20 Ozir po sveto. o ruskih ženskih gimnazijah. Iz Rusije, —17. Evropski omikani narodi navadno gledajo na Ru-sijo, kakor na kako poluazijatsko deželo, v katero je luč omike komaj zasijala, a ogrela je še ni; ooa jim je mrzla, negibcna, nenapredoa, grda, surova, divja. Tako jo opisujejo posebno Angleži in Nemci, in sicer tisti Angleži in Nemci, ki v Rusiji nikdar niso bili. Njim zelo podobno nalogo so si vzeli tudi nekateri avstrijski Slovani, in sicer tudi taki, ki niso nikdar imeli priiike seznaniti se z Rusijo, ali ki niso dospeli do prepričanjai da v Rusiji za gol „titulj*', „dr.*' io enake stvari ničesa ne dajajo. Sploh se nahajajo tudi v časopisji avstrijskih Slovanov nejasni pojmi o Rusiji. Morda bom svojim milim slovenskim rojakom ustregel, da jim bolj na drobno opišem eno kategorijo razsadnikov ruske omike, ker čas mi ne dovoljuje vseh opisovati in ker po enem oddelku se lahko sklepa o vsem. Izbral sem si ženske gimnazij e , to je, tiate šole, v katerih se ženska mladina od devetega do sedemnajstega leta svoje starosti odgoja, ker odgoja in omika ženskega spola ima posebno velik upliv na nravno in umstveno razvitje posamezne družine in pa naroda v obče. Da pa bo lože razumljivo, kar bom o ženski gimnaziji povedal, menim, da ne bo odveč, kratko omeniti m ozko gimnazijo rusko ter jo primeriti z avstrijsko. Gled6 srednjih in visih sol se Rusi držijo latinske terminologije, obČne omikanim evropskim narodom. Ruska moška gimnazija se deli na 8 „kla8sov'*, kakor avstrijska na 8 razredov. ,,Kla^d** ima največ 30, najmanj pa 26 učnih ur — ,,urokov** — na teden, ki se po dnevih tako dele, da se največ 5 ur, najmanj pa 4 ure na dan uči. Učenje se začenja ob 9. uri zjutraj ter se končuje ob pol 3. uri popoldne; od 12. do poli ene ure je „oddih** in „z a v trak". Naravoslovje se v ruskih gimnazijah ne uČi, zato ja pa eden iz modernih jezikov, ali nemški ali fran-i coski, za vsakega učenca obligaten predmet. Iz obojih starih jezikov so ustcDeoe naloge zdaj uže take kakoršne BO v avstrijskih gimnazijah; pismene so pa veče: prevode iz ruskega na oba stara jezika morajo učenci vsak teden podajati učitelju; v 7. in 8. klassu učenci celo Jiaravnost z besedami učitelja prevajajo iz ruskega na oba stara jezika; to se zove ,,po d di v to vku^', pa tudi se več: kak zgodovinsk slučaj ali obseg kake Ho-racijeve satire ali Ciceronovega govora ali kaj druzega tacega morajo v 8. klassu umeti sami po latinski razložiti. Tudi ^ispitanjije zrelosti" je osnovano posebno na pismenih prevodih iz ruskega na oba stara jezika, in to je prav, kajti iz takih prevodov je najbolj vidno, koliko vsak učenec zna; take preskušnje pod strogim nadzorom dotične komisije v veliki sobani, kjer vsak pitumec sedi za svojo mizico najmanj 3 korake drug od drugega, kažejo, da maturant res zna to, kar je na svoj list papirja napisal. Učenci in učitelji ruakih gimnazij imajo uniformo. Učitelj ima hlače, vestijo in frak iz temnosinjega sukna s pozlačenimi gumbi z grbom gimnazije, frak z vratoikom iz tamnosinjega žameta; taka obleka je obli-gatna v službi, v paradi pa mesto fraka nosi učitelj suknjo iz ravno takega materijala, a z vratoikom stoječim in obšitim z zlatimi portami; povrh suknje pa „8pago'^ (Degen) z zlatim trakom. Učenci imajo hlače in vestije iz temnosivega sukna, suknje pa iz temnosinjega s posrebernjenimi gumbi in se stoječim s srebrnim trakom obšitim vratoikom. Plašči učencev imajo prav vojaški kroj s posrebrnjenimi gumbi in so iz sivega sukna. 