^^^^ ^Ě Glasilo Občine Lukovica 10	^
Roi^oiunjac
November 2010, letnik XII, številka 10, izid: 26. 11. 2010
stran 6
stran 8
stran 10
Prisege župana in občinskih svetnic in svetnikov
Družina Kotnik iz Lukovice
Ana Meden, zlata maturantka


S Triglav kaskom do snežne freze!
Sklenite zavarovanje v času od 1. 9. do 31. 12. 2010 in sodelujte v nagradnem žrebanju!
Več na www.honda-as.com Tel.: 01 56 23 333
{(eut
d^o.o.
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ
Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212
popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje zobna protetika z uporabo sodobnih materialov zdravju prijazna brezkovinska keramika beljenje zob
DO KONCAJANUARJA 2011 BREZPLAČNI PREVENTIVNI PREGLEDI
Povabi svoje prijatelje na veselo praznovanje v restavracijo Marché® Lukovica!
Dodatne informacije: Marche Lukovica
Koseskega cesta la, 1225 Lukovica Tel.: 01 729 65 34,
Bozena.Zlojutro@marche-restQurants.com marche-restaurants.com
GOSTILNA * PIZZERIA * PIVOVARNA

Lukovica
041 629 523 ali 01 7236 736
www.gostilnafurman.si
Sprejemamo rezervacije za prednovoletna srečanja!
Informacije in rezervacije: 01 7236 736
Uvodnik
Kolesje sveta skozi oči
študenta, upanje nam še ostaja
Poklicala me je urednica in dejala, »Rok, jaz sem svoje povedala, uvodnik
je tokrat tvoj.« In kako naj delavec odgovori šefu? Dela sem se lotil in nastal je nekakšen posnetek sveta skozi oči študenta. Dan je vedno krajši in bolj turoben, v njem je vse manj svetlobe. Gospodarska in finančna kriza. Kriza vrednot. Odpúščanje delavcev. Nastavljanje direktorjev. Ustvarjanje lobijev. Pohlep. Boj za preživetje. Boj za oblast. Poleteti na Luno ... Z vsem tem nas obsipava svet.
V času študija študiraš tako, da osvojiš novo znanje in tudi tako, da premišljuješ, kam na zabavo. Bolj ko se študij bliža koncu, pa se v glavi vedno večkrat zavrti uvod tega besedila in postaneš zaskrbljen zaradi negotove in nejasne prihodnosti. In ko študent stoji ob izhodnih vratih fakultete, vidi smerokaze, kjer piše: »Kruha in iger, sedaj se gre zares, vržen si v vodo-splavaj ali utoni, komolčarstvo je zakon.«. Kdo naj bo študentu pravi kažipot? Dosedanja šola, tudi starši, ampak pogosto je to trnjeva pot, strma, nepravična, taka, ki naj ne bi prinesla ležerne prihodnosti. Študentu ta pot ni všeč in se spomni Machiavellijevega reka: »Cilj je pomembnejši od poti«. In ubere smer, ki jo je ubral »veljak«, direktor propadlega podjetja, ki se danes sonči v Dubaju. Razumemo, da si vsakdo želi varnosti in hkrati pestrega življenja, nekako kruha in igre. A kaj, ko se ta želja mnogokrat sprevrže v nečedne igrice, v spopad na delovnih mestih, spopad med vsemogočnim direktorjem in pohlevnim delavcem, v propad malega človeka po zaslugi močnejšega. Pisec uvodnih pojmov ni dolgo iskal, ker se pojavijo vsakodnevno v medijih. Žalostno pa je, da izkušnje kažejo, da so ravno pla-yerji z najbolj ostrimi komolci v tem svetu nagrajeni in cenjeni. Tako se njihove filozofije more nalesti tudi študent na izhodnih vratih, mladina, cvet prihodnosti, ki se od
