AMERIŠKA
american in špirit foreign
~ Vin language only
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, FEBRUARY 3, 1941
LETO XLIV. — VOfc. XCLIV
igleži so bombardirali Tripoli
;t ,
^niki napadajo italijanske pozicije in pripravil Jjajo pot angleški armadi, ki prodira proti
TI LE ZDAJ NAVIJAJO ITALIJANOM UŠESA
?engazi. V Eritreji so Angleži obkolili dve rtalijanski diviziji.
italijanska armada.
Iz Eritreje se poroča, da se je angleška kolona zajedla med mesti Agordat in Barentu in pretrgala med njima vse zveze. V vsakem teh mest je po ena italijanska divizija, ki sta zdaj ločeni druga od druge in se ne bosta mogli dolgo vzdržati angleškemu pritisku.
Angleško vrhovno poveljstvo poroča, da se italijanska armada v severni Libiji neprestano umiče
B
id
Jjira, Egipt. — Angleški avi-rJJ so poleteli v soboto ce-p fiesta Tripoli, ki leži blizu j 0ske Tunizije in so metali s e na ladje v pristanišču. * so zadele dve ladji, kate
1 Hm''0 *aČela goreti. Bombe o ale tudi med hidroplane v i„ jih ve5 poškodo-
;; 1 *»ki avijatičar ji napadali afnske Postojanke v kra-^ ^erim se bUža angleška
N ,a. ki prodira proti Bengalee So metaj; bornbe na j pred angleškimi mehaniziranimi ds rj arce> 100 milj zahodno j četami, za katerimi hiti topni r< r'le' zbrana močna štvo in ostala armada. f	-o
a
M1
v
S fronte se poroča, r tjr-^zetje mesta Tepelini sa
id, ,rašan'
\ :av5
^povedujejo skorajšnji padec albanskega Tepelini; poroča se o novih zmagah
'inJe nekaj ur. Grške ^ri obk°lile mesto že od treh
"sj ^alijani
sam0 eno , jn sjcer
neti Pristanišču ll8" Poroča
?J Proti obrežju.
Tepelini in Klisura,
*J0,
imajo za umik
Valona. Pada se Italijani
Je že
v grških rokah,
^.^ata vse ceste v
Vlomilci na delu
Albaniji, ki vodijo do važnega pristanšiča Valona. Grki so zavzeli dobro utrjene italijanske postojanke pri Tepelini. Italijani so zlasti dobro utrdili kraje, kjer so bili nastavljeni topovi in strojnice.
Italijani so zadnje dni izvedli več napadov, da bi iztrgali Grkom izgubljene postojanke, toda so bili vrženi vselej nazaj s tež-
južni kimi jzgjibami.
i
i
1 * '10či od sobote na nede
J,t	Zlikovci vlomili v
i»:Jv so šipo pri oknu *n iz tiskarne so pn-v ,..Ua.ta nači»> da so str-
3	mizah in vse raz-
Palil;Ir!itih- Odpirali so pre.
rse raz-Vzeli niso druge-
tleh Ti"" .^alo u % ?°tem s t • kjer
urico na urednikovi so šli v drugo nad-so utrli šipe v vra-^ ijo v uredniško sobo
S0iis in Glasa SDZ-KZeli ničesar. Druge .j k°t ukradena ura in
tfaite^ P° tl€h je bil° po1"
s. A iny
rs
Predlog za pomoč Angliji bo sprejet v poslanski zbornici
Toda v senatu pričakujejo daljšo debato. - Mornariški tajnik izraža bojazen, da ne bi prišla pomoč Angliji prepozno, ako bomo zavlačevali sprejem najemninsko posojilnega predloga.
Na sliki vidite etijopskega vesarja H aile Selassie, ki inšpicira svoje čete domačinov. Etijcpce je oborožila Anglija, ki zdaj ljuto preganjajo Italijane. Gorje fašistu, ki jim pade v roko.
Nemci poročajo o uspešnih napadih v Sredozemlju
Berlin, 2. jan. — Uradni krogi poročajo, da so nemški bombniki napadli in poškodovali šest angleških ladij v Sredozemlju. Zopet drugo poročilo pa zatrjuje, da so nemški bombniki razstrelili veliko angleško ladjo v nekem pristanišču ob Sredozemskem morju. Poročilo ne pove, kje so se izvršili napadi. Samo toliko se zatrjuje, da so bili izvedeni vsi napadi v enem samem dnevu.
^fdelT Stekla' tore.i zlikov-
Z1 biti lP°Sebno Potiho. Morn jjj.1 kaki mladi fantalini,
Jer'USeni svedr°vci ne bi o »Tj Uredništvih denarja. ,Vo ^motoma) kak cent, v železni blagajni.
SA
Insi Bei
w'el
ief<f, oi
reij ted
mer1' t ted ,3e
°nl<r'ce
SS I
stsl ng t , ev'
pota'l
Iz bol
Koši
nisnice
1095 Addison
k „1C Vrnil Po 10 dneh iz
* k ' je srečno pre-
ihknCl.j0- Prijatelji ga Ko obišč
-ejo na domu.
Sa^li^H^ P° Čeke
s&F ' društ
KSRj Mr
sv.
va
naj pridejo po U »>.t atetu> bolniškem
Valletta, Malta. — Protizra-čne baterije so sklatile dva sovražna bombnika, ki sta napadla ta angleški otok v Sredozemlju. Poročilo ne pove, če sta bila bombnika italijanska ali nemška.
Za obračun
Nocoj ob pol osmih se vrši v glavnem uradu SDZ seja vseh onih, ki so bili v pripravljalnem odboru za Rooseveltov ples. Zlasti se opozarja na to člane in članice finančnega odbora. Prosi se tudi vse one, ki so imeli vstopnice v predproda-ji, da poravnajo za prodane in Jožefa, vrnejo neprodane, da se bo moglo zaključiti račune. — John Gornik, predsednik pripravljalnega odbora.
McAdoo, velik Rooseveltov in Wilsonov prijatelj, je v soboto umrl.
Washington. — William Gibbs McAdoo, bivši zvezni senator, bviši zakladniški tajnik v kabinetu predsednika Wilsona, je v soboto umrl v Washingtonu, za-xlet. od. srčne kapi. liil je-star 77 let. še zadnjo sredo je bil na obisku pri predsedniku Roose-veltu in je bil videti pri polnem zdravju.
McAdoo je bil oseben prijatelj Woodrow Wilsona in je leta 1914 poročil njegovo hči, ter mu je pomagal do izvolitve governer-jem države New Jersey. Pozneje je veliko pripomogel, da je bil Wilson nominiran za predsedniškega kandidata demokratske stranke in enako pozneje v vo-livni kampanji. Predsednik Wilson ga je vzel v kabinet kot za-kladniškega tajnika. Leta 1920 in 1924 se je McAdoo trudil, da bi sam dobil predsedniško nominacijo, kar se mu pa ni posrečilo.
Na demokratski konvenciji 1932 je povzročil, da je šla kalifornijska delegacija za Roose-velta, kateri so sledile druge dr žave in Roosevelt je bil nominiran. Z Roosevedtom sta bila osebna prijatelja že od leta 1912. Do leta 1938 je bil v zveznem senatu iz države Kalifornije, tisto leto je bil pa poražen, nakar se je umaknil iz politike. V senatu je vedno podpiral novi deal.
Ob njegovi smrti je izjavil predsednik Roosevelt, da je Amerika izgubila enega svojih najzvestejših služabnikov. -o-
nieWJ'o
• 139. St.
GRAD1 TOVARNO KAR V "ZABOJU"
JL
^t°ova,Mich---Ford gradi 8' Mi	v kateri bodo iz
iV bn rje za Jetala. Po-HEJ1; zavzemal0 prostorni-
SiTllW , čevlJev. Vse to I WPje pa sadijo v svet
m
Ave<fKakorT.7H SV6t 86
A - 0r hitro namreč po-
■SP^..^kleno'
ogrodje za zid-
,o<|s ;-eitl leseno steno, >iaH°|ljev _ na Je postavljena
papirjem,
nd, jTakft2Unaj tovarniškega if 4l0pj Se faktično gradi he f* idift
v Notranjosti ogro-
mne bakse, radi česar lahko zidajo 24 ur na dan, ne glede kakšno je vreme zunaj. Ogromne peči grejejo prostor, da lahko vlivajo cement, najsi je zunaj še tak mraz.
Stavbo nadzoruje inženir George Morgan, ki je bil sedem let v Rusiji in je od tam prine sel idejo, da se lahko zida poslopje v velikem zaboju, ne gle de na vreme. Take zaboje so postavljali v Rusiji, da so gra dili poslopja tudi v najhujši zi mi.
Nova podružnica SMZ
Jože Grdina je v soboto organiziral novo podružnico Slovenske moške zveze, ki se je ustanovila v Newburgu. Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednik Anton Meljač, tajnik Fred Kre-čič, blagajnik Frank Stražar, zapisnikar John Kaplan. Živeli Newburžani in mnogo napredka !
Važen sestanek
Podružnica št. 25 SŽZ ima nocoj ob sedmih sestanek radi šivalnega klulba. Vse članice, ki se zanimate za to. pridite k Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66. St., da se dogovore vse potrebno.
NOVI GROBOVI
Anton Kmet
V soboto zjutraj je umrl v mestni bolnišnici rojak Anton Kmet, po domače Adamov, samski, star 40 let. Stanoval je na 547 Woodland Ave. Bil je rojen v Clevelandu. Zapušča jrata Josepha in Andreja ter sestro "Ff&nč"e*š, jitiroc<rho Fier. Bil je brat pokojnih Mary Kle-menčič in Rose Fortuna. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152. St. Čas pogreba bo naznanjen pozneje.
