RODOLJUB. Glasilo »Slovenskega društva" v Ljubljani. Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseoa (ali če je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — Članom „Slovenskega društva" poSilja se list brezplačno. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 8 kr., če se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 15 kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj so pošiljati „Narodni Tiskarni-' v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Piama izvolijo naj se frankirati — Rokopisi se ne vračajo. 17. štev. V Ljubljani, dne 4. septembra 1897. VII. leto. Shod društva Jednakopravnost" v Idriji. Shod, kateri je sklicalo društvo „Jednakopravnost8 v nedeljo, dne 22. avgusta, v Idriji, privabil je na stotine občinstva v pivarno „Pri zlatem orlu", in je bilo posebno mnogoštevilno zastopano rudarstvo. Poglavitni namen temu shodu je bil, da se rudarstvo izreče o načrtu pravil za bratovsko skladnico v Idriji in stavi nasvete, katere bi imeli zaupniki rudarjev zastopati pri končnem uredo-vanji teh pravil. Deželni poslanec idrijski, g. dr. Maja-ron, pretresal je z odposlanci rudarjev že dan preje ta pravila. Pred posvetovanjem pravil na shodu vršilo se je pa poročevanje poslancev dra. Ferjančiča in dra. Ma-jarona o njunem delovanji v državnem, oziroma v deželnem zboru. Ker je bil predsednik društva, idrijski župan g. Drag. Lapajne, po bolezni zadržan, otvoril je zborovanje društveni podpredsednik, g. Vidmar. Le-ta je naj pred dal besedo g. dr. Maj ar onu, kateri je na kratko poročal o svojem delovanji v deželnem zboru. Omenjal je, d-i je iz pozabnosti izkopal zakon o mirovnih sodiščih, kateri je v veljavi že dolgo vrsto let, a se nikoder ne izvršuje. Kazal je na korist', katere bi im^Io prebivalstvo, če bi se taka sodišča po občinah ustnovila in bi poslovala. Prihranjenih bi bilo mnogo potov in troškov za male pravdne stvari, ki bi se opravljale doma. Zato je nasvetoval, da se naroči deželnemu odboru, da izda poduk o teh sodiščih in priredi obrazce za poslovanje. Dalje je pojasnjeval svoje nasvete in predloge za popolnjenje volilne pravice, kolikor je to mogoče po volilnem zakonu za državni zbor. Dotične predloge so pa obrezuspešili klerikalni poslanci, kateri so se osobito protivili tajni volitvi; le-ti so zapustili deželno zbornico, tako da ni bilo za spremembo volilnega reda potrebne kvalifikovane večine. Govoreč o idrijskih razmerah je omenjal, da se je dne 3. marca t. 1. v prvič in obširno govorilo o idrijskih razmerah v deželnem zboru, in da se je po njegovem predlogu vzprejela resolucija, mereča na to, da se mezda delavcem izboljša in izboljšajo provizije, katere se plačujejo dosluženim ali onemoglim rudarjem. V namen, da se odpravijo kričeče zdravstvene razmere v Idriji, izposloval je od deželnega zbora pri- LISTEK. Celjski grofje. (Dalje.) Uvodne besede temu cesarskemu pismu se glase nekako takole: .Plemič Friderik, baron iz „Sewenekaa, je prišel k cesarju ter ga silno prosil, naj njega in njegove dediče in potomce iz posebne milosti poviša v grofovski stan in jim podeli naslov celjskih grofov." Ker so tedaj baron žovneski in njegovi predniki cesarju in državi 8 pridom služili, in da bodo tudi njegovi dediči in potomci za naprej (ako zvesto služili, tedaj usliši cesar njegovo prošnjo in to tem rajši, ker njegova posest ta kemu povišanju pristoja. Potem je navedena mejna črta žovneških gospodarjev. Začenja se pri vasi „Seeluek" (Geckluck), t. j. sedanji Koblek nad Vojnikom (na Stir- skem), potem vodi do vasi Gaberk v daljavo štirih milj ob posestvu rogaških gospodarjev. Potem vodi do „Grub-litz* (sedanje Grobelno pri Žušemu) ter se dotika meje Podčetrtka, po krški škofiji in do vasi „Sabiach" (Sabjak, sedaj Žablek, „Krotendorf") pri slovenski Bistrici (na Štirskem) zopet v daljavo štirih milj, in vse to spada gospodom „Lengenburgatt (Levca); čegar grofi naj oni bodo in se tudi med take štejejo. Konec tega pisma se peča s povišanjem stanu in opremljenjem grofovstva z vsemi pravicami, častmi, svoboščinami, lepimi običaji in z vsemi sodnimi stvarmi, kakor jih imajo ali bi jih utegnili imeti drugi grofje. Po vsebini tega pisma in po načrtanju mej povzdignil se je samo krški f-vd žo/neških gospodov v grofijo, torej je vse tisto od grofije ločeno, kar so imeli žovneski gospodje štajerskih vojvodskih fevdov. Žovnečan, ki je nemškega cesarja prosil za grofovski stan in pa spevek 2000 gld Potoval je tudi na Dunaj in v poljedelskem ministerstvu posredoval na korist rudarstva, in poljedelski minister mu je zagotovil, da hoče mezde delavcem izvišati, provizije uravnati ter za vodovod, ki je z zdravstvznega stališča za Idrijo jako pereče vprašanje, izdatno prispevati. — Zbrano občinstvo je poslančevo poročilo z odobravanjem na znanje vzelo. K temu poročilu oglasil se je za besedo iz Ljubljane na shod prišedši socijalni demokrat g. Z a d ni k. Ne bode oporekal, pravi, da se je dr. Majaron v prid Idrije tako potezal, kakor je navajal, a vse to potezanje je prazno, v deželnem zboru se sploh ne da ničesar doseči, — deželni zbor glede na svojo sestavo, ne bode nič koristnega ukrenil v prid delavstvu, — in meščan sploh nima srca za delavca. Premeniti se mora ta socijalni red in ustava ter šele tedaj, ko se uvede občna, direktna in tajna volilna pravica, pridejo boljši časi. Govornik se zaganja v narodno stranko, ravno tako v klerikalno, — omenja pa šele na vmesne klice, kateri stranki se prišteva. Takoj se spusti tudi v