralec rezerva. Ostala dva gola je dosegel Hierro. Barnes in Platt (desno) sta bila strelca za Anglijo (AP) Tako se je Fjoertoeft veselil drugega gola za Norveško (telefoto AP) Košakaiju Jankoviču ■ grozi popolna paraliza Usodna PON ATENE - Košarkar Panioniosa Slobodan Jankovič (star 30 let), bivši elan beograjske Crvene zvezde, se je na četrti tekmi polfinala za grški državni naslov proti Panathinaiko-su težko poškodoval, tako da bi lahko ostal celo paraliziran. Srbskemu košarkarju je sodnik dosodil peto osebno napako (pri izidu 56:65). Jankovič se je razjezil in razburil do take mere, da se je z glavo zaletel ob nosilno strukturo koša in se nezavesten zgrudil na tla. Prisotnim je bilo takoj jasno, da je Jankovičeva poškodba zelo huda in so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer je imel operacijo, ki je trajala kar nekaj ur. Poškodoval si je tilnik in hrbtenico, tako da mu grozi popolna paraliza. Jankovič je dolga leta igral pri C. zvezdi, bil je dlan B reprezentance nekdanje Jugoslavije. Med drugim naj omenimo, da je leta 1982 nastopil na Balkanskih igrah, trener pa je bil takrat Janez Drvarič. MOTOCIKLIZEM / ZDAJ V JEREZU Rainey želi »hat-trick« Pri Hondi se bojijo dežja JEREZ - Svetovni prvak v najelitnejšem motociklističnem razredu Wayne Rainey (ZDA, yamaha) se poln samozaupanja po dveh zmagah pripravlja na Četrto letošnjo dirko za svetovno prvenstvo v španskem Jerezu in želi hat-trick. 32-letni Kalifornijec ima pred nedeljsko dirko devet točk prednosti pred najbližjim zasledovalcem, rojakom Kevinom Schvvantzem, od katerega so pričakovali, da bo v začetku sezone na svojem suzukiju pokazal opazen napredek. Tek-sačan je tudi sam veliko pričakoval, prevsem zaradi novih gum, ki naj bi bile boljše kot pri Raineyje-vem motorju. Toda po zmagi svetovnega prvaka na Japonskem je bilo jasno, da so pomembno vlogo igrale prav gume, ki so mu dovoljevale agresivno vožnjo. Najhujša * tekmeca Američanoma bi v Španiji utegnila biti Hondina dirkača Michael Doohan in Daryl Beattie, ki imata najmočnejša motorja, Čeprav zavoji na dirkališču v Jerezu zanju niso najbolj primerni. Doohan, ki je bil lani do poškodbe na dirkah eden boljših, je letos v točkovanju za svetovno prvenstvo šele osmi, kljub temu pa bi lahko presenetil vodilna Američana. Beattie je boljši od rojaka, saj je na tretjem mestu z 12 točka- mi zaostanka za Schvvantzem in 17 točk pred kolegom iz moštva, Japoncem Shinichijem Itohom. Nobeden od Hondinih dirkačev še ni tekmoval v Jerezu, kar je velika pomanjkljivost zanje, še posebej, Ce bo po napovedih vremenoslovcev že na današnjih dveh treningih deževalo. Program Proga v Jerezu je dolga 4423 metrov, danes in jutri pa so na sporedu kvalifikacije. V nedeljo bo prva dirka na sporedu ob 12. uri, ko bodo startali motociklisti v razredu do 250 ccm. Prevoziti bodo morali 26 krogov ali 114, 998 km. Ob 13.15 bo start v pollitrskem razredu (2e krogov ali 119, 421 km), ob 14.30 pa še najlažji motorji (125 ccm), ki bodo prevozili 23 krogov (101, 729 km. Rekordi proge 125 ccm: na treningu Sakata (Jap, Honda) 1’53”790, na dirki Debbia (Ita, Honda) 1’53”509; 250 ccm: na treningu Ca-dalora (Ita, Honda) 1’47”725, na dirki Reggia-ni (Ita, Aprilia) 1’48”283; 500 ccm: na treningu Doohan (Avs, Honda) 1’45”480, na dirki Doohan 1’45”356. Lani so zmagali VValdman (Nem, Honda) v razredu 125 ccm, Reggiani (Ita, Aprilia) 250 ccm in Doohan (Avs, Honda) v razredu do 500 ccm. HOKEJ NA LEDU / STANLEYJEV POKAL Tudi branilci naslova Pinguins v četrtfinalu Toda pot do končne zmage je še dolga HOKEJ NA LEDU / SVETOVNO PRVENSTVO SKUPINE A Zadetek Rusa Butsajeva na četrtfinalni tekmi proti Nemčiji (Reuter) PITTSBURGH - Najuspešnejše moštvo rednega dela ameriško - kanadske profesionalne hokejske lige Pittsburgh Pinguins je s 4:1 v tekmah premagalo moštvo New Jersey Devils in se kot drugo moštvo uvrstilo v Četrtfinale Stan-leyjevega pokala. Za zmagovalca Pattrickove divizije se bodo pomerili z ekipo New York Islanders, ki so v osmini finala (s 4:2 v tekmah) premagali VVashington Capitals. Pred njimi so Buffalo Sabres, na Čelu z odličnim Mogilnim, v zadnji tekmi po podaljških premagali Boston Bruins s 6:5 in tako s 4:0 v zmagah gladko prišli v četrtfinale, kjer se bodo pomerili z Montreal Canadiens za naslov prvaka Adamso-ve divizije. Prav tako kot Sabres so s 4:0 v zmagah St. Louis Blues odpravili Chicago Blackhavvks. To je prvovrstno presenečenje, kajti Chicago je bil v rednem delu prvenstva v Norrisovi diviziji prvi, St. Louis pa šele četrti. V boju za mesto drugega finalista za naslov Norrisove divizije pa Toronto Maple Leafs* vodijo proti Detroit Red VVings s 3:2 v zmagah. Napet boj pa se bije v Smythejevi diviziji med Los Angeles Kings in Calgary Flames, kjer po tekmah vodi Los Angeles s 3:2, ter med Vancouver Canucks in Win-nipeg Jets. Vancouver je vodil že s 3:1 in je potreboval še eno zmago, vendar so VVinnipeg Jets v peti tekmi v gosteh po podaljških zmagali s 4:3 in izsilili vsaj še eno tekmo. Junak srečanja pa je bil kdo drug kot Teemu Selanne, ki je dosegel zmagoviti gol za Jets. Vancouver po petih tekmah vodi s 3:2. V Četrtfinalu bodo tako znani zmagovalci posameznih divizij, pot do tako zaželene lovorike, Stanleyjevega pokala, pa je še dolga. V najboljšem primeru mora bodoči zmagovalec odigrati še vsaj 12 tekem, kar pa verjetno ne bo uspelo niti branilcem naslova Pittsburgh Pinguins, ki so v letošnji sezoni po doseženih točkah v rednem delu tekmovanja postavili absolutni rekord vseh Časov lige NHL. Zmagovalca divizij Patrick in Adams se bosta pomerila za naslov prvaka konference Wa-les, zmagovalca Norrisove in Smythejeve divizije pa za prvaka konference Campbell. Zmagovalca obeh konferenc pa se bosta v superfina-lu na štiri dobljene tekme pomerila za Stan-leyjev pokal. (M. J.) MUNCHEN - Potek letošnjega svetovnega prvenstva je kljub velikim presenečenjem v predtekmovanju zadovoljil tiste strokovnjake, ki prisegajo na »veliko hokejsko Četverico «.