Helen Leng Včeraj opoldne je umrla Helena Leng, rojena Miler, doma iz Srema v Jugoslaviji, odkoder je dospela v Ameriko pred 36 leti. Zadnjih sedem mesecev je bila neprenehoma v postelji. Zapušča soproga Pavla, sina Franka ter vnuka in pravnuka. Družina stanuje na 880 E. 73. St. Pogreb se bo vršil v sredo dopoldne ob devetih iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi, 1053 E. 62. St. v cerkev sv. Pavla in potem na pokopališče Kalvarijo.
-o-—
Nemčija ima baje zdaj 40,000 letal
London.—Nek dobro poučen opazovalec trdi, da ima Nemčija vsak trenutek na razpolago 9,000 bojnih letal, a vseh vrst letal pa da ima Nemčija do 40,000. Trije oddelki nemške zračne sile napadajo zdaj Anglijo in sicer en oddelek iz Belgije, severne Francije in delno iz Holandske. Drugi oddelek napada iz zahodne Francije, od španske meje fpa do Bresta. Tretji oddelek pa napada iz severne Holandske, Danske in Norveške.
Washington, — Najemninsko-posojilni predlog za pomoč Angliji bo gotovo sprejet v poslanski zbornici še ta teden. Debata o predlogu se prične v pondeljek in je določena samo za tri dni. Pred senatnim dosekom za tuje-zemske zadeve je končal pričevanje mornariški tajnik Knox v soboto z izjavo, da bo osišče gotovo napadlo zahodno hemisfe-ro, če bo Anglija premagana. "Angleška mornarica in angle-
predloga, ki je sedaj v'.kongresu za s p r e j e m. Stroški te obrambe bi bila dobra investicija, tudi če ne bi dobili nobenega dolarja nazaj."
V	političnih krogih prevladuje mnenje, da bo najemninsko-posojilni predlog sprejet v poslanski zbornici z najmanj 50 glasovi večine. Zbornica bo zavrgla vse dodatke k predlogu, s katerimi se ne strinja vlada.
V	senatni zbornici bo pa močnejša opozicija, dasi se šl?' ne ve.
ško otočje je naša prva obrambe- kakšne strategije se bodo pošlu-
na linija," je poudarjal mornariški tajnik. "In vzdržati to obrambeno linijo je naloga tega
žili nasprotniki predloga. Opozicijo bo vodil senator Wheeler iz Montane.
TA DVA ZASLUŽITA MEDALJO
Butte, Montana. — Howard Godfrey in Charles Erb sta trčila s svojima avtomobiloma. Oba sta hitela zatrjevati, da je krivda obeh. Policija pravi, da še ni slišala kaj podobnega, da bi se voznika ne izgovarjala drug na drugega.
-o-
Zopet doma Louis Blatnik, 23871 Lakeland Blvd., je bil s Svetkovo ambulanco pripeljan iz Emer gency Clinic bolnišnice.
Jugoslavijo skrbi vedno večja aktivnost na Jadranskem morju
Split, Jugoslavija. — Angleška podmornica je v petek potopila italijanski vlačilni čoln, ki je vlekel neko oboroženo ladjo. Torpediranjje se je pripetilo, kot trdijo pordčite, v jugoslovanskih vodah. Vladni krogi mislijo, da hoče Anglija na vsak način ustaviti paroplovbo iz jugoslovanskih pristanišč v Trst. Ista angleška podmornica je kmalu zatem ustavila in preiskala jugoslovanski trgovski parnik Kosovo.
Nemški trgovski parniki, ki jih je vojna zajela v jugoslovanskih pristaniščih, vozijo jugoslovanski boksit v Trst, odkoder ga vozijo po železnici v Nemčijo. Ta ruda je zelo potrebna pri gradnji letal.
Potopljeni vlačilni čoln je bil zgrajen iz cementa, kot so bili ameriški tovorni parniki v času prve svetovne vojne. Od 19 mož posadke se jih je 15 potopilo, dva sta bila ubita in dva težko ranjena.
Iz Belgrada se poroča, da jugoslovansko vlado vedno bolj skrbi razvijajoča akcija na Jadranskem morju in namerava podvojiti obrežne patrulje.
-o-
Moralen uspeh koncerta Koncert, ki ga je podal včeraj popldne v malem gledišču mestne dvorane hrvatski virtu-oz Vlado Kolitsch, je bil pičlo obiskan. Toda navzoča publika je bila sprejemljiva za divne melodije, ki jih je umetnik izvabljal iz violine. Zlasti v drugem delu programa, kjer je umetnik s tako nežnostno podal jugoslovanske narodne pesmi. Več' točk je na željo občinstva ponovil. Kolitsch je dovršen umetnik na gosli in podaje igranju vso svojo dušo in srce
Weygand ne mara slišati o vabilu, da bi udaril na Italijane
Algir, Afrika. — Francoski general Maxime Weygand, poveljnik francoskih čet v Afriki, katere število cenijo.na 500,000, se ne mara odzvati apelu, da bi s svojo arrnddo adaril Ha* Italijane v Libiji. Nasprotno, svojim četam je priporočal, naj podpirajo vlado maršala Petaina, ker za Francijo se je končala vojno s trenutkom, ko je bilo podpisano premirje z Nemčijo in Italijo.
General Weygand je odgovoril po radiu apelu iz Londona, v katerem je francoski general de Gaulle, načelnik "svobodne rancije," apeliral na francosko armado v Afriki, da udari na talijane v Libiji.
"Na ukaz maršala Petaina," je govoril general Weygand, sem prevzel poveljstvo nad francoskimi četami v Afriki. Maršal Petain se trudi, da zgradi novo Francijo in dobi zaposlitev za razpuščeno armado. Dosti se je že storilo v tem oziru, toda dela je še veliko.
"Slišali ste apel, da bi zopet začeli z vojno. Rotim vas, da ne zapustite poti discipline in reda, ker bi bilo to le v škodo Franciji in nevarno za vsakega, ki bi se udeležil kake nove vojne."
Zadušnica
Jutri ob sedmih se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Mary Zupančič v spo min druge obletnice njene smr ti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Važna seja
Članice podružnice št. 5 SŽZ so prošene, da se udeleže sredo, 5. februarja važne seje v navadnih prostorih.
Nemčija vedno bolj sili v francosko vlado za sodelovanje z rajhom
Vichy, Fnincija. — Pred nekaj dnevi je maršal, Petain, načelnik francoske vlade ustvaril narodni odbor 40 mož, ki bi mu naj biti v pornoč pri vladi. Ta prostor pr£T-" šnjih političnih strank in ki naj bi bil kot nekak parlament.
Zdaj se pa poroča, da se je ustvaril tudi v Parizu podoben odbor, ki naj bi bil kat tekmec Petainovega odbora. To znači, da se izvaja u Berlina močan pritisk na maršala Petaina, ki še vedno okleva za sodelovanje z Nemčijo. V prvi vrsti zahteva Nemčija, da sprejme Petain nazaj v vlado ministrskega podpredsednika Lavala, katerega je nedavno odstavil, kar je povzročilo v Berlinu mnogo jeze.
Radio iz Pariza je v soboto ostro napadal Petaina, da nasprotuje Nemčiji. Petain pa molči in čaka nadaljnih razvojev položaja.
-o-
Vabilo na sejo
Nocoj ob osmih se vrši redna mesečna seja društva sv. Marije Magdalene, št. 162 KSKJ v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida. Tajnica bo začela pobirati asesment že ob šestih. Tiste, ki niso Še prišle po knjižice, naj to gotovo store danes.
AVIJATIČAR JE KONČNO NAŠEL SOVRAŽNIKA
London.—Nek poljski avija- proti njim je šel tudi ta poljski
tičar, ki je leta 1939 branil Varšavo pred Nemci, je našel poveljnika nemškega zračnega škadrona in se maščeval nad njim, čeprav je dal pri tem tudi svoje življenje. Po padcu Poljske je prišel na Angleško, kjer je takoj vstopil v letalsko službo. Tovariši so zvedeli od njega, kako je v Varšavi razkopaval razvaline svoje hiše 36 ur, da bi izkopal izpod njih svoje starše in štiriletnega sina, ki so vsi storili žalostno smrt. Avijatičar je povedal, da pozna Nemca, ki je vodil tisti bombni napad. Bil je neki Karl von Epp, kateremu je prisegel maščevanje. iNedavno so prileteli nemški
avijatičar. Njegovi tovariši so videli, kako si je izbral nekega Nemca, ki je vodil težak bomb- ■ nik in ga toliko časa napadal, da sta končno oba padla na tla, 20 jardov drug od drugega, Nemec se je izmotal iz letala, takrat g« je pa Poljak obsul s kroglami iz avtomatične puške. Nemec se je zgrudil, preluknjan od krogel. Ko so prišli do poljskega avijatičn/rja, je imel »e toliko moči, da je pokazal na mrtvega Nemca in povedal, da je to Kari von Epp, katerega je končno doseglo njegovo maščevanje. Nato je pa i sam izdihnil. Pri nemškem avi-jatičarju so res dobili papirje, ki so potrdili, da je Poljak končno dobil svojega moža, ki mu
bombniki nad London in v boj! je ubil vso družino.

w3.t3fa .'H
■ Sb
s Sr*
AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 3, 1941
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohln
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year 0. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.

No. 28
Mon., Feb. 3, 1941
Kakšno je "poslanstvo" Rusije
Kako Rusija rešuje slovansko vprašanje in kakšno je prav za prav njeno končno "poslanstvo," v katerega nekateri še v?dno verujejo, pripoveduje očividec, ki je videl kaj vse počenja sovjetska vlada v Poljski.