polemiko z — naslednjim govornikom, državnim poslancem, ter omenja, da se tudi v državnem zboru ne bode ničesar doseglo za delavstvo, dokler ne bode sestavljen po volilnem redu v smislu socijalne demokracije. Napada dr. Majarona, kaj hodi okoli ministrov, češ, s „prosjačenjem" se ničesar ne doseže. Deželni in držav ni poslanci ne iščejo drnzega, kakor svoje koristi in je le slepilo, če se volilcem lepše delajo, kakor so. Na to je nastal vihar, govorjenje tega sodruga se je imenovalo infamno in imper-tinentno, in na odločni poziv poslušalstva je moral preklicati svoje btsede, di s tem ni mislil idrijskih poslancev, — Zatrjevalo se nam je, da je bilo poslušalstvo na shodu do 8/4 tako, ki stoji v dotiki in pod uplivom socijalne demokracije, in še temu so se napadi sodruga zdeli pre-nenmni. — Dvignil se je pa iz delavstva samega govornik gosp. Habe, kateri je z vso odločnostjo zavrnil na pade in summčenja Zadnikova, rekoč posebno, da je sam stal v dotiki s socijalno demokratično stranko, da se je pa z nevoljo odvrnil od nje, ko je pregledal njene namene ter se uveril, da le neuko ljudstvo s svojimi fra- zami lovi v svoje mreže. — Le-ta delavec je tudi kazal na to, kakšna je ta stranka pri delu. Tam, kjer bi se imelo delovati v prid delavcem, kakor tudi drugim slojem, v državnem zboru, z Nemci vred z obstrukeijo zavira vsako delovanje. Proč s takimi osrečevatelji ljudstva! Tem besedam so zborovalci živahno pritrjevali. Na to dobil je besedo državni poslanec g. dr. Fer-j a n Č i č. Z ozirom na to, pravi, da se imate poprobno posvetovati o bratovski skladnici, o stvari, ki vas tako živo zadeva, nisem bil namenjen dolgo govoriti. Pa še to malo, kar sem nameraval povedati, otežuje mi način, kako je v razgovor posegel govornik iz Ljubljane. Tega načina govorjenja sploh nisem vajen in še manj bi se ga nadejal sredi idrijskega rudarstva, mej katerim sem v dobi svojega poslanstva priredil že veliko shodov, na katerih so se razpravljala politična in osobito idrijsko prebivalstvo zadevajoča vprašanja celo mirno, tre?no in brez strasti in sumničenj, Obžalujem, da je to danes drugače, po načinu, kateri je zanesel mej zborovalce socijalni demokrat iz Ljubljane. Vkljub temu se nadejam, in prosim, da bi mojim besedam sledili s pazljivostjo, kakor sem je vajen od idrijskih volilcev. Poročati ne morem prav za prav o delovanji v državnem zboru, ker to ni bilo delovanje, marveč je bilo le to, da smo s potrpežljivostjo in požrtvovalnostjo dva meseca prenašali razsajanje Nemcev, kateri so hoteli doseči in so tudi dos gli, da se ni v državnem sboru nič delovalo in nič dognalo. — Ven-der brez pomena ni bilo to zasedanje za nas, — celo narobe, jako velikega pomena je bilo. Slovenci, Hrvatje in Malorusi smo se zbrali v skupno parlamentarno zvezo in stopili smo z zastopniki češkega iu poljskega naroda ter jednega dela Nemcev v parlamentarno večino. Že pred volitvami smo si prizadevali pot pripraviti zvezi mej slovenskimi in hrvatskimi poslanci. Narodna stranka je vedno uvidevala, da naše slovenske stvari, in ponebno tisti interesi, za katere se je potezati v državnem zboru, morajo škodo trpeti, če pičlo število slovenskih poslancev v državnem zboru ne deluje skupno in složno. Narodna stranka je spoznavala, da je tako sodelovanje v državnem nemški cesar, ki mu je prošnjo uslišal, sta se nalašč izognila, z grofijo spojiti ona posestva Žovneka, ki so ležala prav na tleh vojvodine štajerske ali v okrožju služmh in fevdnih pravic vojvode štirskega. Friderik, prvi grof celjski, je bil dvakrat poročen. Prvič z Ano, vojvodico saksonsko, drugič z Dienuto pl. VVallsee, sestro Ulrika pl. Wallsee, štirskega glavarja. Zlasti v drugem zakonu se je po velikem posestvu \Vall-seejev in po njihovem mogočnem vplivu na habsburškem dvoru slava in moč celjskih gospodov povekšala. Iz dru-zega zakona sta bila dva sinova, oba grofa celjska, Ulrik I. in Herman L, oba očetu slična v trdem značaju in v prizadevanju, slavo svojega rodu povekšati — „z\ven achtbar weis sun" — kakor ju zov«) celjska kronika. Ulrik I. se je pokazal res pravega junaka ter se rad odpravljal na vojske, ki pričajo v njegovi veliki hrabrosti in posebni srčnosti. Zdaj se bori na Btrani Ludovika ogerskega z Benečani (1345—1217) ter ndari proti Zadru, zdaj zopet na strani Ludovika brandenbur-škega pred gradom Roding in v brandeuburški marki; v Pri siji klesti po ajdih in pridere na Litavsko, kjer postane tudi vitez. V prepiru Walseejev in moravskih baronov stoji na strani svojih sorodnikov VVallseejev; I. 1354. odide s Karlom IV. v Rim, udari 1. 1856. za ogerskega kralja proti Trevižu na Benečane in se adelftli 1359. leta vojne proti nepokornim Srbom in Bolgarom. Srednjeveški avstrijski pesnik Peter Suchenvvirt odkaže njemu in njegovim vojaškim činom v svoji kroniki celo poglavje „Von grait" Ulnclien von Tzilli". Ilirih se jo dvakrat oženil, prvič z Adelajdo, grofico (Mtingen, drugič pa z Adelajdo, grciico ortonburško, od katere je dobil sina Viljema. zbora mogoče, vkljub različnim potom, katera hodimo z domačimi nasprotniki v domovini. Zaradi tega si je narodna stranka prizadevala, da bi se zadnje državnozborske volitve vršile po dogovoru s katoJ.ako narodno stranko, ker je mislila, da je take mirne in dogovorne volitve so pogoj skupnemu postopanju poslancev v državnem zboru. Dogovor se pa ni dosegel in s težkim srcem smo šli poslanci narodne stranke na Dunaj, ker nismo vedeli, kako se uravna naše razmerje s poslanci domače, nam nasprotne