(danes so na sporedu polfinalni obračuni; ob 15.30 se bosta pomerila Češka in Švedska, ob 20.00 pa Kanada in Rusija). Kanada, Rusija, Češka in Švedska so se v preteklem desetletju, z nekaj izjememi, največkrat borile za najvišja mesta. Ekipe, kot so Nemčija, Italija, ZDA in Finska, so na prvenstvu znale presenetiti favorite, saj so pomanjkanje izkušenj nadomestile z veliko mero borbenosti, v njihovi igri pa je tudi veliko tveganja, saj lahko presenetijo bolj izkušena moštva le z nekonvencionalnimi potezami. Izjema so le Finci, ki so v predtekmovanju pokazali bolj obrambno igro. V Četrtfinalnih bojih, kjer popravnega izpita ni, so ta moštva morala sprejeti igro nasprotnika, ki pa ji niso bila dorasla. Finci so tokrat igrali bolj napadalno, notorična neučinkovitost pa je bila za njih usodna. V prvem polfinalu se bosta pomerili dve zelo enakovredni ekipi. Cehi igrajo vrsto hokeja, ki se v desetletju ni bistveno spremenila. Za oko je njihova igra manj privlačna, protinapade pa gradijo počasi in brez tveganih podšj. Igralec veC je pri Cehih močno orožje. Švedi igrajo podoben, organiziran, nevihrav hokej, ki sloni na pregledu nad igro in ne na borbenosti posameznika za vsako ceno, kot je to v navadi pri severnoameriških reprezentancah. Vodstvo proti Švedom z veC goli razlike pet minut pred koncem srečanja velikokrat ne zadostuje. Kadar jim teCe voda v grlo, znajo v dveh minutah zabiti tudi po tri gole. To so dokazali že nekajkrat. Po statistikah dajo Cehi na tekmo 4, 1 zadetka, Švedi pa 3, 6; bolj v prid Češki pa govori podatek, da na doseženi gol prejmejo le 0, 2 gola, Švedi pa kar 0, 7. V drugem polfinalnem obračunu se bosta tako pokazala dva povsem različna pristopa k hokejski igri. Kanadčani igrajo učinkovito, nezapleteno igro, ki zahteva veliko individualnega znanja in hitrosti. Izredno nevarni so njihovi hitri protinapadi z enim ali dvema igralcema, odlično pa igrajo tudi z igralcem manj. Ruski branilci bodo morali predvsem paziti na odlične strelce, Lindrosa, Rec-chija ter branilca Manso-na. Kanadčani dosežejo na tekmo v povprečju kar 6 golov, na vsak zadetek pa prejmejo le 0,1 gola. Rusi igrajo iz tekme v tekmo bolje, vendar še zdaleč ne delujejo tako zanesljivo kot pred nekaj leti. Gonilna sila reprezentance sta prav gotovo Bikov in Homutov, vratar Trefilov pa je doslej prikazal precej nezanesljivih posredovanj. Ruski napadalci dosežejo v povprečju na tekmo le 3, 3 gola, kar je najmanj med vsemi ekipami v polfinalu. Cena za doseženi gol pa je 0, 6 prejetega gola. Z odsotnostjo hokejistov, ki igrajo v NHL, je »zbor-naja« moCno hendikepi-rana. Z igralci kot so Ka-satonov, Fetisov, Ma- lakov, Gusarev, Semak, Mironov, Bautin, Fedo-rov, Mogilni, Borčevski, KravCuk, Zamnov, Maka-rov..., vsi stari znanci svetovnih prvenstev, bi trener Mihajlov lahko sestavil vsaj še eno reprezentanco. Z enakimi težavami se ubadajo tudi v kanadskem taboru. V predtekmovanju sta se reprezentanci že srečali, zmagali pa so Kanadčani s 3:1. V zadnji Četrtfinalni tekmi je Češka z lahkoto premagala Italijo. Češka - Italija 8:1, (2:0, 2:0, 4:1). Strelci: Hrbek in Hostak po 2 zadetka, Ka-stak, Kadlec, Janecki ter Rosol po eden za Češko, Vecchiarelli za Italijo. Kazni: Češka 10 minut, Italija 14 minut. Po pričakovanjih moštvo Italije ni bilo doraslo svojemu nasprotniku. (JURE MIKLAVC) NOVICE CONI se bo pritožil na MOK RIM - V zvezi z zamrznitvijo nastopov italijanskih državnih reprezentanc na vseh mednarodnih odbojkarskih manifestacijah, za katero se je opredelilo vodstvo FIVB s predsednikom Acosto na Čelu, je izvršni odbor italijanskega CONI-ja sklenil vložiti pritožbo na razsodišče Mednarodnega olimpijskega odbora. FIVB se je za ukrep opredelila, ker je italijanska odbojkarska zveza po razveljavitvi volitev zaradi nepravilnosti ostala brez svojega izvoljenega predstavništva. Mancini namesto Casiraghija FIRENCE - Roberto Mancini je »dvanajsti« igralec azzurrov. To je novi nadimek, ki so ga prilepili kapetanu Sampdorie, ta pa ga je sprejel z značilnim ironičnim nasmeškom, ko gre za Sacchijeve odločitve v zvezi z njim. »Pri košarki je šesti igralec tisti, ki prvi vstopi v igro, ko se trener odloči za zamenjavo, pri nogometu bi bil to lahko dvanajsti igralec,« je kratko komentiral Mancini Sacchijevo odločitev, da igralec Sampdorie v začetni enajsterici na tekmi proti Švici nadomesti poškodovanega Casiraghija. Zulle še vodi SALAMANCA - Nizozemec Jean Paul Van Poppel je v sprintu dobil Četrto etapo kolesarske dirke po Španiji od La Gudine do Salamance (231, 7 km) pred Italijanom Baffijem in Francozom Jalaber-tom. V skupni razvrstitvi še naprej vodi Švicar Ziille. Gibona - prvak Hrvaške ZAGREB - V Četrtem finalnem srečanju za naslov košarkaškega prvaka Hrvaške je zagrebška Gibona premagala splitsko Slobodno Dalmacijo (z 79:74 in 43:32). Tako je naslov državnih prvakov pripadel Zagrebčanom, ki so s tem tudi dobitniki pokala zavarovalnice Croatia. Prejel ga je njihov kapetan Franjo Arapovič. Pri Giboni sta bila najucinko-vitejša strelca Zurič in Mršič s po 18 koši, pri Splitčanih pa je največ košev (14) dosegel Cutura. (MOREL) Levvis bo tekel na 400 metrov HOUSTON - Osemkratni olimpijski zmagovalec Carl Levvis je iskal nov izziv in sedaj misli, da ga je našel. Svetovni rekorder v teku na 100 metrov bo po 14 letih znova tekmoval tudi na 400 metrov. V nedeljo se bo na univerzitetnem atletskem mitingu v Houstonu pomeril z olimpijskim zmagovalcem iz Barcelone 1992 v teku na 200 metrov, Mikom Marshem. »Ker letos ne skačem v daljavo, sem si mislil, da bi bilo pametno poskusiti kaj drugega,« je dejal. »Leta 1979 sem tekel približno 50 sekund, sedaj pa sem sposoben progo preteci tudi v 45 sekundah, kajti v ponedeljek sem na treningu že tekel 46.2 sekunde.« Prenapeti Savičevih MILAN - Črnogorski nogometaš Milana Dejan Sa-vicevič je včeraj popoldne s pestmi in brcami pretepel priletnega Čuvaja naselja »Gabriella« v kraju Castellanza, kjer sam živi. Mož, 65-letni upokojeni policist Ubaldo Artale, se je moral zateci v bolnišnico po zdravniško nego. Ozdravel bo v desetih dneh. Kaže, da je do prerekanja in kasnejšega napada prišlo zato, ker SaviCevič ni hotel umakniti svojega avtomobila, ki je oviral dostop v naselje. Ko je po trikratnem pozivu vendarle prišel do avta, pa je izgubil živce. Kaže, da je vmes posegel sam trener Milana Capello. Napadeni Artale je izjavil, da SaviCeviča ne bo prijavil sodišču. VVilander izgubil ATLANTA - Rezultati teniškega turnirja AT&T Challenge - 2. kolo: Sampras (ZDA, 1) - Skoff (Av) 6:1, 6:2, Berasategui (Spa) - Gilbert (ZDA, 4) 6:4, 6:4, Palmer (ZDA) -Yzaga (Per) 7:6 (7:4), 6:2, Fromberg (Avstral) - VVilander (Sve) 6:3, 6:1. Schuster se vrača v Nemčijo LEVERKUSEN - Nemški nogometaš Bemd Schuster se bo v prihodnji sezoni iz madridskega Atle-tica preselil v Bayer iz Leverkusna. 33-letni igralec bo konec tedna podpisal dveletno pogodbo z nemškim prvoligašem, sedanji klub pa naj bi ga pustil oditi brez odškodnine. Schuster ni igral v nemškem prvenstvu že 13 let, saj se je leta 1980 iz Kolna preselil v Barcelono in je pred prihodom v Atletico igral še pri Realu. Zdravstveni pregled je prejšnji konec tedna v Leverkusnu pokazal, da je s Schusterjevim desnim kolenom, ki je bilo večkrat poškodovano, vse v redu. »To je prvovrsten izziv. Zame bi bilo lažje, Ce bi ostal v Madridu, toda rad bi v »bundesligi« pokazal, da še lahko igram,« pravi Schuster, ki je za ZRN v letih 1979-84 odigral 21 tekem, potem pa se je odpovedal reprezentančnemu dresu. 