Na 17. septembra 1939 je bil ob 2:15 zjutraj poklican poljski poslanik za Rusijo, Vaclav Grzybowski, v Kremlin. Tam mu je pomožni komisar za zunanje zadeve, Potemkin, prebral neko uradno listino. Ja listina je govorila, da Poljska kot država ne obstoja več "in da je bilo ruskim četam ukazano prestopiti poljsko mejo.
Listina je nadalje govorila, da nenapadalna pogodba med Rusijo in Poljsko ne obstoja več, čeprav je bila podpisana kot veljavna do leta 1945.
Ko so prišli Rusi na Poljsko, so se obnašali še dokaj prijazno. Zato so Poljaki mislili, da bo trajala okupacija samo nekaj časa. Toda ko so imeli Rusi enkrat vse strategi-čne točke v rokah, so se pričeli dogodki bliskovito razvijati pred očmi Poljakov.
Pod vodstvom ruske tajne policije so Rusi vzeli v posest vse hiše na Poljskem. V nobeni sobi ni smelo biti manj kot dveh oseb. Vsa osebna lastnina prebivalcev je bila popisana. Vsakemu je bilo puščeno dvojno perilo, poleg onega, ki ga je imel na sebi, še eno za preobleči. Vse, kar ni bilo naravnost neobhodno potrebno ljudem, je bilo zaplenjeno. Ves odvišek so poslali na Rusko.
Vse vrste lastnina je bila sistematično nacionalizirana. Blago, ki je bilo samo v Lvovu zaplenjeno, je bilo vredno nad $50.000,000. Po vsej Poljski so Rusi zaplenili za $400,-000,000.raznega blaga Poslopja, zemlja in industrija je bila razglašena kot lastnina "naroda." Tovarna v Vilni, kjer so izdelovali radije, je bila oplenjena do« golega zidu in vse poslano v Rusijo. Enako se je zgodilo tudi s tovarnami drugod.
Manjša podjetja, kakih 67,000 po številu, to je trgovine in enako, so Rusi začasno pustili v miru. Še več, Rusi so razglasili, da je poljski zlot vreden toliko kot ruski rubelj. Na podlagi te denarne valute so začeli Poljaki trgovati in Rusi so jih celo navduševali za to. Trgovina je cvetela, da je bilo veselje. Toda koliko časa? iKmalu so imeli Rusi vse blago v rokah, ki so jim ga prodajali Poljaki s takim veseljem, ker so delali dober dobiček z večjo vrednostjo denarja. Torej Rusi so imeli v rokah vse blago, Poljaki pa zlote. Tedaj je pa ruska vlada naenkrat razglasila, da zlot ni vreden nič in so ga potegnili iz prometa. Tedaj so imeli Rusi še vedno vse poljsko blago, a Poljaki denar, ki je bil brez vsake veljave.
Ruska vlada je zagotovila poljskim delavcem delo, ob "mastnem zaslužku." Določili so mezdo po 100 do 150 rub-Ijev na mesec. Delovni čas je bil določen na šest ali sedem ur na dan. Toda cene živilom in drugim stvarem so tako poskočile, da je delavec komaj toliko zaslužil, da je mogel preživljati družino. Kruh je bil po dva rublja in pol funt. Krompir enako. Meso je bilo vse od 15 do 45 rubljev funt; sirovo maslo in mast po 35 rubljev. V Lvovu je bil en par čevljev 500 rubljev, ali toliko, kolikor je en delavec zaslužil v štirih ali petih mesecih. O, prekrasna boljševiška nebesa!
Pa^e kmetom ni godilo nič boljše kot delavcem po mestih. Res da so komunisti razdelili zemljo v male parcele in jo razdelili med ljudi, toda vlada je prisilila ljudi, da so morali ves pridelek dajati v skupno skladišče, a to je v prvi vrsti zalagalo Rusijo. Tudi živino so razdelili med ljudi. Pa se je niso dolgo veselili. Ni minilo dosti mesecev, pa so bili prisiljeni živino pobiti, ker niso imeli krme, ali pa ker je zahtevala vlada meso.
Tako kmalu niso imeli kmetje nobene stvari, da bi jo prodali v mesto na trg. Tisti srečni, ki so mogli kaj peljati na trg, pa niso mogli dobiti v mestu ničesar, da bi kupili in kar so potrebovali. Kar je bilo po mestih vrednot, so jih komunisti odpeljali.
Vrhu tega so pa boljševiki naložili na zemljišča velike davke, do 115 rubljev na oral. Tako so tisti, ki so se veselili, ker so dobili v last novo zemljo, ki so jo vzeli komunisti večjim posestnikom, prišli iz dežja pod kap. Imeli so pač zemljo, toda pridelke niso smeli sami spravljati in povrhu so morali pa plačevati še visoke davke. Srečen tisti, ki ni imel nič zemlje.
Medtem je bila pa ruska tajna policija zelo zaposlena s tem, da je razdeljevala prebivalstvo. Cele vlake Poljakov so Rusi vozili in jih izkladali čez mejo na ono poljsko zemljo, ki so jo imeli v posesti Nemci. Ti pa tudi niso držali križem rok, pa so pošiljali cele vlake Judov iz svojih krajev na rusko stran.
Ti nesrečni ljudje so morali biti natrpani v živinskih vagonih, mladi in stari, zdravi in bolni, možje in žene, vsi na-mešani. Mnogo jih je tekom teh prevažanj pomrlo. Mnogo otrok je bilo rojenih v teh nezakurjenih vozovih, ki so tudi takoj vsled mraza pomrli.
Premoženejši posestniki, profesionisti in boljši ljudje, so bili pa odposlani v Sibirijo. Delavci, ki so se uprli takemu početju in niso hoteli delati, so bili pošiljani sem in tje v prisilnih kolonah.
Poljski komunisti, ki so pričakovali, da jih bodo došli ruski bratci objemali, so bili enostavnb obtoženi, da so
Trockijevci in so bili postreljeni. Komunisti so naščuli Ukrajince proti Poljakom in jih navajali, naj se nad njimi maščujejo za stare grehe. Iz ječe so izpuščali jetnike in jim dovolili, da so plenili po mili volji, dokler so jemali Poljakom.
Tako je "poslanstvo" Rusije, ki ga izvajajo povsod, kamor pridejo. Bog nas varuj takih "odrešenikov."
BESEDA IZ NARODA
Pismo iz domovine
V petek 31. januarja smo prejeli sledeče pismo iz domovine, ki je bilo pisano kakor je razvidno še 4. \3ecembra 1940. Pismo se glasi:
D.M. v Polju 4. dec. 1940. Cenjeni g. urednik!
Oprostite mi, ker Vas nadlegujem. Sporočam Vam, da sem spremenil stanovanje in Vas vljudno prosim da mi v bodoče pošiljate Vaš list Afneriška Domovina na spodaj navedeni naslov. Kljub vojni dobivam list redno, samo včasih z večjo zamudo. Vedno pa ga težko pričakujem, da vidim, kako se Vam kaj godi v Ameriki in kakšno je Vaše mnenje o evropski vojni.
Tudi glede predsedniških volitev smo trdno pričakovali, da bo ponovno izvoljen Roosevelt, kar je tudi bil. Tudi pri nas se pozna, da je vojna blizu, težki so časi, pa da vsaj vojne ni še pri nas, bomo že kako prestali, če pa bo, pa tudi ne bomo izne-nadeni. Sicer ne vem, če boste dobili to pismo, vendar se Vam zahvaljujem za točno pošiljanje lista Ameriška Domovina ter Se Vam priporočam še za v bodoče.
Želim Vam in vsem Slovencem v Clevelandu in širni Ameriki srečne in vesele božične praznike in srečno novo leto. S spoštovanjem beležim,
Slavko Knipic. -o-
Slovenska narodna čitalnica ob 35 letnici
brozjnana govornika sodnik F. J. Lausche in naš pesnik Ivan Zorman.
Ta proslava naj bo tudi praznik naše slovenske knjige, da se na ta dan spomnimo tudi naših velikih mož Prešerna, Aškerca, Gregorčiča, Cankarja, Trubarja, Jurčiča in drugih, katerih pisana beseda stoji v knjigah naše Slovenske narodne čitalnice.
Da podaljšamo življenje naši lovenski čitalnici in sploh naši slovenski besedi v govoru in pisavi, zato je vabljeno vse cenjeno slovensko občinstvo širom Clevelanda in okolice, da se udeleži proslave 35 letnega jubileja Slovenske narodne čitalnice, živeli!	A.K.
Za Klub društev
Cleveland, O. — Dobršna-veja, del drevesa slovenskega naroda, si je pred več desetletji izvo- j lila novo domovino Ameriko. V Clevelandu so eni izmed teh pr-1 vih naših naseljencev prežeti z narodnimi idejami, 1. 1906 usta-1 novili Slovensko narodno čital-! nico. čitalnica je narodu isto, kot je domače ognjišče družini. Tudi Slovenska narodna čitalnica je bila ognjišče za one, ki so stremeli po izobrazbi in napredku, kjer so se zbirali vsi ljubitelji slovenske besede.
Čitalnica si je v času svojega obstoja nabavila nad tri tisoč raznih, knjig, zgodovinskih in poučnih romanov, kakor tudi najbolj pomembno čtivo ''Zvona" in "Dom in sveta", čitalnica vseskozi vzdržuje s prav malo izjemo vse slovenske časopise in na tem mestu gre čast in hvala vsem slovenskim listom v Ameriki, ki pošiljajo svoje liste čitalnici brezplačno (z izjemo "Proletarca" in "Ameriškega Slovenca").
Priznati se mora, da ima čitalnica zelo mnogo zaslug za slovensko naselbino v Clevelandu. Člani, kateri so pridno posečali čitalnico so se tudi izkazali v raznih delih na društvenem polju in drugih narodnih ustanovah. Zato se lahko trdi, da je bila čitalnica vodnica širnega napredka in vsem, ki ste že kaj storili za čitalnica kličem: "živeli!"