stranke. Vršila so se dolgotrajna posvetovanja, v katerih podrobnosti se nočem spuščati. Naposled smo se vendar zjedinili za program kateri je bilo moč vsprejeti, ne da bi bili morali odjenjati od svojega načelnega stališča. Zvezali smo se slovenski poslanci mej seboj in 8 Hrvati ter tudi z Malofdsi Ta zveza je pomenljiva ne toliko po številu poslancev, marveč po tem, da druži mej seboj zastopnike treh slovanskih narodov, broječih v Avstriji okolo 5 milijonov duš. Ta zveza je pa še bolj pomenljiva, ker se je združila s češkimi in poljskimi zastopniki, — ter z jednim delom nemških zastopnikov, in sicer onim, kateri pripoznava Slovanom jednakopravnost, —-■ v parlamentarno večino, V prvič so sedaj poslanci vseh slovanskih plemen parlamentarno tesno zvezani. In zato sem prej po pravici rekel, da je bilo to zasedanje državnega zbora velicega pomena za nas Slovence, kakor tudi za Slovanstvo v obče. Jaz trdim, da ravno ta naša zveza je za dober del Nemce napotila na obstrukcijo. Oni so videli, da stoje v man šini nasproti večini, v kateri so združeni vsi Slovani, To jim ni dalo spati, njim, ki 80 bili vajeni gospodstva v Avstriji. To, da so izgubili gospodstvo, jih je napeljalo na obupen korak, obstrukcijo; — jezikovne naredbe za Češko in Moravsko bile so jim samo izgovor, s katerim so skrivali pravi vzrok obstrukcije. To je pomen naše parlamentarne zveze in če bi le-ta tudi ne bila vsakemu povsem po godu, smatrati jo mora s tega širšega, občeslovanskga in nad naše domače praske vzvišenega stališča. O kakem pozitivnem delovanji v tem zasedanji državnega zbora, kakor sem že rekel, ni moč govoriti, ker so Nemci in ž njimi združene male frakcije in osobito Leta 1359 je umrl Friderik, prvi celjski grof, oče Ilirika 1. in Hermana I, in sicer v petek pred Velikim šmarnom (9. avgusta). Trinajst let pozneje sta postala Ulrik in Herman — kakor celjska kronika poroča — radi izbornih lastnosti od presvitlega kneza in cesarja Karola in kralja češkega zopet grofa in sta dobila tudi naslov celjskih grofov. To zopetno povišanje celjskih gospodov v grofovski stan razlaga v svoji učeni razpravi najodličnejši raziskovalec zgodovine celjskih gospodov, c kr. vseuč liščni profesor dr. vitez pl. Krones v Pragi takole: Ko je cesar Karol IV., spremljan od Alberta II. (1347) habsburškega, skozi Koroško hitel v južni Tirol, da bi od tu šel na VVittelsbache, in ko je leta 1347., 11. vinotoka cesar Ludovik bavarski umrl, se je hotel Kari pobotati najprve s Habsburžani kot najmogočnejšimi sosedi ter je po pismu z lota 1348. razveljavil in po- mej njimi socijalni demokratje zabranili vsako delovanje. Komaj da smo na razgovor spravili kričeče in v nebo vpijoče razmere, ki so se godile na Primorskem, pa še tega nismo mogli dognati. Ko se je videlo, da Nemci in ž njimi združene frakcije ne nehajo razgrajati, je vlada zaključila državni zbor, a stranke, zvezane v parlamentarno večino, obljubile so si na najslovesnejši način, da hočejo v tej zvezi vstrajati. Kako se razreši zmedeni politični položaj, tega sedaj nihče ne ve", — a če ostanemo Slovani zvezani, Slovenci lahko mirno zremo v bližnjo bodočnost. Nemci pa so prenesli obstrukcijo tudi mej ljudstvo. Na nečuven način so vznemirili svoje ljudstvo, in le-to po svojih shodih tako brezobzirno nastopa proti Slovanom in osobito nad Slovenci, da tudi mi ne moremo molčati in moramo dati odgovor na izzivanje od nemške strani. Državni poslanci smo toraj sklenili sklicati vseslovenski in istersko - hrvatski shod, na tako široki podlagi, da bode to za naše težnje manifestacija, kakor je od časov taborov nismo več imeli. Po pripravah, pri katerih tudi jaz sodelujem, soditi, bodo vse slovenske stranke složno nastopile, ker o točkah, katere ae bodo razpravljale, so tudi vse jedine. Prestopivši na lokalna vprašanja, omenja govornik, koliko si je prizadeval za koristi svojih idrijskih volil-cev, kar se pa ni moglo vršiti v zbornici sami, kjer se zaradi obstrukcije ni moglo priti do besede tudi ne za najpotrebnejše in najnujnejše stvari. Storil je to 8 posredovanjem pri poljedelskem ministerstvu iu dobil iz ust ministra zagotovilo, da bode marsikaj ukrenil v prid rudarstva. To postopanje se je izpoljubilo sodrugu iz Ljubljane imenovati prosjačenje, a govornik vpraša kaj naj bi vesten poslanec sicer storil, če mu je po obstrukciji zabranjeno idrijske razmere, kakor je to vajen storiti, razpravljati v zbornici sami. Nečuveno je slišati, da se nad njegovim in njegovega tovariša iz deželnega zbora postopanjem izpodtika član tiste stranke, katera se je pulila za lavoriko razsajanja v državnem zboru, tiste stranke, katera je s pobalinskim svojim obnašanjem ustavila vsako klical vse milostne čine in pismene svoboščine Ludovika bavarskega, ki bi lahko oškodovale ali pomanjševale svoboščine vojvoda Alberta in njihovih sinov Rudolfa IV. in Friderika, torej če prav ne še posebno omenjeno, ob jednem tudi povišanje Žovnečanov ali celjskih gospodov v grofovski stan. Iz tega se pa tudi lahko razvidi, zakaj se v pismu Karola IV. iz 1' 1372 starejša listina cesarja Ludovika nič ne omenja, iz tega pa sledi tudi še, da so potomci Friderika žovneškega po tem drugem pismu zopet v grofe celjske povišani, na ono iz leta 1341. nič več ne sklicujejo. Pred 1. 1372. pa so se zadovoljili, da 80 jih le še za grofe pripoznali — ker jim tega že posebej niso v odvzeli — potem pa, ko so po Karolu IV. zopet postali grofje, imeli so že v pismu 1. 