8voje šolske stvari nosijo učenci v ,,rančih" na hrbtu, kakor vojak tornister. Gimnazijsti so tedaj oblečeni nekako po vojaško in res vsak tujec šteje iz začetka rusko gimnazijo za kako vojaško akademijo. Učenci in učitelji, ko prihajajo v gimnazijo, puščajo svoje kape in plašče, dežnike in gološe v veži vsak na svoji kljuki pod varstvom posebnega strežaja ^ ki se „8vejcdr" zove.j Klopi in mize v šolskih sobah so svetlo-rumenkasto polirane, pod je parketen ali pa rumenkasto pobarvan in navoščen. V šoli se ne sme na pod pljuvati ali kar si bodi na nj metati. Na kratko rečeno: v šolski sobi vlada lepa snaga, čisti zrak in zmerna toplota. (Dalje prihodnjič.) ------ 21 ------ ------ 26 ------ Ozir po svetu. O ruskih ženskih gimnazijah. Iz Rusije. —»7. (Dalje.) Zdaj, ko vemo, kakošne so zunanje lastnosti moške gimnazije, bo razumljivo, ako kratko rečemo, da se veča snaga, čistota in red caruje v ženski gimnaziji, in sicer toliko bolj, kolikor bolj od možkega sploh ženski spol gleda na snago in čistoto. Ko stopiš v sobano ženske gimnazije, se ti zdi, kakor da bi bil prišel v kako dvorano nalašč opravljeno za besedo ali bal. Prav praznično snažno je oblečena celo vsa pri-sluga gimnazije s ,,švajcarem" vred, ki vreduje ženske golaše pod kljuke z mantiiijami. Učiteljnjice *) ženske gimnazije nimajo uniforme; one se oblačijo, kakor jim je ljubo, le čista in spodobna mora biti njihova obleka. ,,UČenjicea pa imajo uniformo, namreč vse po enem kroju prikrojene oblekice višnjeve barve. Glede zvunanjih lastnosti so tedaj ženske gimnazije podobne moškim gimnazijam ; tudi učeča se mladina je skoraj enakih let, kajti v prvi „klass" ženske kakor moške gimnazije se sprejemlje samo devet- in desetletna mladina; razloček je le ta, da v moški gimnaziji se včasi trpi kak lenuh tako dolgo, da je uže 22 let star, ko sedi v poslednjem „klassu"; stareji po postavi ne more biti; deklice pa več ko osemnajstletne kolikor je meni znano, se v gimnaziji ne nahajajo. Vendar iz tega, da se srednje ženske šole zovejo „gimnazije", se ne sme sklepati, da so one tudi glede predmetov učenja enake moškim gimnazijam. Moške gimnazije imajo po 8 „k!assov", ženske pa po 7. V možki gimnaziji sta oba stara jezika obligatna in glavna predmeta, *) Šolska terminologija je v Rusiji na tanko opredljena V „universitetu" je ,,professora in „študent'', v „gimnaziji" je ,,učitelj" in „učenjik", v ženski gimnaziji „učiteljnjica" in „uČenjicau, Pred nekimi desetletji, ko so naši slovenski uce njaki naš nečisti jezik Čistili, so dobre slovenske besede ,,uce-nik, učitelj, učenec" izpodrinile ,,prefesarje, lehrerje, šiilerje in štedente"; ko smo pa postali xotTS%oxh ,,napredni filolo-gični narod", hočemo vsi biti ,,profesorji" in „dijaci". — Nu* slava Bogu, tako vsaj nismo „divjaci"! Pis. 27------ ti ženski gimnaziji se grški jezik ne uči, latinski jezik j