250.000 dolarjev za zmagovalca MUNCHEN - Na finalu teniškega pokala Grand slam v Munchnu, ki bo potekal od 7. do 12. decembra, bodo denarne nagrade delili na nov naCin. Finale najboljših 16 igralcev na turnirjih Grand slam bo imel še naprej nagradni sklad 6 milijonov dolarjev, vendar bodo milijon dolarjev že vnaprej namenili za zmagovalce prejšnjih štirih turnirjev. Vsak bo za nastop prejel po 250.000 dolarjev. Član organizacijskega odbora Axel Meier -VVolden je dejal, da bodo zmagovalci zato prejeli manjše premije. PrvouvršCeni bo dobil 1, 5 milijona dolarjev (Jani 2 milijona), drugouvrščeni pa 750.000 dolarjev (lani 1 milijon). Po 15. letih Davisov pokal v JAR JOHANNESBURG - Po 15 letih bodo v Južni Afriki zopet priredili tekmovanje za Davisov pokal. Danes se bosta pomerila najboljši posameznik iz Južne Afrike Wayne Ferreira in drugi v Slonokoščeni obali Jean Christophe Nabi, sledil bo dvoboj med Claudeom N‘Goranom in Marcosom Odrusko. Jutri se bodo pomerili pari: Ferreira in Danie Visser proti Lonfu Ilou in Emileu N‘Goranu. Južna Afrika naj bi se prebila Cez prvi krog. KRONIKA - RUBRIKE Petek, 30. aprila 1993 ČRNA KRONIKA Nabirala je rože MARIBOR - Pomladno cvetenje je na travnik pripeljalo tudi 75-letno Ano K., ki je v sredo nabirala rože v Stražunskem gozdu. Kot so ugotovili preiskovalci, je ženici, ko je hodila ob potoku, spodrsnilo in je padla. Struga potoka poteka po betonskih ploščah in prav v eno izmed njih je z glavo udarila nesrečna starka. Ob udarcu je izgubila zavest, umrla pa je zaradi zadušitve v vodi. Nerodno s sekiro ROGATEC - V torek proti večeru je šel Srečko T. iz Strmca postavljat električnega pastirja. Količke za napeljavo žic je zabijal s sekiro in kakor so kasneje ugotovili, je v nekem trenutku zamahnil tako nerodno, da si je z rezilom presekal vratno arterijo. Ko so ga našli okoli osme ure zvečer, je bil že mrtev -izkrvavel je. (B. P.) S palico po glavi JESENICE - Praznične dni sta v sredo kar doma pridno zahvala fanta pri petdesetih, pri tem so se njuna mnenja v »globoki debati« ob kozarčku očitno moCno razlikovala. Eden izmed njiju je pri tem popolnoma »popenil« in odšel iz stanovanja - kmalu pa se je vrnil s kovinsko palico in svojega sogovorca pošteno kresnil po glava. V bolnišnici so ugotovili, da je možakarju počila lobanjska kost, zato bodo fanta s palico policisti ovadili javnemu tožilcu. Užaljeni motorist KRANJ - Policijska patrulja se je tega veCera - bila je sreda - zapičila v mladega motorista, ki pa s fanti iz patrulje ni hotel imeti opravka. Pritisnil je na plin in jo hotel pobrisati, a so ga že na Savski ulici kmalu izsledili in ga ustavili. 18-letni fantič je bil seveda hudo nezadovoljen in je to policistom tudi pokazal: sprva jim je povedal, kar jim gre, potem pa je Se nekajkrat zamahnil in pri tem enega policista zadel v obraz, drugega pa po roki. Policista pa je pri tem minila nežnost in sta dečka s strokovnimi prijemi odpremila do svojih kolegov na policijski postaji. Tam se je Se izkazalo, da fant nima vozniškega dovoljenja za motor, zato so mu motor tudi začasno zaplenili. Vso zadevo pa bo moral zdaj premisliti kranjski javni tožilec. Prepozno je zavrl LJUBLJANA - Ko je v torek sredi dneva 21-letni Jožko V. peljal po levem prometnem pasu Celovške ceste, je približno 25 metrov pred prehodom za pešce opazil kolesarja, ki mu je pred avtomobil pripeljal z leve strani,_Kljub zaviranju in umikanju je podrl 78-letnega Vincenca P., ki so ga odpeljali na urgentni blok kliničnega centra, kjer je zaradi hudih poškodb umrl Se isto noc. Grozljiva smrt v bencinskih zubljih LJUBLJANA - Ob eni uri po polnoči je grozljive smrti umrl 28-letni Željko A. iz Ljubljane. Mladeniča so namreč polili z bencinom in zažgali. Policija je ugotovila, da sta uro pred polnočjo isto noc osumljenca Sta-noje Miloševič, 32-letni državljan ZRJ in 25-letni Sead Basic, državljan BiH, prišla v stanovanje Senada C., starega 25 let, Sergeja Zorn ga polila z bencinom in ga z grožnjami, da ga bosta zažgala, prisilila, da ju je peljal do nesrečnega Željka A. Senad je moral Željka A. poklicati iz hiše, nakar sta ga osumljenca prijela in ga zvlekla za hišo. Tam sta mu grozila s pištolo in od njega zahtevala denar, obenem pa sta zahtevala tudi, da naj poklekne. Željko A. je to storil, osumljenca pa sta ga polila s približno litrom bencina in ga zažgala. Osumljenca sta po dejanju pobegnila in policija prosi vse, ki ju poznajo in bi lahko vedeli, kje se zadržujeta, naj pokličejo najbližjo policijsko postajo ali številko 92, ker, žal, fotografije osumljencev nimajo. Izložbe v črepinjah KOČEVJE - Včerajšnjo noc so si popestrili tudi trije mladeniči na dolenjskem koncu, saj so se spravili nad stekla izložbenih oken v središču mesta. Napadom mladih zdolgocasnežev so podlegle izložbe na Pekovi trgovini, na zsebni trgovini z živili in pri Mercatorju ter tudi kiosku pri cerkvi. Prav dolgo mladostniško veselje ni trajalo, saj so občani poklicali roko pravice, ki je tri mladeniče prijela in odpeljala s seboj. Kot so nam povedali na kočevski policijski postaji, prav brez prerivanja vsa svar ni šla. Morda so imeli mladci na seznamu se kakšno steklo, ki naj ne bi ostalo celo, pa so jim odrasli to preprečili. Seveda pa je jasno vsaj to, da povsem brez posledic nočna “zabava11 s srede na Četrtek ne bo ostala. Vsaj, kar zadeva pravno državo. Kaj bodo s fanti naredili doma, si pa lahko samo mislimo. Steklo paC ni poceni stvar in nekdo ga mora plačati. Ker so razbijači znani, bodo morali raCun poravnati sami - ali pa njihovi starsi. Nekaj desettisočakov iz žepa pa tudi premožnejši ljudje ne dajo zlahka. (S.Z.) ZAUPNI TELEFON / POGOVOR Z NEZNANCEM Tudi pogovor olajša bolečine S tem, ko svoj problem oblikuješ v besede, morda lažje najdeš izhod iz težav LJUBLJANA - V predzadnjem zapisu o delu ljudi, ki jim ni vseeno, in o ljudeh, ki take soljudi potrebujejo, smo izbrali “ZA -TE“, zaupni telefon, kjer dela okrog dvajset prostovoljcev zelo različnih poklicev in starosti ter obeh spolov, vsem pa je skupno Čutenje z ljudmi, pravi Alenka Sedej, vodja telefona. Ker menijo, da se ljudje laže pogovarjajo z neznancem, se predstavijo le, Ce človek na drugi strani telefonske linije to izrecno želi. Vendar tudi v tem primeru povedo le svoje ime, saj so pri njih tudi podatki o klicih strogo zaupni. Odločitev, da bos svoje težave razgrnil cisto neznanemu človeku, je zelo velik korak, vendar je to ponavadi najboljša rešitev, trdi Sedejeva in razlaga: »S tem, ko svoj problem oblikuješ v besede, ga tudi sam jasneje vidiš in lažje najdeš izhod.