Ker so take slavnosti zelo redke, nas kliče sveta dolžnost, da se ob takih prilikah snidemo bivši in sedanji člani čitalnice,, da skupno proslavimo 35 letni jubilej njenega obstanka v nedeljo 9. februarja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Av.
V ta namen je sestavljen lep program. Nastopili bodo pevci raznih pevskih zborov, dramsko društvo Ivan Cankar bo podalo, enpdejnako ;"Pri vratarju," fv; j kateri nastopi znani komik Anton Eppich v glavni vlogi. Kot govornika pa bosta nastopila do-
Euclid, O. — Zastopnicam kluba društev je že vsem znano, da klub zboruje vsak zadnji pondeljek v mesecu. To bo sedaj odpadlo, kajti na zadnji seji smo prišli do zaključka, da ni potrebno, da bi klub društev in pa prosvetni odbor za proslavo 1. junija zborovala vsak zase. Od sedaj naprej bosta ta dva odbora zborovala skupno do 1. junija in sicer vsak drugi torek v mesecu ob 7:30 v navadnih prostorih.
Zastopniki in zastopnice ste prav vljudno vabljeni, da se redno udeležujete sej, ker te seje niso v korist posameznika, ampak tu se zboruje in deluje za napredek vsega slovenskega naroda in pa v počast našega ameriškega slovenskega pesn i k a Ivan Zormana.
Zastopniki in zastopnice, ki se ne udeležujete sej, se lahko prav tako počutite, kakor vojak, ki brez pušlte pohaja po strelskem jarku. Toda nikar ne bodimo mi taki vojaki, mi se hočemo oborožiti z dobrimi idejami. Zato pa naj vsak pride na sejo in tam poda svoje dobre nasvete. Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. S pozdravom,
Geo. Nagode.
Sueški prekop v davnini
Že dolgo pred zgraditvijo Sueškega prekopa je bila v gospodarskih in v vojaških krogih onih držav, ki so videle svoje koristi na Sredozemlju, zveza Sredozemskega morja z Rdečim morjem, nekaj čisto naravnega. Štiri glavne trgovske poti so vodile iz Azije v Evropo : iz Perzijskega zaliva preko doline reke Evfrat do pristanišč v Siriji; od Samarkanda preko Kaspiškega jezera do črnega morja; od Rdečega morja do Egipta, in končno preko Sueške ožine. Ta pot je najbolj premočrtna in najkrajša.

To sliko cerkve sv. Vida je narisal naš umetnik Matt Mlinar, 1380 E. 52nd St. Pazite na ta kotiček od časa db časa, ko vam bomo povedali, kako lepo priliko boste imeli pomagati cerkvi sv. Vida in vašemu žepu.
Misel narediti tukaj prekop med Sredozemskim in Rdečim morjem je bila povsem naravna.
Vendar se zaradi različne vodne višine stari Egipčani niso upali zgraditi kanala po, tej poti, ampak so skopali prekop od vzhodne meje reke Nila do Sueškega zaliva. To vodno pot so začeli graditi 1500 let pred Kristusom. Dokončana je bila leta 1350 pred Kristusom pod Ramzesom II., najmogočnejšim vladarjem faraonske vladavine, ki je bil na velikih bojnih pohodih po Aziji proti Ski-tom, Trakom in Indom; Ramzes II. je zavzel tudi Abesinijo. Ramzes je ljubil mogočne stavbe velikanskih razsežnosti. Zgradil je velik skalnat tempelj v Rubinji, v Memfidi si je dal postaviti velikanski kip; da bi odpomogel pomanjkanju vode v deželi, je skrbel za obsežne vodne naprave. Tisoče vojnih ujetnikov je bilo prisiljenih k delu brez ozira na nevarnost za zdravje in življenje. Ali se bomo potem čudili, če se mož tako velikopoteznih dejanj ni strašil ustvariti zvezo med dvema oceanoma? Severno^ od mesta Babultis v Nilovi Deldi se je začel prekop. Odtod je šel skozi Vadi Tumulat, skozi deželo naseljeno z Izraelci od jezera Timsah in dalje proti jugu. Skoro izključno s; tlako so Izraelci spremenili mnoge pustinje v rodovitno zemljo in so se tudi naselili. Pod nasledniki Ramzesovimi so se zopet izselili. Rdečega morja pa Ramzes vendar ni dosegel. Pred Sueškim zalivom so Slana jezera, katerih gladina je še danes 7 in pol metra nižja od gladine Sredozemskega morja. Iz strahu pred poplavami si Ramzes ni upal naprej. Geo-metri so mu zračunali, da je Rdeče morje višje od Nila. Nedokončana vodna pot se je zasula s peskom.
Okrog devetsto let kasneje je skušal uresničiti ta načrt Ne-ho, ustanovitelj mogočne egiptovske trgovske in vojne mornarice. On je hotel potegniti na Egipet vso arabsko trgovino, povzdigniti Egipet v središče svetovne trgovine in je pridobil na svojo stran tudi dobre pomorščake Feničane, ki jih je napotil, naj ob jadraj o Afriko. Zvezo z Rdečim morjem je hotel za vsako ceno uresničiti. S peskom zasut Ramzesov kanal so zopet očistili in podaljšali in predrli Slana jezera. Ko pa je pomrlo 120,000 delavcev, zopet vojnih ujetnikov in je tudi pro-ročišče svarilo, da bo prekop koristil le sovražniku države, je Neho ustavil dela. Iz istih razlogov sta mnogo stoletij pozneje prepovedala kalifa Omar in Rašid predrtje Sueške ožine.
Končna zveza Sredozemskega morja preko Nila z Rdečim j morjem je bila dosežena leta j 522 pred Kristusom od perzij-j skega kralja Darij a Histaspi-sa, ki si je podvrgel tudi Egipet. Grški pisatelj Herodot, ki si je to velikansko delo 60 let po do-vršitvi samo gledal, ga opisuje v svetih knjigah. Pravi, da je bil krekop dolg 180 km (preračunano v današnje mere) širok 45 metrov, globok 5i in pol metra. (Današnji Sueški pre-I kop je dolg 167 km, širok 80 do | 100 metrov, globok 12 do 13 metrov.) Vožnja po njem je trajala štiri dni. Dve troves-lači sta se lahko srečali v njem. čeprav je bil prekop poln ovinkov, sd vendar lahko celo vojne ladje plule po njem. Bil je zelo dobro zgrajen. Strma obrežja so bila podzidana s kvadri in podprta z nasipi, ki jih je še danes mogoče spoznati. Darijev kanal je bil dolgo v prometu. Blizu Slanih jezer si je Darij postavil tudi spomenik.še danes so ohranjeni granitni kamni s klinopisom kakor tudi ostanki poslikanega stebra.
Plotomeus F. %Filadefus, pod katerim je dosegel Egipet višek, je prišel na novo misel. Popolnoma nov načrt tega podjet-
nega kralja nas spominja na da današnji Sueški prekop. Živahna trgovina s sosedno so-malijsko obalo je zahtevala novo, krajšo zvezo. Z zatvornič-nimi napravami opremljen kanal, katerega sledovi so še danes vidni, se je odcepil v bližini Facuse od Nila, je vodil v obe Peluzijski jezeri, vezal Balško jezero s Slanimi jezeri in je v zadnjem delu prereza! Sueško pokrajino. Znano je, da se je v nesrečni bitki pri Akciju posrečilo egiptovski kraljici Kleopatri zbežati z delom brodovja skozi ta prekop in rešiti svoje zaklade pred Rimljani v nekem mestu ob Rdečem morju.
Ptolomejev kanal je polagoma propadal, rimski cesar Trajan ga je dal zopet popraviti. Tak se je ohranil do tretjega stoletja po Kristusu. V sedmem stoletju so ga zopet uporabljali Arabci, leta 767 pa ga je dal razrušiti kalif Almansor iz vojaških razlogov.
Današnji.Sueški prekop, ki v nasprotju s starim nima pod-židanih brežin, teče deloma po starem Ptolomejevem prekopu, ki veže Slana jezera z Menza-leškim jezerom.
dalci v presledkih ipo pet Spuščanja so se vršila noči. Ko prispe na zefflli' padalske enote, da takoj raketo, da se vsi zbero njega.
ta
Vojak, ki mora znati vse
Pravi padobranec je vojak, ki mora znati vse. Prvi padobran-ci so se pojavili že proti koncu svetovne vojne. Smatrajo, da je prvo padobransko enoto organiziral francoski pilot Evrar. člani te padobranske enote so se spuščali v ozadje za nemško vojsko v Arenih.
Po končani svetovni vojni so to vrsto vojske popolnoma zanemarili. Na novo so ga oživili in organizirali Sovjeti leta 1927. Istega leta je pisal o padobranih angleški general Michel, malo kasneje se je začela zanimati za padobrance tudi Francija. Polkovnik Grey je začel s prvo šolo za to vrsto orožja.
Nemčija sprva ni polagala veliko; važnosti na to vrsto orožja; le po en vojak iz vsakega pehotnega bataljona je bil izučen in izvežban kot padobranec. Medtem pa Se je v Sovjetiji pokazalo padobranstvo, ki se je tam že visoko razvilo, kot zelo pomembna enota v vojski. Nemčija je uporabila ta izkustva in je izurila svoje padobrance .skoraj do popolnosti.
član padobranskega oddelka mora biti vse drugače oborožen in mora imeti mnogo večjo'izobrazbo in več vojaškega znanja kot navaden vojak. Predvsem mora poznati jezik tiste države, v katere zaledje se spusti, mora znati voziti kolo, motorno kolo, avto, ker se mora poslužiti teh prevoznih sredstev, če se mu le ponudi prilika. Popolnoma mora biti izvežban za borbe s puško, revolverjem in strojnico. Celo plezati mora dobro znati. Večkrat se bo lahko pripetilo, da se bo moral spustiti na kako streho v sovražnikovi deželi. Od tod bo večkrat najlaže napasti sovražnika; posebno važen je ta ■ način borbe pri zavzemanju ulic v sovražnih mestih. Nadalje se mora znati hitro znajti, hitro citati zemljevide in biti izučen ra-diotelegrafist.
