List 26.
Priporočilo reje židnih gosenc ali
sviloprejk. *)
Ljubi kmetova ve i! Dostikrat ste že od svojih sinov slišali, ki so na Laškim vojaki bili, de imajo Lahi denarja dovelj. Ravno tako so vam gotovo tudi pripovedovali, de se Lahi z rejo sviloprejk močno pečajo, kar jim veliko denarja v deželo privabi.
Sviloprejke so majhne živalice in našim škodljivim gosencam močno podobne; te živalice svilo (žido) predejo, iz ktere se toliko drage obleke za ženske in možke napravi, to je, kikelj, podjopčev, pripasov, rut, čapic, trakov i. t. d. tudi večidel cerkvenih oblek je svilnatih, kterih se pa veliko in na debelo ne da omisliti zavoljo ljudi, ki se na svetu množijo in od leta do leta krasniši in dražji oblačijo.
Nobeno delo na deželi ne da tako malo opraviti, kakor klaja in snaženje sviloprejk, in ravno zato ne-morejo pri nobenim delu na deželi otroci in hromi in opešani ljudje toliko opraviti, kakor pri sviloreji.
Nobena veja kmetijstva ne potrebuje tako malo po-troškov, kakor ravno sviloreja; zakaj, kdor ima le nekoliko murbinih drevps, zamore tudi v svoji navadni kmetiški hiši 10 do 12 funtov zidnih mešičkov Lkoko-nov) le na kacih deskah ali pa Iesah, kakoršne se za sadje sušiti rabijo, v malo tednih pridelati.
Noben oddelek kmetijstva tudi toliko pridelka ne prinese kakor sviloreja; en sam otrok od 10—12 let in en star in bolehen mož sta dovelj 20,000 svilnih červičev celi čas, dokler se ne zapredejo, to je, 34 dni preživiti, zapredene mešičke pobrati in kar je k temu treba v desetih dneh opraviti.
Za 20,000 červičev je tudi dovelj 240 štirjaških čevljev prostora, kteri napredejo v 44 dneh na Štajar-skim 50 funtov Žide, ktero družtvo svilopreje na Šta-jarskim funt po 50 kr. plačuje, in po tem takim se dobi za 50 funtov omenjene Žide v kokonih 41 gold. in 40 kr., ktere sta si otrok in star mož v 44 dneh prislužila.
Iz tega vidite, ljubi kmetje, de si nikjer tako lahko in tako hitro pri kmetii toliko dobička pridelati ne morete, kakor pri sviloreji, in ravno zato imajo vaši sinovi tudi prav, ker pravijo, de si Laški kmetovavci nar več svojiga premoženja pri sviloreji pridobe.
Naj veči korist, ki si jo kmetovavci po sviloreji pfivabijo, sta tudi cesarica Marija Terezija in nje sin cesar Jožef II. že pred več kot 80 leti spoznala in kmetovavcam serčno in vživo priporočevala, se z njo pečati. Sviloreja pa v deželi le takrat veliko koristi prinese, ako se je kmetovavci sploh zraven svojiga kmetovanja   od   polovice  veliciga  travna   do  konca
*) Iz nagovora, s kterim še začnejo hvalevredne nove bukve slavniga prof. Hlubeka od reje murbnih dreves in zidnih gosenc, ki se bojo tudi v slovenski jezik prestavile.                                                               Vred,
rožnika poprimejo, ker ravno v tem času nimajo nobenima   poglavitnima dela pri svojim kmetovanja.
Ce hočejo posestniki svilorejo vpeljati in na visoko stopnjo povzdigniti, morajo skerbeti, de murbinih dreves dovelj zarede in se s svilorejo le toliko časa pečajo, dokler se je kmetje poprimejo, in začno sami zidne eerve rediti.
Se je ljubezen do sviloreje enkrat pri kmetu vnela, potem še le bodo imeli naj večji korist od reje murbinih dreves, ker bodo perje majnsim posestnikam, kme-tam, kajžerjem, sabenjcam i. t. d. lahko po nar nižji ceni — funt po pol ali pa po krajcarji — prepustiti zamogli.
Naj veči posestniki in gradniki zamorejo pri kmeta s svojimi koristnimi izgledi nar prej h kaki reči ljubezen obuditi, in če se bodo sviloreje poprijeli kakor gre, bodo deželo gotovo v malih letih na veči stopnjo premoženja povzdignili, in zat6 jim bodo tudi vnuki in vnukov vnuki hvalo po širokim in dolgim prepevali na veke in veke! —