Naslednja številka Rokovnjača izide 24. decembra, rok za oddajo prispevkov je 13. december. Svoje prispevke lahko pošljete po e-pošti na naslov rokovnjac@lukovica.si, po pošti ali jih oddajte v nabiralnik uredništva, GSM urednice: 051/365-992
starejših uči in normalno, da izbere lažjo pot. Ob tem me navdušujeta naslednji misli o sreči: »Svojemu prijatelju želi srečo, kajti le če je on srečen, boš tudi ti« in druga: »Srečen si, ko lahko upaš in veruješ v ljubezen«. Mladi upanje in ljubezen imamo. Apel pa gre generacijam pred nami, da nam tega ne vzamete. Ravno ob pravem času pa prihaja adven-tni čas, ki že sam po sebi pomeni, da nekaj (nekdo) prihaja, da nekaj pričakujemo (lat.: advenio priti, prispeti). V najdaljši noči leta se v revnih jaslih rodi novo življenje, svetopisemsko »Luč sveta«. Od tistega dne se noč začne krajšati in dan premore vedno več svetlobe. Letošnji advent naj bo čas, da se odgovorni (nastavljeni ali izvoljeni) v vseh inštitucijah zavejo, da je od njihovega ravnanja odvisno preživetje neke družine, da z goljufijo, zvijačo in leporečjem ne prideš daleč, da z lobiranjem pretentaš demokracijo in svobodo posameznika, da na ta način okolici škoduješ in seješ kreg med ljudi. Ob koncu adventa nam narava pokaže, da se stvari da zasukati, od takrat je noč krajša in dan premore več svetlobe. Smo naravi sposobni slediti tudi ljudje? V tej številki lahko preberete intervju z zlato maturantko, prebirate lahko o dogodkih, ki sporočilo upanja nosijo v sebi. Vedrina mladih naj se razleže med vse generacije in upamo, da bo kruha in iger za prav vsakega izmed nas dovolj, v pravi količini, ne preveč in ne premalo.
Uredniški odbor vam želi prijetno branje mesečnika, najdite v njem čim več »upanja polnih člankov«.
Rok Avbelj
VSEBINA	
Uvodnik	3
Potrjeni mandati županu in	
občinskim svetnikom	4
Hoferjev kotiček	5
Pogovor z Mojco Stoschitzky	
in Stanislavom Smrkolom	7
Predstavitev občinskih svetnikov	8
Alenka Klemen	
Tomaž Andrejka	
Vinko Pirnat	
Dogodki v Črnem grabnu	9
Intervju: Ana Meden, zlata maturantka	15
Ljubezen do kamna goji že	
tretja generacija	16
Družina Kotnik s Prevoj	17
Kmetija PRI VAZARJU	
Obvestila	18
Milena Bradač: Kaj je sreča	20
Knjižne novosti	22
Šport	23
Politika	24
Križanka	25
Zahvale, pisma bralcev	26
Foto utrinek iz literarnega večera Društva podeželskih žena Lukovica »Prisluhnite nam«. Foto: Drago Juteršek
ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorna urednica: Katarina Karlovšek; uredniški odbor: Milena Bradač, Rok Avbelj; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici: družina Škrbe, foto: Špela Kveder

Konstitutivna seja Občinskega sveta občine Lukovica
10. novembra 2010, je v Kulturnem domu Janko Kersnik v Lukovici potekala konstitutivna seja Občinskega sveta. Sejo je vodil najstarejši član Občinskega sveta Občine Lukovica Janez Jarc. Seje se je udeležilo vseh 16 novoizvoljenih članov Občinskega sveta Občine Lukovica.