1372. in k temu pripadajoči dovolilni listini Habsbužanov že toliko, da niso potrebovali več diploma iz 1. 1341. delovanje državnega zbora. In ti politični proroki, kateri so stali na strani Nemcev v boju proti Slovanom, pomagali so Nemcem ravno pri vprašanju, ko so se ti v svoji brezobzirnosti in ošabnosti protivili, da se Slovanom izpolni jeden del jim v ustavnih zakonih zajamčenih pravic. Ti preroki imajo še drznost, vabiti k sebi slovenske delavce in jih begati s frazami, to je besedami, name njenimi motiti le nevedne in neuke poslušalce. — To si zapomnite idrijski delavci, ki Vas je rodila slovenska mati. Tudi temu poročilu je sledilo živahno pritrjevanje zborovalcev. Prešlo se je potem na posvetovanje o bra-tovskih skladnicah. G. dr. Majaron je vpeljal to posvetovanje z najprej splošnim označen jem onih točk, glede katerih so izpre-membe želeti. V podrobni debati pokazal se je odposlanec socijalne demokracije, koliko mu je prav za prav za izboljšanje razmer delavstva. Izginil je, in šele, ko je občinstvo glasno vpraševalo, kje je, se je zopet prikazal ter mej vsem posvetovanjem v jed no mer trobil, kaj bi se posvetovalo o bratovskih skladnicah, to je socijalno - demokratična stranka že vse rešila. Odslej pa ga ni bilo več ukroiti, motil je vse nadaljno posvetovanje, tako, da je dr. Majaron zahteval, da se mora ta človek umakniti, če se hoče posvetovanje dokončati. Ker pa Zadnik tega ni hotel storiti, se je posvetovanje pretrgalo in shoda je bil konec. Omeniti je treba, da mej zaupniki rudarstva, ki so dan pred shodom posvetovali skladnična pravila, so bili tudi najgorečnejši pristaši Zadnika in njegove stranke, ki so pa z vnemo pri posvetovanji sodelovali. Ti imajo priliko sedaj soditi, kakšni so socijalni demokratje in njih vodje pri delu v prid delavstva. V obče pa je bil ta shod jako poučen, in idrijsko delavstvo je dobilo dovolj gradiva, da razmišljuje o tem, kakšna je socijalna demokracija in njeni načelniki, in ne dvomimo, da po treznem premisleku se mora od nje odvrniti. Politični pregled. Notranji položaj. Boj Nemcev proti vladi in proti narodni ravnopravnosti je končno prisilil grofa Badenija, da se je približal slovanskim strankam. Zadnji njegov poskus, doseči mej Nemci in Cehi spravo, se mu ni posrečil, Nemci se niso hoteli udeležiti spravnih posvetovanj, dasi je vlada zanje pripravila Nemcem jakn ugodne predloge. Vsled tega se je vlada odločila, di ae oklene desnice in dne 1. t. m. začela so se mej vlado in desnico že dotična pogajanja. Državni zbor. Ako bodo imela pogajanja mej vlado in mej desnico kaj uspeha, 86 skliče še tekom meseca septembra državni zbor. Vlada hoče, naj bi državni zbor volil Člane delegacije in odobril začasni proračun ter začasno podaljšanjo pogodbe z Ogersko. Ako bi Nemci potem ne odnehali od obstrukcije, hoče državni zbor razpustiti. Izgredi na Češkem. Kar uganjajo zdaj Nemci na Češkem, presega že vse meje. V raznih mestih se dogajajo veliki izgredi. Nemci so kar podivjali in pobijajo Čehe kakor pse V Ašu so jo Nemci posebno dobro pogodili. Uprizorili so veliko demonstracijo proti Avstriji, napadali in pretepali cesarske uradnike, psovali vojaštvo, metali na vojake kamne in ranili več vojakov in častnikov, a zgodilo se jim ni nič. Razmere na Češkem so postale neznosne in zadnji čas je, da se jim naredi konec, sicer se utegnejo zgoditi grozne reči. Hrvatski sabor. V hrvatskem saboru so zdaj hude razprave. Madjaroni so razveljavili izvolitev šestih narodnih poslancev. Narodni poslanci so razkrili nezaslišane reči o vladnem postopanju pri volitvah. Zdaj se razpravlja o adresi, katero so predlagali narodni poslanci. Grof Ulrik celjski je umrl leta 1368. v dan svete Ane (26. julija). Njegov ain Viljem je spremil 1. 1377. 8 svojim stricem grofom Hermanom I. in njegovim sinom grofom Hermanom II. vojvodo Alberta avstrijskega čez Vratislavo v Torn v Marijanburg na pagansko prusko zemljo. To vojsko popisuje že prej imenovani avstrijski pesnik Su-chenvvirt jako na drobno ter se posebno še celjskih grofov spominja kot največih junakov. Vojska je prišla do Memela. Ko so od tu dalje odšli, povitezil je celjski grof Herman I. v „Sameitu" (Samogitija) vojvodo avstrijskega; na to so se vrnili čez Švajdaic, Poljsko in Moravsko na Avstrijsko. Herman I., celjski grof, je bil poročen s Katarino, hčerjo bosniškega kralja Štefana Tvardka, od katere je dobil dva sina Ivana (f 1372) in Hermana II., ter je umrl I. 1385. v dan sv. Benedikta (21. marca). Bratranca Herman II. in Viljem gospodovala sta, kakor piše kronika, mimo in složno do leta 1392., ko je Viljem prominul. Prigodilo se je namreč — kakor nadaljuje ravno omenjena domača povesfcnica celjskih grofov — da je kralj Sigmund, ain gori omenjenega Karola IV. in poznejši izvoljeni cesar, udaril nad Turka. Pridružil se mu je tudi Viljem grof celjski, ki pa je zbolel na povratku, prišel na Dunaj in tu umrl 1. 