Padalčeva oprema je zelo zapletena. Na glavi ima šlem, na plečih nosi pritrjeno padalo, pod levo pazduho nosi posebno brzo-strelno puško z velikim številom nabojev. V eni torbi ob boku ima hrano za nekaj dni, v drugi pa municijo. Za pasom ima še plinsko masko in nekaj ročnih granat. Poleg tega nosijo padobranci še druge predmete, kot dele strojnic, dele radijskih postaj ic, motike, lopate, šotore itd. Padala nemške vojske imajo deset metrov v premeru. Mala padala omogočijo, da padalec hitreje prispe na zemljo in je s tem manj časa izpostavljen nevarnosti, da ga bodo že v zraku napadli, ko se še sploh braniti ne more. Iz letala skačejo pa-
____
iz domovi!
_ h
— Samomor češkega1 ir ca. V Ljubljani je živel )j seljenec mladi češki <j t dr. František iCiasny. * av dni zjutraj njegova "F na Svetosavski cesti " na vrata njegove sobe, j1 '"I šla zaklenjena. Potrka d. večkrat, a dr. časny se ®; v; To se ji je zdelo čudnofii. cala je stražnika. Vdirat bo in našli mladega o®>g mrtvega. Zastrupil se? k< nalom. Zapustil je ve< >sk naslovljenih na sorod 'Iz znance, iz katerih je ' da sta ga domotožje in V t ka usoda izseljenika P1 rti: smrt. Dr. časny je v 1 P poučeval jezike. Bil )e lri* ljen med Ljubljančan »ar med športniki, ker se ^ui udejstvoval v našem sP1 ®al
—Požar na Stražišč^o vno zjutraj je nastal s'1'ali žišča v gospodarskem posetnika in gostiln o b Rozmana velik požar, * ko čil znaten del stavbe i" Ha; v njej. Požar je nas' bi kratkega stika, ko se 3an gal električni vod pod ^ ga. Prvi so bili na 1,11 J ^ žiški gasilci, ki so rai stavbe vse kmetijsW ^r Nekoliko pozneje so P1 'i pomoč kranjski gasile1' na požar opozorile si' nic in plat zvona iz $ 2V( Na pomoč so prihiteli1 boi ci iz Bitnja. S skup«'1 ,akE jim je uspelo rešiti Sj poslopja, ostrešje pa ' j a pogorelo.
—Do smrti povože" ■ l želar Ivan Brodšnaj^; ^ tincev se je vračal iz ka domov in se uSlra-Osterčevo hišo na obra s Cankova-Cogetinci. se je pogovarjal s P1 Cstercem, pa se je if1 Sc znan kolesar in p01 moža na tla. Brods" prepeljali domov in j® tem umrl. Orpžnik<"T? b Trojici v Slov. goric0 srečilo dognati, da ' kolesar neki Jožef G1'1 mamice.
J
Pr
se
idfeal, »
Ti.
h h
•ejši iti.' Uff
s' i. 1<
Največja železni na svetu se je prig0' cembra vojnega let* f r a n c o s ko- italij3" e(1la Uradno poročilo je ^ mrtvih in 243 ranjefl1
iiiisimimimiii
če
verjamete al' pa ne
iiiiiiiiiiHiiiiiiii
Tam iz Gorenje tavali napraviti	'
pot. župan je dobi'
ca, da bo dal novi
■ i,
smer. Zemljemerec zabijal količke, ki s° bo nova cesta izpelJ® bote je dokončal vse de k županu.
"Gospod župan, "zabil sem kole, kjer V pondeljek bomo $ pati. Zdaj samo pa^1 kdo čez nedeljo ko^ da ne bo vse delo z "Kar brez skrbi spod žolnir," mu ti en kol ne bo ukra1 V pondeljek pride
h nj
Mitti
le
Le s, uri
» f
ženir in se nemalo $ )0 y najde nobenega k cA*
N*
^ or «kt •ta ; čak
H iij d 2)1
najete noDenega KC""faj0 ni črti. Gre k žup^ čne oštevati, kako # kole. Ta se pa zvit" pravi:
"Kaj se pa jezite> ne veste. Saj so kaj. Veste, res sefl1 bi jih kdo ukradel vse populil in zak'e kaščo."
*va<ii >0vn0 in
«0 Jj
•Ija. '^ne
Po
ok
AMERIŠKA DOMOVINA. FEBRUARY S, 1541
^aXmHTTTTTTTTTTTITIITIHTTITITIimilllllllXIl
SATAN IN IŠKARIOT
Po nemškem izvirniku K. Maya
potiš se! Prijezdili bodo po Ni sledi, videli tudi vašo sled H vitleli končno tudi, da smo Podili k vam. Pridružil sem se torej sem vaš prijatelj.
hur za pas, nadeval s kolibrije-
vimi peresi okrašeni ealumet, se obrnil k meni in začel:
"Ker smo morali prej le tako naglo izginiti Yumam izpred oči, Pa vejo, da me spremljaj nismo imeli prilike, da bi bili po-sin, in ker tudi slutijo, da zdravili našega belega brata. Se-bodete prišli na pomoč, bodo' daj pa lahko popravimo, kar
!ahko uganili, kdo ste."
H 'Pa ne bodo vedeli, koliko nas In
]| Tisto je res, zabrisali smo Pa slutijo vsaj lahko, koli-" va® je, če so količkaj prebri-.p Ko sem prijezdil k vam, "I staH tvoji bojevniki v gruči Tg nas in st0 petdeset ljudi ]| konjih pokrije že precejšnjo e'pskev."
^brisali smo sled!"
a! Ampak izbrisali smo jo. 11 v koliko, da ne morejo prešte-Pftiskov kopit. Pa tudi brisa-11 Pušča sled in čim širšo sled jePrišeš, tem širša je tudi sled iii sanja.
Ulue bodo videli, da smo za-f ®ali zelo široko ploskev, in si lCl 0 lahko vsaj približno izrabi. koliko nas je. če tega ne 'J0> niso vredni, da se imenu-n! ° b°jevniki, za stare babe se ; °blečejo in raztrgane šoto-1,1 krpajo. Prepričan sem, T tudi uganil iz take za-e sane siedij koliko sovražni-d >ma§ pred seboj, in še celo df da bi uganil ko Yume."
p v Sa je bilo pred bojevni-^ je popravil svojo neved-m se izgovarjal: . Se to sem itak že tudi sam ^ vPrašal sem te le zato, ZVeJo tudi moji bojevniki, ukrenili.
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
Pa pravi Winnetou, da razsedlala?" mi sicer povedal, zakaj je , pa vendar vem za-Kajti Winnetauove misli dfl!! ?artudi moje misli.
da bodo prišli Yume PT'dja, kjer smo se pozdravi-
Se na videz vrnili in nas
Prevariti ter objezditi pr°ti severu. Opazoval jih Se Prepričal, ali je pravilno Jaz pa ga bom sprem-
Zakaj pa ne kateri
bojevnikov?"
®ta najina vranca najin zato nisva dala raz-
Prav zasodila! Naj se kakor sta odločila."
, v.
lnWanski "krst." sva z Winnetouom. ^očni bivol je razjahal Njegovi ljudje so konje na pašo in posedli P°!eg nas. Nekaj jih je pvn konjih, da se niso od ,Crez rob gozda, kjer bi Yume, enega pa g. poslal na južni ko '' IlGSa polotoka na prežo ikom.
iU^'a bila z Winnetouom brenjih, bi seveda nobe-razjahal, vsi bi bili
bil
na konjih in čakali na Yu neradi so ubogali, ne' So bili. Kar je bilo tudi ltlllJivo. Sovražnik je bi
Pa se niti zmenil ni *5deZ" Dejal je sicer, da jih Paz°vat, in vsak drug bo-olo1 h i se bil skrbno priprav-in bi na-
'je v'-da treba odriniti tfl",|svoi- C1Sto ravnodušno sege
mir°vni pipi. de I,- „ nnrovne pipe je obši °'gotrajen. Za skrajno e smatrajo, Če ga nepričakovanih ovir ali če jih kdo moti. Ni da bi Indijanci kadili jn Pipo, če je sovražnik ^ Prav nič se nisem čudil lrnbrenji s poglavarjem gledali mojega pri-
neto,] _ .
0j Pa .le mirno segel Usn« obSiti tobačni me-
smo zamudili.
Naj kadi moj brat 01 Shatter-hand z nami pipo, ki je posvečena prijateljstvu in miru!"
Ko je prižgal, je jadrno pri-bežal oglednik, ki je stražil na robu goščave, in pravil s takim nujnim glasom, kot da smo že kar v smrtni nevarnosti:
"Yume prihajajo —! Videl sem jih —! Tako naglo prihajajo, da bodo vsak hip tukaj!"
Mimbrenji so planili na noge. Tudi poglavar se je že priprav-jal, da bi skočil.
ičiisto umevno —• Kateri rde-čekožec bi se ne( razburil, če ču-je, da prihaja sovražnik —.
Le z Winnetouom se nisva ge-nila. In resno je pokaral Apač Mimbrenja, ki je prišel z razbur-jivo novico:
"Kaj je padlo Mimbrenju v glavo, da moti Winnetoua, ko prižiga pipo miru —? Kaj je važnejše, sveti dim calumeta ali tista peščica Yumov, ki se bodo v strahu pred nami nemudoma obrnili?"