Nina Kodrin, občinska uprava
Vabilo na konstitutivno sejo Občinskega sveta je vsebovalo naslednji DNEVNI R E D:
-	Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta
-	Poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana (poročevalec: - Aleksander Urankar - predsednik OVK)
-	Imenovanje komisije za potrditev mandatov članov sveta in ugotovitev izvolitve župana
-	Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta
-	Poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana
-	Slovesna prisega in pozdravni nagovor župana
-	Imenovanje Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
Novost, ki zadeva delo svetnikov v novem mandatu Občinskega sveta, je glasovanje z uporabo glasovalnih naprav. Vsak član Občinskega sveta je prejel glasovalno napravo s svojo zaporedno številko. Podrobno poročilo glede izvedbe volitev, vodenja postopkov Občinske volilne komisije in ugotovitev izidov glasovanja je podal predse-
Hofer
sporoča
Za Hofer pečem kruh in pekovske izdelke slovenske kakovosti!
Jože Rozman, pek
Hofer
isku ne odgovarjat

dnik komisije Aleksander Urankar in prisotne seznanil s poročilom OVK o izidu rednih volitev v Občinski svet Občine Lukovica in o izidu rednih volitev za župana , ki so bile 10. oktobra 2010.
Na podlagi predloga predsedujočega je bila imenovala Mandatna komisija, katere članice so bile tri svetnice Občinskega sveta, v sestavi:. Alenka KLEMEN - „ ZA ČRNI GRABEN", neodvisna lista Martina IGLIČ - LISTA ZA KS PREVOJE IN KS RAFOLČE Ani ČERIN - NEODVISNA LISTA ZA BLAGOVICO, TROJANE IN ČEŠNJICE Naloga Mandatne komisije je bila, da pregleda mandate članov občinskega sveta Občine Lukovica in mandat župana ter predlaga potrditev nespornih mandatov članov Občinskega sveta in župana. Pristojnost te komisije je veljala le v času konstitutivne seje Občinskega sveta Občine Lukovica.
Mandatna komisija je na podlagi izvedenega pregleda Poročila Občinske volilne komisije in potrdil o izvolitvi ugotovila, da so vsi mandati članov Občinskega sveta nesporni ter predlagala potrditev mandatov naslednjim članom Občinskega sveta Občine Lukovica:
BOJAN ANDREJKA TOMAŽ ANDREJKA FRANC AVBELJ GREGOR BAJDE TOMAŽ BEDEN ANI ČERIN VINKO DRAGAR TONE HABJANIČ
MARTINA IGLIČ JANEZ JARC DANILO KASTELIC MATEVŽ KINK ALENKA KLEMEN VINKO PIRNAT ANTON POGAČAR STANISLAV SMRKOL
Mandatna komisija je prav tako ugotovila, da je mandat župana Občine Lukovice nesporen, zato so člani Občinskega sveta soglasno potrdili mandat županu Občine Lukovica Mateju Kotniku.
V nadaljevanju so člani Občinskega sveta skupaj z županom podali slovesno prisego: »Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal/a v skladu s pravnim redom Republike Slovenije in Občine Lukovica. Pri izvrševanju svoje funkcije bom ravnal/a vestno in odgovorno v korist in za blaginjo občank in občanov Občine Lukovica.« Predsedujoči je v nadaljevanju vodenje seje predal županu Mateju Kotniku. Župan je članom Občinskega sveta pojasnil, da se na konstitutivni seji občinskega sveta imenuje Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predlagal je, da stranke in liste podajo ustne predloge za člane komisije, ki jo sestavlja pet članov. Pojasnil je, da se bodo izvedle tajne volitve, v kolikor bo podanih več kot pet predlogov za člane. Na podlagi šestih prejetih predlogov (VINKO DRAGAR, predlagatelj: Lista za šport in razvoj občine; MARTINA IGLIČ, predlagatelj: Lista za KS Prevoje in KS Rafolče; ALENKA KLEMEN, predlagatelj: »ZA ČRNI GRABEN«, neodvisna lista; DANILO KASTELIC, predlagatelj: SDS; ANTON POGAČAR, predlagatelj: Neodvisna lista za Blagovico, Trojane in Češnjice; VINKO PIRNAT, predlagatelj: NSi), je bila na podlagi izvedenega tajnega glasovanja, imenovana Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v sestavi:
1.	Anton POGAČAR - predsednik
2.	Danilo KASTELIC - namestnik predsednika
3.	Alenka KLEMEN - član
4.	Martina IGLIČ - član
5.	Vinko DRAGAR - član
Pogovor z Mojco Stoschitzky in Stanislavom Smrkolom
Mojca Stoschitzky in Stanislav Smrkol sta bila kandidata na letošnjih lokalnih volitvah za mesto županje oziroma župana v Občini Lukovica. Povprašali smo ju, kakšno je njuno mnenje o rezultatih volitev.