« Težave ljudi, ki iščejo pomoč na tem telefonu, so v zadnjem Času predvsem ekonomske. Največ ljudi, ki iSCejo pomoC pri njih, pa trpi zaradi nasilja - tako fizičnega kot psihičnega - večinoma zaradi alkohola. Tako kot druge podobne službe, se tudi oni spopadajo z osamljenostjo, ki se predvsem pojavlja pri otrocih in starejših. Radi bi Časovno razširili svoje delovanje, vendar težko najdejo Sergeja Sirca nove kadre. Nove sodelavce sicer uspešno pridobivajo z oglasi v Časopisih, vendar se mnogi po začetnem zagonu poslovijo, saj to delo zahteva predanost in ogromno eneigije. ZAUPNI TELEFON: 061/313-715 vsak dan od 19. do 7., od 12. do 15. na isti Številki pomoC ob nasilni smrti svojca. Kar dve tretjini klicalcev je žensk, polovica starih od 30 do 50 let. V dvanajstih urah sprejmejo od osem do petnajst klicev, pogovori trajajo od pol ure do ene ure, veC klicev je predvsem pred vsemi prazniki in ob vikendih. ZA - TE: 061/117-040 vsak dan od 16. do 21. Skoraj polovica je klicalk, klici otrok so pogostejši konec šolskega leta. Med prazniki in ob vikendih ni toliko klicev, ravno tako ne ob lepih dnevih. Pogovori so dolgi povprečno eno uro, Ce prosijo le za informacijo, pa so krajši. V teh petih urah sprejmejo od pet do osem klicev. PomoC lahko pride tudi po telefonu (Foto: A.P./TRIO) JUTRI 1. maja 1. maja leta 1218 seje rodil Habsburžan Rudolf I., začetnik dinastije, ki je skoraj tisoč let (neverjetno!) obvladovala politično sceno v Evropi in svetu. Iz švicarskega zakotja so čez Bavarsko po-dalpje razširili svoj vpliv v Karantanijo, sedli na prestol Svetega rimsko-nemškega cesarstva in s porokami pridobili toliko ozemelj, da je njihov španski sorodnik rekel: »V mojem kraljestvu sonce nikoli ne zaide.« Švicarski rojaki so se zanimive družine roparskih klativitezov otresli z velikim zadovoljstvom, nemški volilni knezi pa so jih s še večjim poslali v »obljubljeno deželo« tam daleč na vzhodu, t.j. Avstrijo, kjer naj bi poskusili srečo med čudnimi Karantanci, ki si sami volijo svojega kneza. Rudolfu I. ni pomagalo, da je uredil zadeve v Svetem nemško-rimskem cesarstvu in premagal češkega Otokarja. Nemški knezi Habsburžanov niso nič kaj radi videli na starodavnem prestolu. Tako se je povzpetniška družina hočeš nočeš morala lotiti slovenske Karantanije. Ker pa jim ni šlo v račun, da bi svojo oblast prepuščali nepredvidljivi volji ljudstva, ki si je kneze hotelo voliti samo, je že Rudolf IV. Ustanovitelj mahal z znano listino Pri-vilegium maius, ki naj bi Habsburžanom dajala vladarsko legitimnost. Izkazalo se je, da je listina ponarejena, cesarski potentati pa so potem morali še dolgo prisegati pred preprostim slovenskim ljudstvom. 23. MEDNARODNI VZORČNI SEJEM DO 2. MAJA 1993 V GORICI GORICA - ul. Sv. Mihaela, 338 tel. 0481 / 21324 - fax 0481 /21324 LASTNA PROIZVODNJA 0HISJ IZ PVCeja dl p# GORICA - 24. APRIL-2. MAJ 1993 Priložnosti Banca Agricola - Kmečka banka v Gorici odpira novo agencijo v mestu. Nova priložnost na uslugo Vašim potrebam in več; na razpolago smo tudi ob sobotah zjutraj z vsemi uslugami, vključno s storitvami za tujino. Med ostalimi ponudbami: obširno parkirišče, Bancomat 24 ur na dan, menjalnica. Nova agencija, nove priložnosti, pričakujemo Vas. v Gorid 33 Banca Agricols Gorizis Mejni prehod pri Rdeči hiši-Ulica Kugy, 22 3 KlTI6Čk3 133111(3 GOtlCd ■ w ■ ■ 'mum ■■ POLETNA MODA, KOPALKE SPODNJE PERILO ZA ŽENSKE IN MOŠKE GORICA KORZO VERDI, 107 - Tel. 0481/533384 CcnUalsfitd MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ Sedež: TRST - Miramarski drevored 3 Telefon (040) 417831/5-Telex 460140 CENTTS I - Telefax 43903 Filiale: MILAN - GORICA - FERNETIČI - RABUJEZ ■ Carinska služba, ■ zbirni promet, skladišča, aviopromet, ■ pomorski in kontejnerski prevozi, ■ suhozemski transport 34132 TRST ■FARCO. FINE CHEMICALS Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARCO I Fax (040) 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA Filiala v Gorici Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769 __ Jul infordata MANAGER APLIKATIVNI PROGRAMI ZA VODENJE PODJETIJ ©flSEnv ouoata PERSONAL COMPUTER FUJITSU Via Muggia 15 - Tržaška industrijska cona - Trst Tel. (040) 381616- Fax 9(040) 381110 LJUDJE IN DOGODKI Petek, 30. aprila 1993 ______ZDA / PO ENEM LETU_ V Los Angelesu še vedno beda Velikapital pa se tokrat ni umaknil TEKSAS / KRITIČNE PRIPOMBE O NAPADU POLICIJE V WACU Zahteva po odstopu voditelja policijske akcije V kongresu in v Clintonovi administraciji menijo, da je bila poteza policije prenagljena in da o vsem niso bili informirani rlONPON / VOJAŠKE TAJNOSTI Rusi bodo ponujali tehnologijo LOS ANGELES-Eno leto po rušilnem aprilskem uporu vlada v losange-leških Črnskih getih Se vedno obup. Med ruševinami South Central Los Angelesa je stopnja nezaposlenosti 40%, obnovili so le ducat od vec kot tisoč trgovin, ki so jih plenjenja in požari zravnali z zemljo. Edina uspešna in donosna dejavnost v temu razdejanju in bedi je razpečevanje mamil. Nic Čudnega torej, da so napetosti, ki so lani zaradi oprostilne razsodbe štirih belopoltih policistov v »primeru King« sprožile krvavi upor, še vedno prisotne, kljub sedanji pravičnejši razsodbi. Upor, ki je terjal 53 življenj in ogromno gmotno škodo, ni namreč odpravil tempirane bombe desetletij rasizma, revščine in obupa, ki še vedno netijo srd temnopoltega prebivalstva. Vseeno pa bi lahko iz losangeleškega upora vzklilo kaj novega, ki bi vrnilo upanje v bodočnost nerazvitim urbanim predmestjem Los Angelesa in drugih ameriških metropol. »Ne smemo več slepomišiti: upori v Los Angelesu so dokazali polom štiridesetletne politike družbene pomoči revnim slojem«, je navedel Tony Salazar, sopredsednik organizacije »Rebuild Los Angeles«, ki so jo ustanovili lanskega maja, da bi obnovili gospodarstvo v prizadetih Četrtih Los Angelesa. »Trajni razvoj v ”inner citiesih" bomo zagotovili samo, Ce bomo podprli krajevno podjetništvo in mu zagotoviti zasebne investicije«, je še dodal Salazar. »Rebuild Los Angeles«, ki jo vodi organizator lo-sangeleških olimpijskih iger leta 1984 Peter Ueber-roth, je do sedaj zbrala 500 milijonov dolarjev investicij velikih ameriških družb in upa, da bo dosegla sprejemljive rezultate, ki bodo za zgled. »V preteklosti se je velekapital takoj umaknil z območij, kjer so izbruhniti rasni nemiri«, je navedel Bernard Kinsey, drugi sopredsednik »Re-builda L.A.« Po njegovem je treba zasebnike prepričati, da se lahko le s skupnimi napori zagotovi trdnejši razvoj. Po trditvah kritikov pa so bili dosedanji rezultati do skrajnosti borni. Po enem letu je organizacija za obnovo zagotovila le nekaj delovnih mest, prav tako so obnovili le malenkosten del zgradb, ki so jih porušili med lanskim aprilskim uporom. Po nekaterih študijah bi za obnovo South Centrala potrebovali vsaj 5 milijard dolarjev. »Ne smemo pozabiti na razsežnosti tega vprašanja«, poudarja Salazar, »nerazvita losange-leška območja se razprostirajo na 400 kvadratnih kilometrih, na njih živi 2, 2 milijona ljudi, od katerih kar 20% v popolni bedi«. Vseeno pa se nekaj spreminja tudi v Los Angelesu. Imenovanje novega šefa policije VVillie VVilliamsa, ki pripada črnski skupnosti, je vsaj delno povrnilo zaupanje temnopoltih v varnostne sile po »primeru King«. Stari župan Bill Bradley se je po 20 letih konCno umaknil, tako da bo Los Angeles junija izbiral med poslovnežem Richardom Riordanom in občinskim svetovalcem Mikeom VVoojem. Konec »primera King« je rešil mesto neznank, ki so jo dobro leto zamrznile. Po mnenju izvedencev bi se morala proti koncu leta končati tudi težka recesija, ki je bila glavni vzrok družbenih in rasnih nemirov. Glavna nevarnost za Los Angeles pa je danes pozaba, kot se je to zgodilo v VVashingtonu. Izrednih nakazil za Los Angeles parlament ni obnovil. Trenutno je spomin na lanski upor še živ in iz njega so vzklile tudi pozitivne značilnosti, saj se je pričela razprava med rasnimi in družbenimi sloji, ki se v preteklosti niso menili drug za drugega. »Upor je izostril sumicenja in strah belcev do Črncev, črncev do Korejcev, Korejcev do Latinoamericanov. To je bolje kot včerajšnje ignoriranje«, je navedel neki krajevni politik. 