Ko od groma ošinjen je stal Mimbrenjo in povesil glavo. Winnetou pa je nadaljeval:
"Mimbrenjo naj se vrne na svoje mesto in naj opazuje sovražnika, kakor mu je bilo naročeno ! In ko bomo pozdravili Old Shatterhanda, šele tedaj, in ne prej, naj pride javit, da so izginili!"
Osramočen se je splazil Mim-arenjo v goščavo. '
Tudi drugi Mimbrenji so hočeš spet posedli. Pa videti iim je bilo, da se le s težavo premagujejo. Močni bivol je bil pač na tihem vesel, da vsaj on ni skočil na noge in se ni osramotil pred bojevniki in pred nama.
Kako trdno je bil Winnetou prepričan, da Yumov ne bo blizu —! Mnogo je tvegal. Končno je bilo le možno, da bi brez liomisjeka pridrli nad nas —. Čisto iznenaditi nas sicer niso mogli, saj smo imeli stražo, pa zmotili bi nas bili pri obredu mirovne pipe. In to je, kakor rečeno, slabo znamenje, da, že kar 3ramota.
Obred mirovne pipe sem že večkrat opisal, ne bom ga več ponavljal. Omenim le, da je to-pot trajal zelo dolgo.
Krog sto petdeset nas je bilo, Winnetou, jaz in Močni bivol, sak izmed nas je moral stoje govoriti v čast in slavo Mimbre-njev, šestkrat potegniti dim in ga puhniti proti nebu, proti zemlji in proti štirim stranem sveta, od Mimbrenjev je vsak potegnil le dyakrat in puhnil dim svojemu sosedu na desni in levi v obraz. Kolikokrat je bilo treba iznova nadevati pipo, kolikokrat jo je bilo treba prižgati po predpisih, preden je prišla spet Winnetouu nazaj v roke!
Le dva se nista smela udeležiti obreda mirovne pipe, poglavarjeva sina. Nista še bila bo jevnika in nista še imela bojnega imena. Ob strani sta stala in nas od daleč gledala.
Za sprejem mladeniča v zbor bojevnikov, za njegov "krst,' da tako rečem, stavijo Indijan ci zelo stroge pogoje.
Mladega Indijanca že izza otroških let pripravljajo na "boj ni poklic." Poučujejo ga v vseh ročnostih in spretnostih, ki jih potrebuje Indijanec za življenje in boj, utrjejo mu telo, da je neobčutno za mraz in vročino, za bolečine in muke, in mu vzbujajo ponos in junaško zavest, pa žal tudi sovraštvo do nasprotnika.
(Dalje prihodnjič.)
FEBRUAR
8.—Noble Cadets št. 49 SŽZ prirede plesno veselico v Willow Tavern, St. Clair Ave. in E. 222 St.
8.—Uslužbenci St. Clair kopališča plesna veselica v Twilight Ballroom.
8..—Društvo Cerkniško jezero št. 59 SDZ priredi plesno veselico in večerjo v spodnji dvorani SDD na Waterloo Rd.
8.	— Valentine Dance in Chicken Dinner priredi mladinski pevski zbor Kanarčki v SDD na Prince Ave.
9.—Frances	Susel Cadets, št. 10 SŽZ priredi Valentinov ples v Slovenskem domu na Holmes Ave.
9.—Slovenska narodna čitalnica prireditev v SND.
14.—Mladinski	pevski zbor Škrjančki priredi Valentine party v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
15.—Sunny	Ray orkester plesna veselica v SND ob priliki 5. obletnice obstanka.
15.—Golden Blue-ettes prirede ples v Slovenskem domu na Holmes Ave.
15.—Orkester Louis šraj priredi Valentine ples v SND na 80. cesti.
15.—American Stove Co. priredi ples v Twilight Ballroom.
15.—Društvo Soča št. 26 S. D. Z. priredi plesno veselico v
16.—Mladinski pevski zbor Slavčki koncert in ples v SND.
21.—Vežbalni krožki Slovenske ženske zveze ples v SND.
21.—Alhambra	Ladies Bowling liga priredi ples v Twilight Ballroom.
22.—Delpha	Tau Frat. priredi plesno veselico v Twilight Ballroom.
22.—Ženski klub Slovenskega doma na Holmes Ave. priredi maškaradno veselico v zgornji dvorani.
22.—Skupna društva fare sv. Vida prirede plesno veselico v SND.
22.	— Maškaradno veselico priredi Gospodinjski klub na Jutrovem v SDD na Prince Av.
23.—Dramsko	dr. Ivan, Cankar priredi igro v SND.
23.—Podružnica št. 3 SMZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
23. in 25. — Baragov dekliški zbor priredi predpustno zabavo v šolski dvorani sv. Vida. MAREC
2. — Slovenski basist John Lube priredi koncert v SND na St. Clair Ave.
8.—Toppers Club ima prireditev v Twilight Ballroom.
16.—Glasbena Matica koncert v SND.
APRIL
19.—Društvo Cleveland ski Slovenci št. 14 SDZ ima plesno
Domu zapad. Slovencev, 6818 j veselico v Twilight Ballroom. Denison Ave.	■ 19.—Demokratski klub 23.
varde ples v SND.
20.—Mladinski pevski z bor Škrjančki priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
20.—Velika bazarna prireditev v korist cerkve sv. Vida v cerkveni dvorani pod pokroviteljstvom društva Najsvetejšega Imena.
20.—Dramsko dr. Ivan Cankar predstava v SND.
25.—Martha	Washington št. 38 SDZ ples v SND.
26.—Sv.	Cecilija št. 37 SDZ ples v SND.
26.—Jolly Fishermen imajo plesno veselico v Twilight Ballroom.
26.—Dr.	Marije Vnebovzete št. 103 ABZ proslava 30 letnice v Slovenskem domu na Holmes Ave.
27.—Hrvatska	katoliška za-jednica ples v SND.
27.—Cerkveni -pevski zbor fare sv. Kristine obhaja 10 letnico obstanka s koncertom in plesom v šolski dvorani sv. Kristine na 222'. cesti.
MAJ
3.—Podružnica	št. 50 SŽZ ples v SND.
4.—Pevsko	društvo Planina priredi koncert v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
4.—Dr. Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ ples v SND.
10.—častna straža SDZ ima plesno veselico v SND na St. Clair Ave.
16,	17, 18. — Velika razstava ročnih del pod pokroviteljstvom Slovenske ženske zveze, v Slovenskem domu na Holmes Ave.
17.—St.	Vitus Cadets št. 25 SŽZ imajo plesno veselico v Twilight Ballroom.
JUNIJ
1.—"Slovenski dan" v Eucli-
Frcd tielo hišo v Washingtonu je bila, ob priliki ustoličenja predsednika postavljena ■posebna tribuna, iz katere je predsednik Roosevelt opazoval množice naroda v sijajni paradi. Vojaška pared a sc je vila po zgodovinski Pennsylvania Ave. nad njo pa je krožilo 300 letal.
du (31. maja in 1. junija) v po-čast slovenskemu pesniku Ivanu Zormanu.
1.—Piknik društva sv. Reš. Telesa fare sv. Lovrenca na Ba-sta's Grove, Turney Rd.
15.—Drujstvo sv. Vida št. 25 KSKJ piknik na Pintarjevi farmi.
29.—Društvo sv. Janeza Krst-nika, št. 71 ABZ priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, Ohio.
JULIJ
i.—Four Points Tavern priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, O.
13.—Skupna društva fare sv. Vida imajo piknik na Pintarjevi farmi.
20.—Pevski zbor Slovan priredi piknik na Močilnikarjevi farmi.
20.—Pevsko	društvo Zvon. priredi vrtno veselico na prostorih Slovenskega doma, 6818 Denison Ave.
27.—Slovenski groceristi in mesarji piknik na Pintarjevi farmi.
OKTOBER
19.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete obhaja 25 letnico v Slovenskem domu na DECEMBER
21.	— Božičnica mladinskega pevskega, zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
Usoda francoskih katedral
čeprav so nemške čete pri svojem naglem prodiranju po Franciji pazile na zgradbe zgodovinsko - umetniške vrednosti in so morale po naročilu vrhovne komande tudi letalske sile pri obmetavanju z bombami paziti da ne poškodujejo cerkva in drugih zgodovinskih zgradb, je vendar tu in tam nastala velika škoda.
Francija je polna zgodovinskih spomenikov. Tudi majhna mesta imajo ali kako katedralo ali kak dvorec velike umetniške in zgodovinske vrednosti, ali kak drug spomenik nekdanje slave. V vsaki vojni je bila težko poškodovana katedrala v Reimsu, ki slovi kot ena najlepših gotskih katedral na Francoskem. V tej vojni je ostala popolnoma nedotaknjena. Nepoškodovane so ostale tudi stolnice v Sois-sonu, Chartresu, Orleansu in Amiensu. Katedrala v Amien-su se dviga nepoškodovana sredi samih razvalin okoliških zgradb kot pravo čudo. Znano je, da je bil Amiens v tej vojni zelo poškodovan, ker so se vprav okoli Amiensa vodile najhujše borbe. Le malo nepoškodovanih hiš najdeš v mestu. Katedrale ni zadela niti ena topovska krogla.
Največjo škodo je pretrpela katedrala v Rouenu. Ta cerkev je čisto razrušena. Enaka nesreča je zadela cerkev Saint Maclu v Rouenu. V Beauvaisu je ostala nepoškodovana sicer stolnica, razstreljena pa je cerkev Saint Etienne. Uničena je tudi cerkev Saint Jacques v Compiegnu in samostan sv. Kornelija.