razpisih in nikakor ne s podelitvijo stavbne pravice, ki investitorju omogoča, da zgradi objekt, potem pa ga odda občini v najem za določeno obdobje. Izgradnja javnega zavoda, kot je osnovna šola, ne more in ne sme temeljiti na takšni pravni podlagi! Prednostna naloga je vsekakortudi izgradnja Doma starejših na Prevojah, z vsemi oblikami dnevnega varstva in drugih oblik medgeneracijskega sodelovanja. Menim, daje bilo doslej vloženo premalo truda v realizacijo idejnih projektov, proračunska sredstva pa so se trošila za nove projekte te načrtovane investicije; ker sam idejni projekt ne pomeni prav ničesar, razen idejne zasnove, je pot od tukaj naprej še dolga, zato bi morala občina intenzivneje iskati rešitve s Kmetijskim inštitutom Slovenije, ki je lastnik objekta (stari svinjaki) in za njegovo rušenje zahteva določene pogoje oziroma zagotovitev nove lokacije. Ker tudi Mlekarska zadruga Prevoje želi čim prej oddati svoje zemljišče za izgradnjo doma, bi morali to nalogo izpeljati z roko v roki.
Kako vidite Občino Lukovica v prihodnosti, v katero smer bi se morala občina, po vašem mnenju, razvijati?
Prihodnja leta bodo izjemno težka, zato vidim največjo perspektivo vdolgoročnem načrtovanju, ki bi edino omogočalo pridobitev nepovratnih evropskih sredstev. Dejstvo je, da bo delež iz vreče državnega proračuna, namenjen občinam, še manjši in občine bodo bolj ali manj odvisne od lastne iznajdljivosti in sposobnosti. Če bo občina znala pridobiti omenjena sredstva, bo razvoj še mogoč; le-ta pa bi moral dati prednost področjem, ki bi prinesla ustvarjanje novih delovnih mest in pogojev za mlade družine, samostojne podjetnike in pravne osebe, ki bi prihodek ustvarjali v domači občini. Izgradnja obrtne cone torej in ne le stremljenje k izgradnji večjega števila stanovanj v Lukovici. Poleg tega bi bilo potrebno ohraniti najboljša kmetijska zemljišča, kajti le od pozidav in trgovin niti država niti občina ne bo mogla več dolgo živeti. Iz prostorskega plana torej izločiti velike površine kmetijskih zemljišč in si prizadevati za takojšnji sprejem občinskega prostorskega načrta, ki bo omogočal gradnjo stanovanjskih hiš našim občanom. Več bi morali vlagati tudi v razvoj naše že uveljavljene blagovne znamke Črni graben, in sicer v povezavi z razvijanjem turizma, zlasti manjših turističnih kmetij in kulturno zgodovinskimi spomeniki.
Kako ocenjujete sestavo novega občinskega sveta?
Ker je županu s takšno sestavo neodvisnih list uspelo zagotoviti tudi veliko večino v občinskem svetu, bo nedvomno imel mnogo »lažje delo« kot z občinskim svetom v preteklem mandatu. Delo člana občinskega sveta zahteva veliko izkušenj in poznavanja področij dela občine in občinskega sveta. Ker so vse neodvisne liste v času volilne kampanje v svojih programih oglašale pripravljenost za sodelovanje ne glede na pripadnost oziroma politično opredeljenostjo posameznih članov sveta in s ciljem delati za skupno dobro naše doline, sem prepričana, da bodo odločali v skladu s svojim osebnim prepričanjem in načelom vestnosti in poštenja. Najslabše bi bilo, če bi postali zgolj glasovalni stroj.
