IZ     DBLAVSKIB     KOLEKTIVOV
V
IZ  LESNO-INDUSTKIJSKEGA  KOMBINATA  BELlSCE
Delavski sveti po obratih so izpolnili pričakovanja
Načrt novega zakona o de-lavskem upravljanju predvide-va za delavske svete v obratih večje pravice. Ti so doslej ime-11 le posvetovalni značaj. Tri-letne izkušnje potrjujejo, da je takšna oblika delavskega samo-upravljanja, posebno v večjih podjetjih, zelo ugodna. Naj na-vedemo kot primer lesno-indu-strijski kombinat v Belišču, kl šteje okrog 3.000 delavcev.
Prvi delavski sveti po obra-tih v tem kombinatu so bili iz-voljeni v začetku lela 1952. Po-samezniki s6 menili, da to nl potrebno ter da za to ni zako-nite osnove. Kaj pa bo delal delavski svet celotnega podjet-ja, so se spraševali? Toda svete po obratih je narekovala pre-obširnost podjetja. Pričakovati je bilo, da bodo tl lahko mno-go laže in dosledneje reževali razna vprašanja, ki so koristna za delavce in za celotno pod-jetje. In tako so bili ti sveti izvoljeni.
Mnoga vprašanja proizvodnje, higiensko-tehnične zaščite, ta-rifne politike, delovne disci-pline in odnosov med delavci so od tedaj obravnavali na se-stankih obratnega delavskega sveta. Razen članov sveta so bili na teh sestankih navzoži tudi   mnogi   delavci   ix   obrata.
Ti so tudi aktivno sodelovall v diskusijah.
Ceprav sklepi obratnih delav-skih svetov niso bili obvezni za upravnl odbor in delarvski svet podjetja, se vendarle še ni zgo-
diiu, aa upiava ut u. aprejela teh sktepov in jih livriUa. Mnugo Kumtmh ldej je pnšlo prav iz ODraimh deiavsRiti sve-tov. Tako so aa ajihov preaiog reorganiz.rai; žago m od^tra-nili ncrentabilm del. V glavni delavmc; so dali koristne pred-luge ta reaino postavijanje norm, napravo zaščitmh sred-slev itd.
V Belišču deluje sedem obrat-mh delavskih svetov, od kate-rih ima vsak po 15 do 30 i\a-?ov. Vsi sveti ltnajo tud: ko-misije. Ce vzamemo v poštev tudi delavske svete po gozdnih obratih, vjdimo, da na ta načio sodeluje v samoupravljanju precejšnje število delavcev Ko-mislje za higiensko - tehnično zaščito, za tanlne postavke ln komislja za delovne odnose so delaie zelo dobro Ce pa bi še druge komisije pnpravljale ma-teria! ?.a sestanke obratnih de-lavskih svetov, bi bili rezultatl še večji
Na iniciativo delavskih sve-tov po obratih so organizirall stroknvne seminarje, na katere je priha.1alo lansko leto vsak dan okrog 300 delavcev. Ce-prav so ti semtnarji trajali sa-mo tri mesece, so mnogim de-lavcem in uslužbencem poma-gali v pripravljanju za stro-kovne izpite. Največja korisl seminarjev pa je bila v tem, da so se mnogi delavci naučili marslfesa Iz tehnologije Pri obravnavanju mnogih probe-mov se zdaj ti delavci dosti la-že znajdejo. Pozitivna posledi-ca je tudi v boljšem izkorišča-nju materiala v proizvodnji. Tudi niso redki primerl. da za-htevajo delavci strokovne knji-ge ali kakšna strokovna pojas-nila. Na podlagi lanskoletnih iz-kušenj so delavci tudi letos za-htevall, naj se organizirajo po-dobni tečajl. Sedaj pripravljajo teiaje za gospodarsko lzobraže-vanje. ki bodo obvezni za čla-ne delavskih svetov in upravnih odborov sindikalnih podružnic. Menijo, da bodo pozitivno vpli-vali na aktivnejše sodelovanje pri delu organov delavskega sa-moupravljan.ia.
Izkušnje obratnih delavskih svetov v Belišču lahko koristi-]o prl izdelavi novega zakona o delavskem upravljanju, ki se pripravlja.