1392. Njegov bratranec Herman je dal po'em Ano, hčer Viliema in Ane, hčere „kralja v Krakovem" (Kazirairja II. poljskega), zopet nekemu .kralju v Krakovem" (Vladialavu poljskemu) za ženo. (Daljo prihodnjič.) Reka proti M a d j arom. Reka je ponosna na svojo avtonomijo. Ko se je rodil dualizem, se je Reka samo zategadelj oklenila Madjarske da ne pripade Hrvatski, da ohrani avtonomijo. Madjari, hoteč priti do morja, so to dobro izkoristili, širili so pred pad mej Hrvatsko in mej Reko, zajedno pa na vse možne načine skušali dobiti Reko v svojo oblast Storili so mnogo za to mesto, računajoč vedno, da pride trenotek, ko poderejo avtonomijo in se polaste mesta. Rečani pa čuvajo svojo avtonomijo skrbno. Komaj je bil ogerski državni zbor sklenil nov kazensko-pravdni red, po katerem izgubi Reka višje sodišče, kar je protiustavno, nastal je na Reki velikanski vihar. Rečani so poslali posebno deputacijo k mmister-skemu predsedniku, katera je protestovala proti tej kršitvi reške avtonomije in ker deputacija ni nič opravila, začeli so se pripravljati na odločen boj proti Ma-d j arom. Za dan 18. avgusta nameravana velika splošna demonstracija se je opustila, ker je bil ta dan cesarjev rojstni dan, zato pa se priredi te dni, povrh pa mislijo Rečani poslati cesarju posebno deputacijo, katera naj se pritoži proti poskusu, podkopati avtonomijo Reke. Tudi z reškimi Hrvati hočejo Italijani stopiti v dogovor, da se skupno z njimi ustavijo naklepom Madjarake, kar utegne obroditi i v drugih ozirih dobrega sadu. Avstrija in Bolgarska. Mej našo državo in Bolgarsko nastali konflikt je poravnan. Stojlov je izjavil, da tega, kar je bilo povedano v „Localanzeigerju*, ni govor.1, da je list njegove besede spakedral, zlasti pa da ni imel namena, žaliti cesarsko rodovino. Zajedno je izjavil, da vsled svoje odsotnosti od Sofije ni bil prej v stanu, dati to zadoščenje. Poravnava je tolikega pomena, da bode Avstrija zopet občevala z Bolgarsko, nasprotje pa ni odstranjeno, nego obstoji še dlje, ker izvira iz važnih političnih nagibov. Rusija in Francija. Minoli teden se je mudil predsednik francoske republike v Petrogradu kot gost ruskega carja. Bil je jako sijajno sprejet. Ta obisk je največje politične važnosti, ker se je pri tej priliki razglasila rusko-francoska zveza. Zdaj se ve, da sta Rusija in Francija sklenili pogodbo, po kateri si morata druga drugi v slučaju vojne pomagati s celo vojsko, Nemčija je vsled tega silno poparjena. Griko-turški mir še vedno ni sklenjen, vender je upanje, da se pogajanja končno doženo, ker je Grška uvidela, da se ne odtegne dolžnosti, plačati Turčiji vojne troške. Ustanek v Indiji. Angležem se je začelo v Indiji slabo goditi. Vsled zmage Turčije proti Grkom so se jeli v Indiji bivajoči Mohamedanci močno gibati in na afganski meji se je začela revolucija, katere Angleška doslej še ni mogla udušiti, narobe, njena vojska je bila doslej še povsod pobita. Slovenske in slovanske vesti. (Osebne veiti.) Presvetli cesar je z odločbo z dne 17, avgusta t. 1. imenoval g. Frana Šukljeja pravim dvornim svetnikom. Čestitamo! — Davčni nadzornik v Radovljici, R. Jordan, je premeščen v Rohrbach na Gorenjem Avstrijskem. — Notarski kandidat v Radovljici gospod Josip S m ode j je imenovan notarjem v Velikih LaŠičah. (Odlikovanje.) Višjemu inženirju gospodu Antonu Schwabu v Postojini je cesar dovolil, da sme nositi viteški križec reda rumunske krone, kateri mu je podelil rumunski kralj. (Vseslovenski in istrsko hrvatski shod) Pripravljalni odbor je v svoji seji dne 28. avgusta sklenil, da se shod vrši dne 14. septembra t. 1. od 9. ure dopo-ludne. Uvažuje od raznih strani izražene želje, je odbor določil naslednji dnevni red: 1. Splošni politični položaj _poroča državni poslanec dr. Sušteršič. 2. Jezikovno vprašanje — poroča državni poslanec dr. Ferjančič, 3. in 4. Primorske razmere — poročata državni poslanec SpinČič in odvetnik dr. Franko. 5. Koroške razmere — poroča deželni poslanec Graf ena uer. 6. Štajerske razmere — poroča deželni poslanec dr. Dečko. 7. Narodna avtonomija in narodno gospodarski položaj slovenskega in istreko - hrvatskega ljudstva — poroča državni poslanec Po v še. 8. Sklepanje o predlaganih resolucijah. Zborovanje Be prične ob 9. uri dopoludne ter konča najkasneje ob 2. uri popoludne. Z ozirom na ta omejeni čas, in ker so poročevalci izbrani iz vseh slovenskih pokrajin in iz Istre, bode po sklepu poslanskega sestanka z dne 30. julija debata na tem shodu izključena. Istotako po sklepu imenovanega sestanka omejena bode udeležba na imenoma vabljene osebe. Shod ni nameravan kakor ljudski shod, marveč kakor shod narodnih zaupnikov. Zaradi tega izdeluje in je deloma že izgotovil pripravljalni odbor imenik zaupnikov sporazumno z izven-kranjskimi pododbori. Glede na omenjeni prostor za shod je samo ob sebi umevno, da se bode moralo tudi število vabljencev omejiti. Po shodu ob 5. uri popoludne se bode vršil banket; kdor se ga Želi udeležiti, naj to najkasneje do 10. septembra naznani tajniku pripravljalnega odbora dr. Ig. Žitniku, državnemu poslancu v Ljubljani. Ker se v javi.em listu izrazila želja, naj se pripravljalni odbor pomnoži, izjavlja isti, da v to ni opravičen, ker ga v to imenovani poslanski sestanek ni pooblastil. (Konjerejska enketa.) Dne 24. avgusta vršila se je pod predsedstvom gospoda deželnega predsednika barona H e i n a konjerejska enketa, katera je bila sklicana, da stori primerne ukrepe o bodoči uredbi konjereje v naši deželi. Enkete so se udeležili člani državne osrednje konjerejska komisije gospodje grof Hardegg in major Gassebner z Dunaja, vitez Haupt in major Sla vik iz Gradca, dalje ritmojster Merelth s Sela, ravnatelj Gustav Pire kot zastopnik kmetijske družbe kranjske, poslanec F. Povše kot zastopnik konjerejskega odseka kranjske kmetijske družbe, ter zastopniki kranjskih konje-rejcev poslanec Lenarčič z Vrhnike, baron C o j z iz Ljubljane in grajščak Globočnik iz Dobrave. Izmej sklepov enkete je pred vsem omeniti, da se je ukrenila nova ureditev konjerejskih pokrajin na Kranjskem in sicer tako, da ostane Gorenjska čista noriška (noriško-pinegavska) konjerejska