86 križev zasajenih v travo pri Wacu spoominja na prav toliko žrtev (telefoto AP) V Afganistanu strmoglavilo letalo s 70 potniki in člani posadke: vsi mrtvi KABUL - Afganistansko vojaško letalo z nekaj več kot 70 osebami na krovu je včeraj strmoglavilo v bližini mesta Ta-skurgan. Letalo, antonov starejšega tipa, je letelo iz Kabula proti Mazar-i-Sarifu in se je verjetno zrušilo v pogorju Hin-dukuša, kakoh 80 kilometrov od afrani-stanske prestolnice. Na letalu je bilo 15 elanov posadke, 15 elanov državne afganistanske reprezentance v rokoborbi, tehnik britanske televizijske družbe BBC, neki bivši general in štirideset oseb, ki so jih afganistanske oblasti označile za »goste«. Kaže, da nesreče ni preživel nihče. Večina potnikov je bila namenjena na proslavo prve obletnice gverilske zasedbe Mazar-i-Sarifa. To je že druga nesreča v Afganistanu v zadnjem času. Pred dvema tednoma je namreč strmoglavil helikopter s 15 osebami na krovu; vsi so iz-guibih življenje. NEW YORK - Načelnik zveznega urada, M je nadziral prvi napad na formo, kjer so se skrivali pristaši sekte Davidovcev v teksaškem mestu Waco, bo moral po poročilih Četrtkove izdaje New York Timesa kmalu odstopiti. Časopis navaja izjavo ameriškega ministra za finance Lloyda Bentsena, da je “zelo vznemirjen zaradi nasprotujočih si izjav” o napadu policije na utrdbo, v katerem so bili ubiti štirje policisti. Neki članek, ki navaja vire iz Clintonove administracijo, razlaga, da se Bentseno-va pripomba nanaša na Stephena Higginsa, direktorja Urada za alkohol, tobak in orožje, ki deluje v sklopu ministrstva za finance. Higginsa sicer niso izrecno omenili, rekli pa so, da ne pričakujejo, da bi možu, ki že od leta 1983 vodi Urad za alkohol, tobak in orožje, uspelo uspešno prestati formalno preiskavo. Napad, ki ga je nadziral ta urad, je zaznamoval začetek 51-dnevnega obleganja pristašev Davida Koresha, ki se je zaključil 19.aprila s požarom, v katerem je umrlo 86 pripadnikov sekte. New York Times naglasa, da je Bentsenova izjava prva javna pripomba kakega višjega funkcionarja o tem napadu. Časopis opozarja tudi na rastoče nezadovoljstvo kongresa in Clintonove administracije zaradi Higginsove odločitve, da odobri napad in ga pozneje zagovarja. Maria Laura Franciosi / Ansa LONDON - Morda bodo v Birminghamu razkrili eno od najboljše prikritih tajnosti nekdanje Sovjetske zveze: tehnologijo za izdelovanje umetnih diamantov, ki so jo rabiti v vojaške namene. KonCno bomo izvedeli, Ce so tako imenovani »srebrni medvedje«, prekrasni diamanti, ki so se občasno pojaviti na trgu in niso pustili spati južnoafriških diamantnih družb, pravi, ali rezultat vrhunske in zapletene tehnologije nekdanjih sovjetskih vojaških obratov. V torek je na londonski tiskovni konferenci visoki funkcionar ruske komisije za vojaško industrijo Jurij Glibin napovedal, da bo Rusija od 24. do 27. maja razstavila kupcem svojo v civilne namene »preusmerjeno« vojaško tehnologijo. Med drugim bodo prikazali tudi tehnologijo za pridobivanje umetnih diamantov, satelitske komunikacijske sisteme in prototip letala, ki lahko brez postanka obkroži Zemljo. »Conversion 93« bo prvi sejem ruske tehnologije v tujini. Po besedah Jurija Glibina bo ponudba precejšnja, tako da ne bo razočarala zahodnih kupcev, saj se je ruska vojaška industrija korenito spremenila, potem ko so njen nekdanji proračun sklestili kar za 68%. To je številne obrate prisililo, da so se preusmerili v proizvodnjo za civilne potrebe. Glibin je polemično navedel, da se je drastično znižala kvota na svetovne trgu prodanega ruskega orožja, dobiček pa ima od tega ameriška vojaška industrija. Ker Rusija ne uspe vec prodajati svojega orožja, je primorana preusmeriti svojo vrhunsko vojaško in vesoljsko tehnologijo za civilne namene. Za uresničitev teh cilje potrebuje Rusija zahodno sodelovanje. Prav zato bodo v Birminghamu ponudili svoje vrhunske dosežke. Na prodaj je tudi satelitska tehnologija, ki omogoča vrhunske posnetke zemeljskega površja, kar bo prav prišlo geodetom, agronomom, urbanistom in vsem prostorskim načrtovalcem. Ruska vojaška tehnologija naj bi služila celo v zdravstveni diagnostiki, saj so baje že skleniti sporazum s Phitipsom. Nedvomno bodo od vsega tega imeli vsi koristi, Ruse vseeno Žuli, da morajo sedaj za konvertibilno valuto razprodajati svojo tajno tehnologijo. r IRSKA / PIVO BODO ODSLEJ IZVA2ALI V KONTEJNERJIH n Tudi pri Guinnessu razvoj izrinil tradicijo Paul Majendie, Reuter DUBLIN - Pivovarna Guinness bo po 80 letih »upokojila« ladjici, ki prevažata iz Dublina v Veliko Britanijo irsko narodno pijačo. Ladjici, ki sta bili med dublinskimi značilnostmi, bodo nadomestili s kontejnerskimi ladjami. Zastopnik podjetja Pat Berry je izjavil, da je to nedvomno konec neke dobe in da je podjetju Zal, da se mora ladjicama odpovedati, kljub temu pa ostaja pivovarna Guinness značilni del Dublina. Dodal je, da se bo podjetje odslej posluževalo prevoza s kontejnerji namesto z majhnimi ladjami. Ladji motno rumene in temno plave barve Miranda Guinness in Lady Patricia sta bili pravi znamenitosti v luki za generacije Dublinčanov, ki so v sredo Žalovali, ko sta pluli mimo. Mornarji so se utaborili na njunem krovu, da bi odložili trenutek, ko bodo ob delo in s tem obenem demonstrirali zaradi pogojev na katere so morali pristati. Sedaj pa, ko je demonstriranja konec, ladjici plujeta vzdolž reke Liffey svojemu koncu naproti. Mornar iz Dublina Tony McDonald je izjavil, da je res žalostno gledati, kako ladji zadnjic plujeta od nabrežja, posebno za posadko. “Kot knjigovodja lahko opravičim to potezo, kot mornar pa je ne morem” je Se rekel. Arthur Guinness je ustanovil svojo pivovarno, ki je sedaj znana sirom sveta, na južnem bregu reke Liffey v Dublinu leta 1759. Pivo so po morju začeli izvažati iz Dublina leta 1796. Prva ladja, last pivovarne, je odplula iz luke leta 1913. Pivo Guinness, ki je za privržence irski narodni zaklad, pro- dajajo več kot 120 državam od Islandije do Džibutija. Vsak dan v svetu popijejo sedem milijonov kozarcev tega temnega zvarka. V Aziji menijo, da je ta pijača krepilna, v Veliki Britaniji so jo nekoč po navodilih zdravstvenih oblasti brezplačno dajali nosečnicam. Ameriški pisatelj ).P.Donleavy, avtor klasika o Dublinu, ima nekam čudaško zadnjo željo: “Ko bom umrl, se hočem razkrojiti v sodu temnega piva (Guinness) in Želim, da z njim postrežejo v vseh dublinskih pivnicah. ” PERU / AYACUCHO JE ENO NAJLEPŽIH MEST Nekoč center