V področju Loire je poruše-
nih več zgradb v Toursu, kjer so se zavezniki Nemcem žilavo upirali. V Ambroiseu je poškodovana cerkev in lep srednjeveški dvorec. V Bloisu, nekdanji prestolnici Gastona, brata Ludo-vika XIV., je ostal nepoškodovan njegov dvor, mesto pa je zelo razbito. Vse druge zgodovinske zgradbe v tem mestu so poškodovane. Veliko škode so trpele zgodovinsko in umetniško dragocene zgradbe v Sanumuru. Francoska vlada še nima iz vseh krajev podatkov.
Lenjingrad v številkah
Pred kratkim je bila v Lenjin-gradu zanimiva razstava "en dan Lenjingrada v številkah." Razni plakati, tabele, diagrami in slično prikazujejo obiskovalcu te razstave zanimivosti o življenju in delu Lenjingrada, drugega mesta po velikosti v Sovjetski Rusiji.
Lenjingradska težka industrija napravi dnevno blaga v vrednosti za 31 milijonov rubljev. V Lenjingradu je zaposlenih dnevno 1 milijon in 500,000 delavcev in nameščencev.
Preteklo leto je bilo rojenih v Lenjingradu 288 tisoč otrok Matere prinesejo dnevno v dečje domove 21,000 dojenčkov, v otroške vrtce 45,000 otrok, šolo obiskujejo dnevno 590,000 dijakov. Na srednjih šolah je 16,-000 profesorjev. V mestu je 26,-000 učiteljev.
Za socialno zavarovanje plačuje mesto dnevno preko milijon rubljev. V bolnicah in ambulan-cah je zaposlenih 37,000 zdravniškega osobja.
Prebivalci Lenjingrada dobivajo dnevno 318,000 pisem, sami pa pošiljajo dnevno 178,000 pisem.
S tramvajem (ne vštevši avtobusov in drugih prometnih sredstev) se prevozi dnevno povprečno. 3 milijone in 305,000 ljudi. Trgovine prodajo dnevno v vrednosti 30 milijonov rubljev. Prebivalci Lenjingrada pojedo dnevno 1,503 tone kruha, 544 ton mesa in mesnih izdelkov", 69 ton svežega masla in masti, 183 ton sladkorja in 887,000 jajc.
hi za trulcoy. ž vojaštvom in topovi je bila do "ga 14 milj in del te kolone vidimo, ko zapušča Holland tunel v New Yorku. Vojaštvo je nv, poti v vojaško oporišče v Biookhjn. To je del prve divizije, ki je dospela iz Aberdee .», Md. m ki se bo udeležila velikih vojaških manevrov na in v okolici Puerto Rico.
Rodolfo Michels je novi poslanik v Zed. državah iz republike Čile. Po poklicu je inženir, njegov oče je bil Amerikanec,
Papirnati žeblji
Pa recite, da ljudje v vojnem času niso še prav posebno iznajdljivi. Pomanjkanje tega ali onega jih sili k iznajdljivosti, železo je že ena tistih stvari, ki jih v vojni ne sme manjkati. Ker pa tega ni povsod v izobilju in morda celo ne toliko, kolikor bi bilo nujno potrebno, si je pač treba na nek način pomagati. In tako nas je pred nedavnim presenetila novica, da se je nekemu iznajditelju posrečilo izdelovati nadomestke železa kar iz papirja. Naredil je na primer žebelj iz papirja. Papirno snov je izpostavil posebno .močnemu hidravličnemu pritisku in jo na ta način izoblikoval v žebelj. S takšnimi žeblji so tudi že naredili poskuse, kj so se baje izredno dobro obnesli. Izkazalo se je, da papirnati žeblji celo niso po trpežnosti prav nič slabši kakor pravi železni žeblji. Poleg tega pa imajo še to prednost, da ne za rjave.
--o-
Največja univerza na svetu ,ie v New Yorku, kjer je 36,000 študentov in 2,400 profesorjev.
!)1 ALI OGLASI
PRI NAS
dobite vsak pondeljek in torek |sveže jetrne in krvave klobase i po 6 centov vsaka, domače kislo zelje po 6 centov funt, domače ; suhe klobase po 30 centov funt. Se vljudno priporočam vsem i gospodinjam
Anton Ogrinc
6414 St. Clair Ave.
Prijatelj Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
Pripeljemo na dom.
AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 3, 1041
"Tisti dan, ko bom položil roko te moje hčere v roko dobrega in zvestega moža," je rekel Simon in dolgo zrl za otrokom, "bo eden najbolj veselih, kar jih bom doživel."
Da bi si prihranila nekaj stroškov in da bi se potovanje pospešilo, ni marala vzeti Kristinah nobene dekle s seboj in nobenega hlapca razen Ulfa Haldorssona. Štirinajst dni pred božičem sta torej Kristina in Ulf odjahala s Forma v spremstvu Simona An-dressona in dveh njegovih mladih, urnih hlapcev.
Ko so dospeli v Oslo, je Simon takoj izvedel, da kralj ne pride -na Norveško — vse kaže, da bo vendar obhajal božič v Stockhol-mu. Erlend je bil na gradu v Akersnesu; grajski poveljnik je bil nekam odpotoval, tako da se jima izprva ni posrečilo, da bi videla Erlenda. Toda zakladnikov pomočnik Olaf Kyrnirig jima je obljubil, da bo obvestil Erlenda, da sta v mestu. Olaf je bil s Simonom in Kristino zelo prij'azen, kajti njegov brat je bil oženjen z Ramborgo Aas-mundovo s Skoga, tako da je bil v daljnem sorodstvu z Lavran-sovima hčerama.
V mesto je prišel Ketil s Skoga in ju povabil, naj obhajata božič pri njih na deželi, a Kristina ni hotela šumno praznovati, ko je bil Erlend v taki stiski. Zato tudi Simon ni maral iti, čeprav ga je iskreno prosila, naj gre; Simon in Ketil sta se poznala, Kristina pa je bila videla bratranca le enkrat, odkar je bil odrastek
Kristina in Simon sta se bila nastanila v istem prenočišču, kjer je bila Kristina nekoč gost Simonovih staršev, takrat, ko sta bila s Simonom zaročena; vendar sta zdaj stanovala v nekem drugem poslopju. V sobi sta bili dve postelji, v eni je spala ona, v drugi pa Simon in Ulf; hlapca sta ležala v hlevu.
K polnočnici je hotela Kristina na' sveti večer v nonneseter-sko cerkev — ker sestre tako lepo pojejo, je rekla. In tako je vseh pet odšlo tjakaj. Bila je zvezdnata, mila in lepa noč; zvečer je bilo nekoliko snežilo, tako da je bilo še precej svetlo. Ko so zapeli cerkveni zvonovi so se iz vseh dvorov usuli ljudje in Simon je moi-al voditi Kristino .za roko. Semtertja jo je skrivoma pogledal. Prošlo jesen je bila precej shujšala, a bilo je, kakor da se je v njeno visoko, ravno postavo vrnilo nekaj tistega mehkega in tihega čara dekli-štva. Na bledem obrazu se je bil spet pojavil izraz miru in krot-kosti iz njenih mladih let, prekrivajoč globoko, skrito in prisluškujoče pričakovanje. Bila je čudno, pošastno podobna tisti mladi Kristini na božičnici takrat pred dolgimi leti —. Simon ji je stisnil roko in se vse dotlej ni zavedel, kaj je bil storil, dokler ni začutil pritiska njenih prstov. Pogledal jo je — nasmehnila se mu je in pokimala, in spoznal je, da'si razlaga stisk njegove roke kot opomin, naj bo pogumna — in da bi mu zdaj rada pokazala, da je.
Ko so bili veliki prazniki minili, je šla Kristina v samostan in prosila, da bi smela spoštljivo pozdraviti opatinjo in sestre, ki še iz njenega časa žive. Nato se je pomudila kratek čas v govorilnici pri opatinji. Odondod je odšla v cerkev. Spoznala je, da nima kaj početi med samostanskimi zidovi. Sestre so jo bile res da prijazno sprejele, toda kmalu je uvidela, da je zanje samo ena izmed mnogih deklet, ki so bile tu prebile leto dni v šoli — morda so bile kaj zvedele, da se je ločila od drugih mla-
Munan se je bil hudo postaral, postal je hudo plešast in suh, koža mu je čisto mlahavo visela okrog zajetnega telesa, živel je zunaj v Skogheimu in je imel pri sebi eno'izmed svojih nezakonskih hčera, ki je bila vdova. Rad bi se je iznebil, kajti nobeden izmed drugih njegovih otrok, bodisi zakonskih ali nezakonskih, ni maral stopiti v njegovo hišo, dokler bo tam ukazovala ta po poli sestra; bila je oblastna ženska, vsa neumna na denar, in imela je strupen jezik. Toda Munan si je ni upal spodi-
dih gospodičen, in sicer ne v dobrem, vendar tega niso pokazale. Tisto leto v Nonneseterju, ki je toliko pomenilo v njenem življenju, je le malo pomenilo v življenju samostana. Njen oče je bil v samostanu ustanovil zase in za svojce nekaj zadušnic; nova opatinja gospa Elin je rekla, da bo s sestrami molila za Kristino in za rešitev njenega moža. Vendar pa je Kristina sprevidela, da nima pravice vdirati v samostan in vznemirjati sestra s svojimi obiski. Njihova cerkev ji je bila odprta, kot je bila odprta vsakomur; lahko se je mudila v severni ladji in prisluškovala petju čistih ženskih glasov gori na koru, lahko se je razgledovala po znanem prostoru, ogledovala oltarje in slike — in ko so sestre odšle iz cerkve skozi vrata na samostansko dvorišče, je lahko šla gori in pokleknila pri nagrobni plošči gospe Groe Guttormove in se spominjala modre, odločne, častite matere, katere sveta takrat ni razumela ali ne cenila — drugačne domovinske pravice pa v tej hiši božjih služabnic ni imela.