pokrajina, kateri se še priklopi gorenjski del ljublanskega političnega okraja ter sodna okraja logaški in idrijski Dolenjska pokrajina, ki je doslej imela le lahke žrebce, dobi odslej, seveda sukcesivno in deloma, mrzlokrvne žrebce francoskih pasem, oziromo najtežje polukrvnike, s čimur bo gotovo dolenjskim koftjerejcem zelo ustreženo. — Nadalje se je ukrenilo, dosedanji način premovanja nekoliko premeniti, narediti premovanja slovesnejša ter jih združiti s poučnimi predavanji. — Enketa se je tudi izrekla, naj se jako plodonosna predavanja gg. živinozdravnikov razširijo zlasti tudi na pouk o vzreji konj ter končno pripoznala, da je bilo dosedanje ravnanje konjerejskega odseka, kateri je na Gorenjskem kupoval dobre plemene žrebice ter jih oddajal za polovično ceno pokrajinam s slabšim konjerejskim materijalom, jako dobro, in sklenila, naj se to ravnanje še razširi. Razen teh ukrepov storila je komisija tudi še nekaj drugih manjšega pomena. Pričakovati je, da bodo ti uspehi imeli dobrih posledic za konjerejo na Kranjskem. (Deželni odbor) bo oddajal meseca septembra 1.1. bikeplemenjake belanske-pinegavske pasme najprej občinam, potem pa tudi drugim živinorejcem pod navadnimi pogoji. Prošnje naj se pošljejo do 25. septembra t. 1. deželnemu odboru. (Izbruh nemškega fanatizma) Brezvestno hujskanje nemških listov in obstrukcijonistov proti Slovanom rodi čedalje lepše sadova. Navdalo je ponekod nemško prebivalstvo s takim sovraštvom proti Cehom in Slovencem, da mu dajejo izraza v najodurnejši obliki. Izbruhe tega sovraštva smo videli v Celji, pojavljajo se pa tudi pri raznih drugih prilikah, a najpriljubljenejša oblika, izražati ta čutila, so brezimna pisma, katera dobivajo slovenski prvoboritelji. Gospod dr. Tavčar je dobil že več tacih grozilnih pisem, sedaj je prišel na vrsto župan g. Hribar, ki je dobil iz Gradca uprav klasično pismo, v ksterem se mu grozi kar s smrtjo. To pismo se glasi: »Hute dich, slovenischer Bursche! VVenn du noch lange ein Feind und Gegner der Deutschen bist, so wirst du, slovenische eckelhafte Kanaille, bald aus dem Leben gesehaft werden, geradeso, wie es der čechischen Krote, dem Biirgermeister von Prag ergehen wird. Also sei auf der Hut, slovenisches Rindvieh, je friiher du krepirst, desto besser fiir die deutsche VVelt. Tod allen slavisehen Hunden ! II Bei dr, sloven sches Mistvieh, wird der Anfang gemacht 1 ! Binnen 8 Tagen musst du und der Biirgermeister von Prag, die scheusslich sten Zierden der Slovenen nnd Čechen, geendet haben. Auf mgnugtes TViedersehen, slovenisches Luder. Ihr Slovenen und Čechen habt euch betragen wie Sehweine und nicht wie Menschen, daher Tod allen Slovenen, du slovenisches Mistvieh musst als erster fallen". To pismo je sicer proizvod navadnega pobalina brez vsake olike — in tudi župan Hribar ga ima za prazno šalo — ali ne da se tajiti, da je posledica tistih divjih nemškonaci-jonalnih agitacij proti Slovanom, katere so že v raznih krajih naše monarhije povzročale najsurovejše izbruhe. Pismo je bilo oddano v Gradci brez znamke, a z napisom „Amtssache: stempelfrei und porto-freiu, in naša slavna pošta je res kot uradno pismo ekspedirala. V Gradci morajo biti pač zelo najivni poštni uradniki! (Poljedelski minister grof Ledebnr) namerava, kakor se poroča, tekom tega meseca obiskati Idrijo in od ondu potovati v Gorico. (Iz cerkve nas pehajol) Na Vrhniki je bil te dni obsojen ,in contumaciam" kaplan Franc na 25 gld. globe, ker je opsoval mirnega in poštenega mladeniča ter mu zažugal, da ga iz cerkve izpodi, ako se notri prikaže. Gospod urednik, ali ste slišali Vi kdaj kaj o krščanski ljubezni, ponižnosti, pohlevnosti, potrpežljivosti itd.? Pri nas so ti pojmi že popolnoma neznani. — Tako se nam piše z Vrhnike. (V Gradci) je bil minuli teden pred sodiščem umirovljeni vojaški duhovnik, gospod Ivan Vraz iz Radgone, radi naslednjega slučaja: Na Sv. Telesa dan je razobesil omenjeni slovenski narodnjak nad svojo hišo v Radgoni slovensko trobojnico. Ondotni župan pa pošlje dva redarja z leatvo, da mu zastavo odnese ta. Ko duhovnik to zapazi, hoče jima svojo zastavo zopet iztrgati z besedami: „Jaz ugovarjam, v imenu Nj. Veličanstva cesarja!" ter baje sune od sebe jednega redarja. To je bil vzrok, da so ga pri dež. sodišču v Gradci tožili. Ko je začel zatoženec pri zaslišanju slovenski govoriti, ga je zavrnil sodnik, Češ, da li ne ve, da je to nemško sodišče! Obsodili so ga radi javnega nasilja (!). z ozirom na njegovo visoko starost na 14 dni zapora. Duhovnik je star 76 let — in kot tak naj bi bil prouzročil silo dvema redarjema? Ali je res tako hud greh, ako obesi slovenski narodnjak v slovenskem trgu na lastno hišo slovensko zastave?! (Izgleden urađen list) je slavnoznana „Klagen-furter Zeitung". Kakor razni drugi listi te vrste je ure« jevana v Slovoncem sovražnem duhu, v št. 181. pa je celo zagavarjala drnštvo — „Sildrnark". O namenih tega društva smo vsi jedini, samo „Klagenfurter Zeitung" sodi, da je namen „Stidmarke" — d o b r o d e I n o s t in da je nje dolžnost to društvo toplo priporočati. Po našem mnenji bi ti uradni listi v južnih pokrajinah zaslužili, da jim posvetijo poslanci posebno pozornost. (Podaljšanje uradnih ur pri sodiščih.) Predsedstvo višjega deželnega sodišča graškega je za vsa podrejena mu sodišča odredilo podaljšanje uradnih ur. Začenši s 1. novembrom t. 1. so pri vseh sodiščih uradne ure od 8. ure zjutraj do 1. ure popoludne in od 3. do 6. ure popoludne. (Celjsko sodišče) ima zdaj opraviti