gverile, danes turistični kraj Skupino »Sendero luminoso« so premagali AYACUCHO (Peru) -Potem ko so doživeli 13 let dolgo maoisticno revolucijo, prebivalci tega mesta v Andih, ki je znano zaradi velikega števila cerkva, danes vidijo v turizmu ključ za svojo prihodnost. Tudi Rosa Lo-pez, funkcionar ministrstva za industrijo in turizem, je mnenja, da bi bilo v Ayacuchu mogoče razviti turizem. Medtem ko je na tisoče obiskovalcev prisostvovalo ta mesec velikonočnim procesijam, je res kazalo, da zloglasni sloves, ki si ga je mestece pridobilo kot rojstni kraj gverilske skupine Sendero luminoso, končno tone v pozabo. Velikonočnim praznovanjem, ki so med najbolj znanimi v teh krajih, je prvič po dolgih letih prisostvovalo tudi ve- liko število domačih in tujih turistov, med temi tudi nekaj evropskih diplomatov in še izjemen gost. V mesto, ki je 450 km oddaljeno od Lime, je namreč nenapovedan prišel na obisk tudi predsednik Alberto Fujimori, ki je na ta način simbolično praznoval zmago nad gverilci. Po podatkih ministrstva za turizem se je letos ude-' lezilo desetdnevnega velikonočnega praznovanja okrog 20.000 obiskovalcev, to pa je polovica manj kot leta 1980, ko so gverilci zasedli Chuschi, mesto južno od Ayacucha. Mesto je po splošnem mnenju drugo najlepše v Peruju, prva atrakcija je namreč Cuzco. Vojaški viri so sicer priznali, da je ponekod v višavju nad mestom gveri- la še prisotna, baje pa je nasilje v mestu zelo upadlo. Kljub revoluciji katoliško prebivalstvo mesteca ni nikoli prekinilo tradicije praznovanja velikonočnega tedna. Gre za najdaljše praznovanje velikonočnega tedna v Peruju, pri njem pa sodeluje vsa skupnost, zato je tudi tako znano. Na velikonočno nedeljo se na tisoče ljudi, mnogi od katerih so celo noč plesali na mestnem trgu, zbere pred katedralo uro pred sončnim vzhodom, da bi videli procesijo in ognjemete. Prav to nagnjenje k praznovanju - v Ayacuchu je okrog 25 praznikov - bi ministrstvo za turizem želelo izkoristiti, da bi spet privabilo turiste v to mesto. NOVICE Za pol glasu poražen na volitvah TOKIO - Le redkokdaj se zgodi, da kandidat izgubi volilno tekmo za po glasu Prav to se je pripetilo Jasumidju Murakamiju, kandidatu na občinskih volitvah v japonskem mestu Inošimi. V tem mestu, ki šteje 38 tisoC prebivalcev, ima vsak deseti občan priimek Murakami. Na kandidatni listi je bilo kar sedem Murakamijev: Sest jih je bilo izvoljenih, Jasumid pa ne. Štirje volivd so namreč na glasovnico napisati samo priimek in tako so vsakemu od sedmih kandidatov prisoditi pol glasu, kar je bilo za Jasumidja pol glasu premalo, da bi bil izvoljen. Nov proces zaradi karikature TEHERAN - Leto dni zapora in petdeset udarcev z bičem je premila kazen za objavo Homeinijeve ka-rikahire. Na tako kazen je bil pred letom dni obsojen karikaturist iranske revije Farad, ker je narisal Homeinija v opremi nogometaša in brez ene roke. Sedaj pa je prizivno sodišče sklenilo, da je bila kazen premila in karikaturistu bodo morali ponovno soditi. Ne ščipajte sobaric! LONDON - To priporočilo velja za goste hotelov v VValesu. 32-letni angleški poslovnež Anthony Brewer je bil namreč obsojen na štiri tisoč funtov globe, ker je sobarico uščipnil v zadnjico, dekletu na recepdji pa segel z roko pod krilo. Izgovarjal se je, da je šlo le za šalo, sodnik pa je bil očitno drugačnega mnenja. Indonezijske lepotice ne bo DŽAKARTA - Indonezija se ne bo udeležila tekmovanja za miss sveta, ki bo v prihodnjih dneh v Mehiki. Ministrica za zenska vprašanja Mien Su-gandlii je organizatorjem sporočila, da so kopalne obleke, v katerih morajo defilirati lepotice, primerne za plavanje, za delile pa nespodobne. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 • 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 22 • 23 24 25 26 • 27 28 29 30 31 • 32 33 34 • 35 36 • 37 38 Vodoravno: 1. angleški pisatelj iz 18. stoletja (Horace), 8. uporaba elektronike v letalih, 10. eno od imen norveškega alpskega smučarja Furusetha, 11. radioaktivni žlahtni plin z znakom Rn, 12. preizkus znanja, 14. ime humoristke Eržišnik, 15. slovenski gledališki igralec (Boris), 17. krajša oblika angleškega imena Ronald, 18. področje, 20. začetnici francoskega risarja Doreja, 21. avtomobilska oznaka Skopja, 23. zgornji del stopala, 25. banja, 27. ljubezenski pesnik, 30. mesto v Belgiji, 32. sinko, 33. ime finskega arhitekta Saarinena, 35. egipčanski bog, varuh rokodelcev, 36. sin iz prejšnega zakona v odnosu do mačehe ali očima, 38. starogrško mesto na Halkidiki, Aristotelova domovi- Navpično: 1. polotok in z Anglijo združena nekdanja kneževina v Veliki Britaniji, 2. zbirka staroperzijskih mitov, 3. kemijski znak za litij, 4. vrtnina, 5. biblijski očak, ki ni hotel imeti otrok, 6. strankarski vodja, leader, 7. raziskovalec življenja živih bitij in njihovega odnosa do okolja, g. sodobni indijski pisatelj (Mulk Radz), 10. ime slovenskega glasbenika Pestnerja, 13. reka v jugozahodni Franciji, 16. angleška filmska igralka (Patricia) (iz črk Lane), 19. solunski košarkarski klub, 21. zveza med kostmi, 22. finski pesnik (Urho), 24. kapavica, 26. privrženec deizma, 28. modro barvilo, indigo, 29. novozelandska papiga, 31. veliko rešeto, 34. navtični brzinomer, 37. avtomobilska oznaka Reke. na. bjtSbis ‘>p.io)sed ‘e:y ‘japg ‘ams ‘aatg ‘pe)j ‘iibu ‘5JS ‘QO ‘eere ‘uog ‘ub)sq tisa} ‘uopsr ‘a[Q ‘b^iuoiab ‘ajodjBM :ouABiopoy\ A31IS3H Pripravlja: Silvo Kovač a b c d e f g h | Naloga 131 Naiogal32| 8 7 6 5 4 3 2 I a b c d e f g h šahovska naloga St. 131 Kuzmin - Bloh / Moskva 1988 Nekoliko »razmetane« bele figure delujejo na šahovnici nepovezano. Le belopoljni lovec trenutno ogroža Črno trdnjavo. Vendar Črni, ki je na potezi, ne misli na obrambo, temveč je pripravil protiigro na osamljenega belega kralja sredi Šahovnice. Tokrat bo materialna prednost Črnega odločila partijo! Šahovska naloga St. 132 VVeiler - Fridrih / NDR 1989 Prodornega Črnega kmeta na drugi vrsti poizkuša beli nadomestiti z osvojitvijo kmeta na d liniji. Možnosti Črnega, ki je na potezi, so v napadu po belih diagonalah hl-a8 ali fl-h3. Kako Črnemu to uspeva, naj po analizi presodijo reševalci! Rešitev naloge St. 129 S problemsko potezo l.Lg5l! beli v igro vključi lovca. Na l...Dg5: 2.Dc8+ Kg7 2.Dc7+ in pade črni kmet na h2. Na l...fg5 2.f6! V partiji je sledilo: l...hlD 2.De8+ Kg7 3.Dg6+ Kf8 4.Df6:+ Kg8 5.Dd8+ Kg7 6.De7+ Kg8 7.De8+ in črni se vda! Na 7...Kg7 8.f6 Kh7 9.Df7+Kh8 10.Dg7 mat. Na 7...Kh7 8.Dg6+ Kh8 9.Lf6 mat! Rešitev naloge St. 130 Po učinkoviti žrtvi bele dame l.Dg7:+H se črni kralj znajde na prepihu. l...Kg7: 2.Ld8+! Kh8 Slabše je 2...K/7 3.Lh5 mat ali 2...Kh6 3.Th3 mat. Sledi Se začasna žrtev trdnjave 3.Tg8+ Tg8: 4.Lf6+ Tg7 5.Lg7:+ Kg8 6.Ld4:+ po skakaču pade Se dama 6...K/7 7.Lb2: in materialna prednost belega odloči partijo! 