Proti koncu praznikov je prišel k njej gospod Munan — šele zdaj je izvedel, da je v mestu, je dejal. Pi-esrčno je pozdravil Kristino, Simona in Ulfa, ki ga je vedno znova imenoval sorodnika in ljubega prijatelja. Težko, da bo mogla videti Erlenda, je menil, strogo ga stražijo — njemu se ni posrečilo, da bi bil prišel do bratranca. Ko je bil vitez odšel, se je Ulf zasmejal, rekoč, da ne verjame, da se je Munan preveč vneto prizadeval, da bi ga spustili k Erlendu — tako se boji, da ga ne bi zapletli v to stvar, da si še pogovorov o tem skoraj ne. upa poslušati.
smeta videti jetnika. In t« moral Simon že spet spre' zaskrbljeno ženo k pretres' sestankom. Tukaj so pazil1 go strožje kot v Nidarosu' da bi Erlend z nikomer n« ril, razen v pričujočnosti grajskega poveljnika, m ;
Erlend je bil miren kot P ____ a Simon je opazil, da ga " ~~ položaj polagoma začenja • 2 piti. Tožil ni nikoli, mar1 = trdil, da ničesar ne pogr* da je vse, kar dobi, tako W kot mu le morejo pre? priznal pa je, da,mu gi'e precej do živega; v celici j |i ognjišča.	J j
(Dalje prihodnjič.)
Sigrid Undset
H.—ŽENA
kdar ni zahteval, da bi se Ram-borg, ta otrok, ubijala s tem trdim delom.
H Kristininim načrtom je takoj pripomnil, da pojde z njo na jug. Tam ima toliko sorodnikov in očetovih, pa tudi svojih prijateljev iz prejšnjih časov, da ji bo, kot upa, lahko mnogo bolje služil kot na severu. Tudi mu bo tam veliko lažje presoditi, če je pametno ali ne, da gre h kralju samemu. Za pot bo pripravljen v treh ali štirih dneh.
Drugi dan je bila nedelja, šla sta skupaj k maši, nato pa obiskala Sira Eirika na njegovem domu na Romundgaardu. Zdaj je bil duhovnik star; ljubeznivo je sprejel Kristino in je bil radi njene nesreče videti zelo potrt. Nato sta odšla dalje na Jorund-gaard.
Poslopja so bila še zmerom ista, v sobah so stale še zmerom iste postelje, klopi in mize. To je bil zdaj torej njen dvor. Vse je skoraj tako kazalo, da bodo njeni sinovi tukaj doraščali in da bo ona nekoč tukaj zatisnila svoje oči. Toda še nikdar ni bila občutila tako jasno kakor v tej uri, da je vse življenje na tej domačiji nekoč izhajalo iz njenih roditeljev. Naj so imeli na skrivnem še toliko prestati, se je vendar pretakala v vsakogar krog njiju struja toplote in pomoči, varnosti in miru. —
Nemirna in otožna, kakor je bila, jo je nekoliko utrujalo, kadar je Simon pravil o svojih lastnih rečeh, o dvoru in otrocih. Sama je čutila, da ne ravna prav; bil je videti pripravljen, da ji pomaga, kolikor pač more; priznala si je, da je zelo dober, ko hoče o božiču odriniti od doma in svoje žene, navzlic njenemu stanju — gotovo mnogo misli na to, ali bo zdaj dobil sina, saj imata z Ramborgo samo enega otroka, čeprav bo kmalu šest let, odkar sta poročena. Ne sme pričakovati, da si bo tako gnal k srcu njeno in Erlendovo nesrečo, da se bo zbog tega docela pozabil veseliti svojega lastnega, srečnega življenja — čudno je bilo tukaj pohajati z njim, ki po vsem videzu tako veselo, toplo in varno živi na svoji domačiji.
Nekoč je Kristina nehote mislila, da mora biti Ulvhild Simonova podobna njeni mali sestrici, po kateri je bila dobila ime — plavolasa, nežna in svetle polti. Toda Simonova hčerkica je bila okrogla in jedra, lica je imela kot jabolka in usta kot rdeče jagode, nemirne, sive oči, ki so bile podobne očetovim, ko je bil še mlad, pa lepo rjave, kodraste lase. Simon je imel hudo rad tega svojega milega, zalega otroka in je bil ponosen na njegovo živahno žlobudranje.
"čeprav je ta deklica tako grda, poredna in zoprna," je dejal, oklenil z rokami drobne p|rsi, dvignil otroka kvišku in ga vrtel sem ter tja, "mislim, da je zme-ne, ki so ga gorski duhovi s skalnega grebena tam gori njeni materi in meni položili v zibelko. Takšen grd in zoprn otrok je." Potem je hitro postavil mal-čico na tla in urno napravil trikrat znamenje križa nad njo, ka-korbi se bil ustrašil svojih lastnih neprevidnih besedi.
Njegova n e z a k o n ska hči Arngjerd ni bila lepa!, zato pa je bila videti prijazna in razumna in oče jo je jemal s seboj, kadar je le bila prilika. Nikdar ni mogel prehvaliti njene pridnosti — Kristina si je morala ogledati Arngjerdino skrinjo in vse, kar si je bila že napredla, natkala in sešila za balo.
— Kristina je spoznala, da je bila vdrla naravnost v domačnost in veselje te hiše. Sicer je bil v sobi velik nered in pri vsakem koraku je stopila na hrešče. čo orehovo lupino, ki so ležale raztresene povsod po podu.
Simon je poslal hlapce in dekle z naročili na vse strani, ljudje in z njimi večidel otrok in psov so izpraznili sobo — bili so sosedje in njih spremljevalci. Medtem ko je Simon spraševal in je Kristina poslušala, si je zapenjal srajco in jopič, kjer je bilo videti njegova gola kosmata prsa. Otroci so ga bili tako zdelali ,se je opravičeval. Bil je grozno zanemarjen, pas je imel narobe, obleklo in roke močno zamazane, na obrazu in v laseh pa je bil poln saj, umazanije in prahu.
Takoj nato sta prišli dve dekli ter odvedli Kristino in Gau-teja čez dvorišče v Ramborgino žensko sobo. Tam je bilo v peči že zakurjeno, urne dekle so prižigale sveče, postiljale postelje in pomagale njej in dečku, da sta se preoblekla v suho, medtem ko so druge prinašale na mizo jedila in pijačo. Napol dorasla deklica s kitami, prepletenimi s svilo, ji je prinesla penečo se skodelo s pivom. Bila je Simonova najstarejša hčerka Arngjerd.
Nato je prišel on sam. Očedil se je bil, in zdaj je bil takšen, kakršnega je bila Kristina vajena videti, lep in dobro oblečen. Za roko je vodil svojo malo hčerko, za njima pa sta prihajala Ivar in Skule.
Kristina je vprašala po sestri in Simon ji je povedal, da je Ramborg spremila sundbujske ženske doli v Ringheim. Jostein je bil prišel po svojo hčerko Hel-go, pa je hotel Vzeti s seboj tudi Dagny in Ramborgo — tako živahen in prijazen je ta stari gospod, in obljubil je bil, da bo dobro pazil na vse tri mlade, ženske. Morda bo ostala Ramborg torej vso zimo tam. O sv. Matiji pričakuje otroka — Simon sam pa si je itak mislil, da bo moral biti nemara vso zimo z doma; za ta primer ji bo bolj prijetno pri teh mladih sorodnikih. Ne, kar se tiče gospodinjstva tu na Formu, je prav vseeno, če je doma ali ne, se je zasmejal Simon — saj vendar ni-
Končno je okoli Novega leta Olaf Kyrning izposloval Kristini in Simonu dovoljenje, da
Na slik vidimo brata-morilca, to sta brata EspO* ki sta pred nedavni umorila na Fifth Ave. v Neiv policijskega stražnika in plačilnega uradnika ter nekega izvoščka. Morilca sta stara Anthony, 35 let, 0\ in William (desni) 29 let. Oba so prijeli in bosta prej zasluženo kazen.
Preizkušena zdravila proti glavobolu
General Maxime' Weygand, bivši vrhovni powj francoske armade (levi na- sliki) si je v družbi adw Jean Esteva ogledal mesto Sousse v francoski Tuniziji1
...............................................................................i........lil'1'
1.	Ustavi glavobol
2.	Uredi želodec
3.	Ojači živce
4.	Odpomoč ženskemu zdravju
CENA 50*?
E naznanja odprtijo,	f j, ^
I ZOBOZDRAVNIŠKEGA	URADA?
na 362 East 156th Street	k>
E vogal Ridpath Ave.	!v ^
E	1
= Telefon IVanhoe 5311	po^
m 11111111111111111111111111 m 1111 m 11 n 1111.................................imiiiijjj! k
MANDEL DRUG STORE
SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O.
Pošiljamo tudi po pošti
Zelo malo časa so potrebovale nacijske bombe, da so izpremenile to londonsko ulico v kopico razvalin. To je posledica bombardiranja z užigalnimi in eksplozivnimi bombami. Slika je poslana iz Londona.
V BLAG SPOMIN
PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA
ki nas Je za vedno zapustil dne 3. februarja, 1936
Ljubi soprog in dragi oče, prezgodaj si nas zapustil; ni ga dneva ne noči, da ne bi bil nam pred očmi, Zatonj Te iščejo naše oči, Tebe le od nikoder ni.
Počivaj mirno, ljubi oče, počivaj dra Ki ipoj soprog!
Žalujoči ostali:
SOPROGA in OTROCI.
Društva imajo izjemne cene na oglasih
970 E. 207. St., Euclid, O,
- r

534848484802010048482323485348000248020200000000000102010000000000
535323535353235348535323235353485323235353535348535353535348535353535353530153234848535353534848534853534848532348534853532353485323532323535353534853484891535353235353485353485353535353