z raznimi nemškimi junaki, kater* so se odlikovali na svoj način za časa celjske slavnosti. Obsojeni so bili razupiti Oechs, ker je nekega Slovenca udaril, na primerno globo; trg. pomočnik Tomitsch, v službi pri firmi Schmidt, na globo 5 gld. in plačilo odškodnine, ker je nekemu Sokolu strgal pero; natakar Rudolf Cvetko in mizarski pomočnik Pristovšek, bosta vsak po 48 ur kašo pihala, ker sta neke slovenske dijake napadla; trg. pomočnik Kaiser, v službi pri firmi Konig, je bil tožen radi žaljenja časti, a ker je ponižno prosil odpuščanja in plačal vse stroške, mu je tožitelj veledušno odpustil. S tem pa vrsta obravnav proti celjskim nemškutarskim junakom še ni končana, „Slidst. Post" se poroča, da so se izvedele uprav neverjetne stvari. Tako sta se n. pr. odvetniški kandidat dr. Duchatscb in c. kr. avskultant dr. B r a č i č posebno surovo obnašala. (Primorske razmere) V zadnjem zasedanju državnega zbora sprožili so slovenski in hrvatski poslanci potom nujnega predloga veliko debato o razmerah na Primorskem. Slovanski govorniki so v tej razpravi primorske razmere vsestranski pojasnili. Dotični njihovi govori izišli so zdaj prevedeni na slovenski jezik v zalogi „Goriške tiskarne A. Gabršček", na kar opozarjamo vse tiste, ki se za stvar zanimajo. Čisti dobiček je namenjen nesrečnim rodbinam onih Slovencev in Hrvatov, ki so prišli v nesreče radi letošnjih homatij na Primorskem. Vsaka 61 strani obsegajoča knjižica velja le 25 kr., kdor pošlje revežem kaj več, se to v časopisih potrdi. (Važna imenovanja.) Pod tem zaglavjem poroča „Soča" o imenovanjih, katera so za goriške Slovence največje važnosti. Deželni šolski nadzornik Lescha-n o f s k y, pristen German, ki je slovenske dijake kruto zatiral, je bil premeščen, ne radi tega ker je storil Slovencem vnebopijoče krivice, ampak ker se je zameril Lahom. Njegovim naslednikom imenovani dr. Svvida je „ tržaške narodnosti" in slovenskega ali hrvatskega jezika popolnoma nezmožen. — Predsednik okrajnega sodišča goriškega dvorni svetnik Sbisa je šel v pokoj, na njegovo mesto pride L h z imenom Visini, kateri ne pozna slovenskega jezika. V obeh slučajih je vlada varovala „posestno stanje" Lahov, glede imenovanja novega kne-zonadškifa pa hoče od tega načela odnehati na korist Lnhom. Namestnik Rinaldini in deželni glavar Frano Coronini se potegujeta za laškega kandidata, laška poslanca Verzegnassi in Lenassi pa sta Šla na Dunaj „po sredovat". Bomo videli, kuj se zgodi. (Primorski Lahi) so zopet silno nervozni. Njihovi listi jim poročajo, da se zajedno z u vedenjem novega civilnopravdnega reda napravijo pri primorskih sodiščih dvojezični napisi. To bo seveda silna krivica, katera se zgodi Lahom in radi katere bodo brez dvoma upili tako, da bo odmevalo celo v Rimu. Svetujemo jim prijateljsko, naj varujejo svoja pljuča, kajti pri dvojezičnih napisih ne ostane, ampak pridn še več, pridejo jezikovne naredbe, če ne koj, pa malo pozneje! (Ravnopravnost v Trstu.) Davčna administracija tržaška izdajala je doslej pole za prijave glede pridobnine samo v nemškem in laškem jeziku. Ker so Slovenci proti temu protestovali in zahtevali tacih pol s slovenskimi napisi, udala se je davčna administracija in razdelila pole s trojezičnim tekstom. Popolnoma opravičeno vprašuje tržaško slovensko glasilo, zakaj jih ni razdelila slovenskim strankam že poprej, zakaj ni tega storila iz lastne inicijatve? In odgovor na to vprašanje ni težak: Zgolj iz sovražnosti proti Slovencem. Laški uradniki vedo dobro, da jim ni na škodo, ako teptajo ravnopravnost, prej še na korist! (Žalujoča iredenta.) V soboto so tržaški Lahi nosili vsi velike črne ovratnice, nosili so jih demonstrativno, v dokaz čutil, katera jih navdajajo. Dne 27. m. m. prepeljani so bili namreč ostanki jednega v Abesiniji padlih generalov na rojstna tla v Italijo, žalovala je vsa Italija, in ž njo so seveda žalovali tudi tržaški ire-dentovci. (Lahi se jeze) Poreški škof Flapp je pred kratkim suspendiral kaplana Vrbko, ker je dovolil, da se je v cerkvi hrvatsko pelo in ni hotel iztrebiti slovanske liturgije, katera je škofu Flappu skrajno zoperna. Tržaški škof je krivico, katero je storil Flapp, s tem poravnal, da je kaplana Vrbko vzel v svojo škofijo. Lahi se radi tega silno jeze. Kaj bi se ne, ko je njih ljubljenec tako krasno blamiran. (Iz Loškega Potoka) se poroča, da bode tam dne 5. septembra t. 1. popoludne po blagoslovu velik ljudski shod, katerega se udeležita tudi oba deželna poslanca in kmetje iz bližnjih občin. Pri tem shodu se ne bode govorilo samo o gospodarskih stvareh, ki se tičejo loško-potoške občine, ampak tudi o takih, ki zanimajo vse občine na Kranjskem Zborovanje bode pod milim nebom. — K shodu vabi se tudi pevsko društvo „Glas" iz Sodražice. (Tombola.) Finančno ministerstvo je prostovoljnemu gasilnemu društvu v Črnem vrhu dovolilo prirediti tekom letošnjega leta efektno tombolo v društvene namene. (Odkritje nagrobnega spomenika) umrlemu c. kr. učitelju rudarske ljudske šole, g. Ant. Levstiku, bo v prvi polovici meseca septembra 1.1. v Idriji, ker bode spomenik stoprav ta čas do cela dovršen. Program slav-nosti ostane isti kot prej in udeleže" se ga zastopniki učiteljstva v logaškem učiteljskem okraju. (Izlet v Idrijo) sta priredila 29. avgusta skupno ljubljanski in postojinski „Sokol". Izvršil se je prav sijajno. Vzprejem je bil povsod izredno prisrčen, posebno pa v Idriji Na vsem potu so bili postavljeni slavoloki, se je streljalo itd. V Logatcu na kolodvoru so narodne