24 Petek, 30. aprila 1993 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA /NA VZHODU IN SEVERU SONČNO ALPE JADRAN /SONČNO, POPOLDNE PLOHE Nad zahodno Evropo je plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Oslabljen frontalni val se zadržuje nad zahodnimi Alpami in Italijo. Nad severovzhodno Evropo pa je območje visokega zračnega pritiska. Z vzhodnimi vetrovi priteka nad naSe kraje topel in bolj vlažen zrak. C A središče sredISče ciklona anticiklona okluzlja OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 10-30% 4 * pod 10% pod 5 44 ** 5-10 *** ***■ 30-50% 10-30 iiii U/ \i/ si> 4444 * * t ^ 30-60 50-80% O nad 80% 4*4 *** *** *** nad 60 nad 10 m/s TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA..... 10/23 TRST....... 17/26 CELOVEC....... 8/22 BRNIK...... 12/23 MARIBOR....... 13/22 CELJE....... 7/19 NOVO MESTO.... 9/21 NOVA GORICA.. 19/26 MUR. SOBOTA... 10/22 PORTOROŽ...... 14/22 POSTOJNA...... 14/21 ILIRSKA BISTRICA. 13/23 KOČEVJE....... 7/19 ČRNOMEU.......- 9/23 SLOV. GRADEC.. 7/19 BOVEC......... 12/21 RATEČE........ 7/16 VOGEL.........- 8/12 KREDARICA..... -1/0 VIDEM...... 17/26 GRADEC........ 10/22 MONOŠTER...... 10/22 ZAGREB........ 16/23 REKA....... 20/21 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI.......... 1/21 STOCKHOLM..... 3/16 K0BENHAVN..... 7/26 MOSKVA........ 5/15 BERLIN............ 15/27 VARŠAVA....... 12/26 LONDON........ 8/16 AMSTERDAM..... 15/26 BRUSELJ........... 12/26 PARIZ............. 13/26 DUNAJ............. 7/25 MUNCHEN....... 9/23 ZORICH............ 11/26 ŽENEVA............ 10/19 RIM............... 12/22 MILAN............. 12/18 BEOGRAD....... 12/24 BARCELONA..... 10/19 BUKAREŠTA..... 10/21 ISTAMBUL...... 8/17 MADRID............ 8/16 LIZBONA........... 14/15 ATENE............. 13/22 TUNIS............. 11/20 MALTA............. 15/21 KAIRO............. 17/28 SLOVENIJA Kope........... -/- Vrhe........... -/- Lontovž........ -/- Stari vrh...... -/- Rogla.......... -/- Kanin.......... -/- Cerkno......... -/- Soriška planina.. -/- Vogel.......... -/- Kobla.......... -/- Mariborsko Pohorje..... -/- Kranjska gora.. -/- Pokljuka....... -/- Rog-Črmošnjice -/- Prvine......... -/- Jezersko....... -/- Ulovka......... -/- Krvavec........ -/- Črni vrh........... -/- SNEŽNE RAZMERE FURLANUA-JK Cimolais....... -/- Cbut........... -/- Ptancavallo... -/- Žabnice/Ovčjav. -/- Raibl.......... -/- FomiAvoltri.... -/- FomidSopra..... -/- Paluzza-Trmau.... -/- Paularo........ -/- Pontebba....;. -/- Pradbosco...... -/- PratoCamico.... -/- Zoncdan........ -/- Sauris......... -/- S.la Chianzutan. -/- Nevejskosedlo.. 0/150 Visarje....... 35/60 VENEJO Sappada........ -/- KOROŠKA Podkloster -/35 Bad Kleinkirch.... 20/50 Pliberk/Peca -/30 Sloveniji Plajberk -/50 Dobrae -/30 Nassfetd/Mokrine 60/80 Spittal/Goldeck. 5/55 Heiligenblut 20/140 Katschberg 60/80 Koralpe/Golica. -/30 Kčtsch./Mauth.. 20/30 Malto 10/150 AVSTRIJA Arlberg 35/330 Seefeld 20/70 KitzbOhel 10/75 Obertauem 120/220 Zeli amSee 20/100 Schladming/PI... 10/100 CESTE PO SLOVENIJI so suhe in normalnoprevozne. Promet je znatno povečan v smeri proti Primorski, sicer pa v notranjosti in na mejnih prehodih ni zastojev. Slovenija: Delno jasno s vne pa od 18 do 25 °C. spremenljivo oblačno- Sosednje pokrajine: stjo. Popoldne bodo kra- Delno jasno s spremen-jevne plohe. Najnižje ju- ljivo oblačnostjo. Popol-tranje temperature bodo dne bodo plohe ali nevi-od 4 do 14, najvišje dne- hte. Toplo bo. o GRAZ O CELOVEC KRANJSKA GORA O CELJE O KRANJ O UUBUANA ^ O PORDENONE O POSTOJNA O NOVO MESTO PAZIN O V Sloveniji Obeti V soboto bo precej jasno, V nedeljo se ne bo večjih popoldne spremenljivo sprememb vremena, oblačno s posameznimi plohami ali nevihtami DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 05.51 in zašlo ob 20.09. Dan bo dolg 14 ur in 18 minut. Luna bo vzšla ob 13.22 in zašla 02.27. SETVENI KOLEDAR Menjava lune - prvi krajec ob 14.40. Luna je v znamenju Leva, element ogenj. Dan je primeren za sajenje zelenjave s plodovi in za vsa sadjarska opravila. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G.Radgona: 156, Drava HE Dravograd: — Sava Radovljica: 53, Sava RadeCe: 116, Sava HE Mavčiče: —, Sora Suha: 101, Ljubljanica Moste: 70,Savinja Laško: 94; Soča, HE Do-blar: —; Krka Podbočje: 83; Kolpa Radenci: 85; SoCa Solkan: 226. PRETOK REK Pretok rek v cm3 ob 7. uri Mura, G.Radgona: 195; Drava HE Dravograd: 130, Sava Radovljica: 17, Sava Radeče: 86, Sava HE Mavčiče: 15; Sora Suha: 6; Ljubljanica Moste: 24, Savinja Laško: 10; SoCa Solkan: 46; Krka Podbočje: 21; Kolpa Radenci: 16. PLIMOVANJE Danes: ob 5.23 najvišje 7 cm, ob 11.40 najnižje -29 cm, ob 18.46 naj-visje 36 cm. Jutri: ob 1.25 najnižje -22 cm, ob 6.57 najvišje 13 cm, ob 12.46 najnižje -30 cm, ob 19.27 najvišje 44 cm. V VEDNOST Marelica »Prunus armeniaca« Andrej Sušnik Marelica izvira iz kontinentalne klime srednje Azije in Kitajske, kjer so zime mrzle, poletja vroča, prehod med zimo in poletjem pa nagel. Marelica zelo hitro zaključi fazo zimskega počitka, zato pozno pozimi in zgodaj spomladi ne prenese močnejših temperaturnih nihanj. V dobi zimskega mirovanja pa prenese tudi temperaturo -25° C in vec. Zaradi zgodnjega zaključka zimskega mirovanja marelica vzcveti zelo zgodaj. Marelice pri nas cveto zgodaj, odvisno od leta in lege. Na Primorskem zacveti že okrog osmega marca, bolj ko pa se pomikamo proti celinski Sloveniji, kasnejši je pojav prvih cvetov (v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu zacvete v prvih dneh aprila). Ker zgodaj cveti, ji je nevarna spomladanska pozeba. Predvsem na južnih in jugozahodnih legah pride spomladi do prezgodnjega pretakanja sokov, zato ob ponovni močni ohladitv marelica lahko pozebe. Po podatkih iz literature najobcutljivejše sorte marelic utrpijo okrog 10% poškodb cvetov pri temperaturi zraka -2,2° C, srednje občutljive pa pri -4,3° C. Vec kot polovica cvetov pozebe, Ce je v Času odpiranja prvih cvetov temperatura sraka pod -6° C. Tudi najbolj odpornim sortam pa prvi cvetovi popolnoma pozebejo, Ce pade temperatura pod -10° C. V polnem cvetenju je občutljivost cvetov Se večja, saj občutljive sorte poškoduje že temperatura -1,1° C. Marelico zaradi njenih podnebnih zahtev uspešno gojimo v nasadih le v območjih z zmernimi količinami padavin, lahkimi tlemi in Cim manjšimi temperaturnimi nihanji proti koncu zime. Drugod pa uspevajo le posamezna drevesa v zavetnih legah. f A Horoskop piše Aleksandra Zorc Berce frf M te & Uk OVEN 21-3/204: Ustvarjalne ideje, ki jih boste poskušali plasirati, bodo naletele na presenetljiv odziv. Zal ne boste vedeli povedati, kako ste si zamislili njihovo izpeljevanje. BIK 21-4/205 : Vas naravni dar za umirjanje napetih situacij vam bo danes prinesel nekaj novih točk. Na svojo stran boste pridobili sodelavce i. DVOJČKA 21-5/21-6 : Čeprav se vam bo sprva zdelo, da ljudje ne mislijo tistega, kar govorijo, oziroma da ne govorijo kar mislijo, vam bo postalo jasno, kaj vam sporočajo. RAK 22-6/22-7 : Zadeve v službi se vam bodo zdele nejasne, zato jim boste težko sledili, toda ne izgubljajte samozavesti, saj so bili tudi vasi sodelavci nekoč v podobni situaciji. LEV 23-7/236: Ne pričakujte, da se bodo zadeve Čudežno in naenkrat razrešile, veliko bolj potrpežljivi boste morali biti. Prav zato si ne bi smeh nakopati se težav s sorodniki. DEVICA 246/22-9 : Jasno je, da morate nekatere stvari obdržati zase, ampak zaradi tega ne morete pričakovati, da vas bo okolica v celoti podpirala. TEHTNICA 23-9/22-10 :Skrajni cas je, da v svojih odnosih s partnerjem spet zaplujete v mirne vode in ustvarite prijetno vzdušje. Službene probleme pustiti pred vrati stanovanja. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Čedalje bolj jasno vam postaja, da izgubljate dragoceni cas in energijo ter da ne boste mogli spremeniti partnerjevega stališča. STRELEC 23-11/21-12 : Čeprav ste bili že popolnoma pripravljeni na odhod, vas bodo neprijetnosti v zadnjem trenutku prepričale, da je bolje ostati doma. KOZOROG 22-12/20-1 : Težko vam je dopovedati, da ne boste mogli uspeti v vsem, Cesar se lotite, pa Čeprav je razlog tako preprost, kot je Cas. Zato ne obljubljajte ničesar. VODNAR 21-1/19-2 : Ponovno ste prehitro sklepali in sedaj vas je strah, kaj bo iz problema nastalo. Najbolje bo, da se direktno pogovorite in priznate svojo zmoto. RIBI 20-2/20-3 : Pripravljeni boste na svet gledati s svetle strani, vendar vam bo kmalu pogled zamračil osebni problem, ki se ga že leta neuspešno poskušate rešiti. STRAH / NOVA »NEMŠKA NEVARNOST«? r FRANCIJA / KNJIGA Belgija 80.700 V.Britaniji 293.500 Italija 354.000 PortugalsSitifc^ Luksemburg 800 58.300 Španija *•* 217.000 ■1 Številke so v vojski relativne To velja tudi za Bundesvvehr Številčna primerjava nemških sil, najštevilnejših v Evropi, s silami _ drugih evropskih držav pakta NATO. Nizozemska 93.000 Nemška vojska v Evropi Norveška 32.700 Danska 29.200 Vir: Mednarodni inštitut za strateške študije =100.000 aktivnih vojakov AP/Alan Baseden BONN - Konec ideološkega bipolarizma in hladne vojne je spremenil vlogo Nemčije in Japonske na svetovnem prizorišču. Ta gospodarska velikana poskušata pridobiti politično in z njo tudi vojaško težo. Evropejce seveda najbolj zanima, kak razvoj načrtujejo bonski politiki, saj je vsakomur jasno, da se po združitvi ne bodo vec zadovoljili s svojo dosedanjo pasivno vlogo, Japonska je bolj odmaknjena in navidezno manj nevarna. Seveda bi bilo preuranjeno in bržkone zgrešeno navajati, da se Evropa nahaja pred novo »nemško nevarnostjo«. Nemčija je na srečo tako vpeta v evropsko stvarnost, da bi bil vsak strah odveč, Ce ne bi bila taka gospodarska sila, ki lahko brez tankov osvaja svoj »gospodarski Lebensraum«. Življenjskega prostora ji Ze sedaj ne manjka, saj je nemški kapital uspešno prodrl v skoraj vse evropske države. Bolj kot tega pa je ljudi strah, da bi se v Nemčiji porodil nov militarizem, ki je bil navsezadnje kriv za dve svetovni vojni. Nemška ustava je pri tem zelo jasna, ko prepoveduje nemški vojski aktivnosti izven meja Članic Atlantskega zavezništva. Po vsemu sodec pa so ze zaceli rušiti to ustavno načelo, saj bodo nemški vojaki prvič po koncu druge svetovne vojne sodelovali v operacijah izven Natovskih »meja«, ko bo 1600 pripadnikov Bundesvvehra sodelovalo v humanitarnih akcijah v Somaliji. Ze res, da bodo to predvsem sanitejci in pripadniki inženirskih enot, a bodo vseeno pooblaščeni, da sežejo po orožju v samoobrambi. Se več, ze sedaj nemški vojaki aktivno sodelujejo v vojaških akcijah, in sicer kot posadke radarskih letal AVVACS nad ozemljem Madžarske, od koder nadzorujejo bosansko-hercegovski in ostali zračni prostor nekdanje Jugoslavije v okviru operacije »Deny Flight«. Podatki, ki jih navaja nas Crtez, navajajo go- le številke, ki ne prikazujejo dejanskega stanja. Ze sam primer italijanske vojske, ki Šteje 354.000 mož, bi nam lahko dal zmotni vtis, da imamo opravka z vojaško moCno državo, ki naj bi bila na papirju močnejša od britanske vojske. Pri teh številkah je treba namreč upoštevati notranjo strukturo vojske. Italijansko v glavnem sestavljajo naborniki, kar velja tudi za Nemčijo, tako da sta obe številki precej relativni. Evropejci seveda ne morejo pozabiti, da so škornji nemških nabornikov že teptali Evropo, tako da se bojijo tudi sedanjih. 447.000 pripadnikov treh rodov Bundeswehra lahko res vzbujajo strah, a marsikdo pozablja, da so se predvsem Zahodni Nemci pomehkužili do take mere, da neonacisti že leta rohnijo nad vojsko, ki rekrute uci le popivanja in ne vojaških veščin. Poglavje zase je kader, ki ga je Bundesvvehr podedoval od NDR, saj so tu imeli kljub komunizmu pravo prusko disciplino, (voc) Česa vsega moški ne reče o ženski... PARIZ - Zenska je Šibka, opravljiva, zapeljiva, nespametna, negotova, rojena, zato da bo lepa in prijazna do moškega, zenska je pač ženska, ženska za volanom. Vse zbadljivke, ki so jih kdaj rekli ali napisali o ženskah, proti ženskam in za ženske, so prvič zbrali v knjigo, ki bo kmalu izšla v Franciji, to je “Slovar mizoginije" ki je v glavnem zbirka najbolj ostrih protižen-skih opazk, ki jih je zbrala Agnes Mi-chaud. V podnaslovu beremo “Biblija primarnih nasprotnikov ženskega spola, 350 strani polnih neslanosti, šal, nizkih udarcev, oslarij in sarkazma, 1200 aforizmov, ki vzbujajo solze jeze in smeha. ” “Nič ni šibkejšega in neumnejšega od ženske”, je pisal Mo-liere. Ce bi ga kdo tudi mogel opravičiti, ker v njegovih časih zenska enakopravnost ni bila v modi, bi le s težavo opravičil Jac-quesa Chiraca, verjetnega bodočega francoskega predsednika republike, ki ima rajši “Zensko iz starih časov, ki je stregla možu pri mizi ne da bi prisedla ali spregovorila”. Hudobne, naivne, včasih vulgarne misli: “Rokoljub je dober začetek, da preverimo kakovost mesa”, je nekoQ rekel pomorščak Olivier Ker-sauson. Kaj pa Balzac, ki je napisal, da “ženska raje pokaže zadnjico kot srce” ali Goethe, ki je zlobno pripomnil, da “roka, ki v soboto drži metlo, v nedeljo boljše boža"? Moliere je menil, da “imajo ženske nedolžnega samo uše-sa”, medtem ko sodobnejši francoski avtor Boris Vian misli, da “Zenska najboljše nadomešča moškega, ko kdo nima sreče, da bi bil pederast”. Po svoje je duhovit tudi Jules Renard (“Ze dve leti ne govorim z Zensko, ker mi še ni uspelo, da bi jo prekinil”), medtem ko je Alexander Dumas že nekoliko oguljen (“Nekatere ženske tako ljubijo lastnega moža, da se, zato da ga ne bi obrabile, poslužujejo moZ svojih prijateljic”), sodobnik Philippe Bouvard pa je kratko-malo zloben (“Danes je devica zelo grdo petletno dekletce, ki zna hitro teči”). Kako pa so se odzvale francoske ženske tej zbirki grobih neslanosti? Iz raziskave nekega tednika izhaja, da so se anketirane ženske spoznale le v 10 odstotkih trditev zbranih v tej knjigi in da je najbolj priljubljeni stavek citacija karkaturista Wolin-skega: “ Ko ti ženska neha nergati, pomeni, da te ne ljubi več.” Neka gospa pa je izjavila, da je mogoče vse te trditve obrniti tudi proti moškim. (Ansa)