dame delile „Sokolom" krasue šopke. V Idriji sam je bilo več slavolokov in je došlece pozdravil pcdžupan g. Nagode na čelu zastopnikov občinskega zbora in raznih narodnih društev, dalje gdčna. Trevnova na čelu deputacije idrijskikih dam, ki so došlece okitile s šopki. Zahvalil se je postojinskega „Sokola" (prireditelj izleta) starosta dr. Treo. Z rudarsko godbo na čelu so potem odkorakale sokolske čete in druga društva v mesto, kjer je bil skupni obed v gostilni „Pri črnem orlu". Prej so si izletniki ogledali rudnik in tovarne. Pri skupnem obedu je bilo več navdušenih napitnic in je bilo do 4. ure prav živahno v dvorani „Pri črnem orlu", kjer se je zbralo mnogo odličnega idrijskega občinstva in tudi naroda. Veselico »Na zemlji" je deloma pokvaril dež, a ne- ustrašljivi Sokoli so vse jedno izvršili vse točke javne telovadbe, ki je vzbujala mej mnogobrojnim občinstvom najž'ivahnejše zanimanje in glasno odobravanje. (Razstava grozdja na Bizeljskem.) Že naznanjena razstava grozdja za brežiški okraj se vrši dne 19., 20. in 21. septembra na Bizeljskem. Svečana otvoritev razstave bode 19. septembra ob 9. uri zjutraj. Razne vesti. (Premeten tat.) Rajnemu višnjegorskemu župniku g. Rašpotniku ukradenih je bilo 16. januvarja t. 1. \eč hranilnih knjižic, glasečih se na več kot 1400 gld. Koj drugi dan po tatvini brzojavil je tedanji kaplan kranjski hranilnici v Ljubljano, ako je naloženi denar dvignjen, in če še ni, naj se ne izplača, hranilnica je odgovorila, da denar še ni dvignjen) mesec dni potem pa naznan la, da je bil denar vzet že dan po tatvini, že tedaj, ko se je brzojavno vprašalo, da pa se je to prezrlo. Splošno ee je mislilo, da je storil to tatvino 24letni župnikov hlapec, Matija Hočevar, rodom iz mokronoškega okraja, * vsi poskusi priti mu na sled, so se izjalovili. Po žup-nikovi smrti se je izvedelo, da je bil župnik nekaj tednov pred smrtjo dal hlapcu večjo svoto, haj kupi par konj in vina, Matija pa da je bil kupil le nekoliko cvička, ostali denar pa zase pridržal. Izvedelo se je tudi da se je Matija isti dan mudil v Ljubljani, ko so bile ukradene hranilnične knjige realizovane, sum pa je še rasel, ker je Matija večkrat ponoči odhajal in ker je sedanji administrator dobil brezimno pismo, V katerem se mu je dopovedovalo, naj nikar ne išče dedarja. To pismo je pisala domača dekla, s katero je imel tat ljubavno razmerje, katera pa ni bila ledino njegova izvoljenka, kajti imel je še jedno. Ko se je naposled še izkazalo, da se Matijeva pisava strinja s pisavo podpisa „Antott Seme" na realizovanih knjižicah, pod katero ime je hra-nilnični uradnik zapisal za ime „Višujagora" „Vizberg", kar je prouzročilo pri preiskavi mnogo sitnostij. je bil Matija Hočevar aretovan in izročen novomeškemu so dišču. Skoro bi bil premeteni tat utekel roki pravico, da ee ni izkazalo, da je bilo pri mestni hranilnici ljubljanski na dan po tatvini naloženih 700 gld. na ime Matija Ho-čevar, 300 gld. pa menda v Lo>,u. Zdaj ni bilo več dvoma o krivdi premetenega tatu, in dne 9. avgusta je bil Matija Hočevar obsojen na 6 let težke ječe. Matiji se je sodba zdela menda prehuia, kajti nekaj dnij po obsodbi se je izvedelo, da je tat — ušel iz ječe. Višnja-gorska žendarmerija ja bila 14 avgusta vsa na nogah. Ljudje so bili namreč videli na železniškemu tiru, oziroma ob robu gozdov, neko sumljivo žensko hoditi jako hitrih korakov. Zapazil jo je tudi orožnik blizu višenjske mitnice. Ker je mesec svetil ni mogel iti za žensko, plazil se je torej po trebuhu za njo, a zagledal ga je neki pes in zalajal, na kar je sumna ženska hipoma izginila. Dva orožnika sta, sluteč, da je tuja ženska ubegli tat Matija Hočevar, hitela k župnišču. Pregledovaje shrambe, sta zapazila, da je nekdo hodil in razkopaval po hlevu, a ko sta stikala dalje, šinila je od nasprotne strani iz takozvanoga »divjega krompirja" ona sumni ženska in zbežala v gozd tako hitro, d i jo ni bilo doiti. Ni dvoma, da je imel tat v višenjskom župnišču shranjene hranilnične knjižice in denar ter prišjl zdaj ponj. Žensko obleko je dobil v ječi in ta obleka mu je tudi pomagala, da je pobegnil. V sredo 18. avgusta je dobil višenjski g. administrator iz Zagreba pismo z avstrijsko marko, v katerem tat preklinja vso faro. Matija Hočevar je najbrž odposlal pismo, da sp'ravioDlastvariartapačehđled« (ftara brez duhovnika.) Iz Bohinjske Bistries se nam piše: Že od 23. avgusta nimamo g. župnika doma, g. kaplan pa je obolel, da leži. Tako smo brez duhovnika. Ko bi se slučajno ne bil v Sredo tukaj drugi duhovnik mudil, bi se nekemu nevarno obolelemu posestniku niti zadnja popotn'Ca podeliti ne mogla. Danes morali so za davico umrlo deklic» brez duhovnika na pokopališče nesti. Ko g. župnik ve, da je pri nas kužna griža, vender nas brez skrbij popusti. Pravijo, da vera peša. (Iz Mosti se nam piše: Dne 22. m. m praznovali smo v naši vasi lepo slavnost. Vršilo se je namreč bla-go8lov!jenje nove brizgalne in „ Požarnega doma". Vsa slavnost se je vršila v najlepšem redu iu jako lepo, k čemur je pripomoglo tudi lepo vreme. Toplo se zahvaljujemo vsem udeležmkom, pred vsem prečastitemu g. kumu Eliji Predoviču in kuraici, njegovi blagi soprogi, za trud i-i za darilo, kakor tudi vsem vrlim gasilnim društvom in izvrstnemu pevskemu društvu „Slavec", (Stekel pes) se je pred kratkim klatil okoli Vevč in vgriznil dva psa in dve deklici, katerih jedna je šest, druga jedoajst let stan. Deklici sta bili koj prepeljani v Pasteurjev zavod na Dunaji Za občine D. M. v P