Mojca Stoschitzky
Kako ocenjujete ponovno izvolitev Mateja Kotnika za župana Občine Lukovica
Glede na dejstvo, da je tolikšen odstotek občank in občanov, ki so glasovali za župana naše občine, svoj glas oddalo Mateju Kotniku, ne morem trditi drugače, kot da je župan postal kandidat, ki je za večino občanov po dveh zaporednih mandatih še vedno najprimernejši. Tako so odločili volivci in to moramo spoštovati. Osebno menim, da so imeli župani vseh slovenskih občin, ki so doslej opravljali to funkcijo, določeno prednost pred ostalimi kandidati; župani v svojih programih lahko izhajajo predvsem iz opravljenega dela v preteklih letih, medtem ko smo ostali kandidati lahko le obljubljali izpolnitev zastavljenega programa. Za Občino Lukovica prihodnja štiri leta ne bodo lahka in župana čaka naporno delo, ki bo zahtevalo izjemno veliko znanja, sposobnosti in gospodarnega ravnanja s proračunskimi sredstvi.
Česa se bo potrebno, po vašem mnenju, v Občini Lukovica prednostno lotiti?
Prioritetna naloga bi morala biti izgradnja dodatnih oddelkov vrtca na Prevojah; pri tem poudarjam, da bi moral župan ravnati v skladu z načelom dobrega gospodarja, transparentnosti in pravilne pravne podlage pri sklepanju pravnih poslov. Dosedanji postopki so, žal, pokazali zelo ohlapno poznavanje zakonodaje s področja stvarnega prava. Ali pa je šlo morda za prehitro vodenje postopkov zaradi želje postavitve temeljnega kamna v predvolilnem času. Vsekakor se strinjam, da je izgradnja dodatnih oddelkov vrtca nujna, vendar pa ne na račun prevelikega tveganja za občino in še manj za Osnovno šolo Janka Kersnika, ki naj bi kot pogodbena stranka prevzela obveznost plačevanja najemnine za najemnino prostorov (in to kljub prevzemu obveznosti občine za pokrivanje teh stroškov). Naslednja prednostna naloga je izgradnja nove osnovne šole na Brdu (osebno sem zagovarjala ohranitev sedanje lokacije), ki je, kot je bilo ugotovljeno, v zelo slabem stanju, poleg tega pa ne zadošča več vsem prostorskim zahtevam devetletne osnovne šole. Ker je takšna investicija zelo velik finančni zalogaj za občino, bi morala tudi Občina Lukovica sredstva vsaj delno pridobiti na javnih
Se po vašem mnenju že ve, katere stranke bodo v koaliciji in katere v opoziciji?
Ker nisem kandidirala za članico občinskega sveta in tako nisem njegova članica, na to vprašanje težko odgovorim. Lahko si sicer ustvarim svojo sliko in pričakovanja, vendar so to le ugibanja. Verjetno pa se bo to kmalu pokazalo.
Ali občina Lukovica po vašem mnenju, potrebuje tudi podžupana oz. podžupanjo?
Ne le, da ga potrebuje, občina MORA imeti podžupana. Vsaj enega. Tako določa tudi Zakon o lokalni samoupravi, ki je bil glede tega v naši občini v preteklem mandatu kršen. Podžupan je lahko pooblaščen za določene zadeve, kar pomeni tudi razbremenitev župana. Seveda pa mora župan podžupanu popolnoma zaupati, saj je ta poleg direktorja občinske uprave, županova desna roka. Zato je dobro sodelovanje in medsebojno zaupanje nujno potrebno.
Stanislav Smrkol
Kot član Občinskega sveta občine Lukovica in sveta Krajevne skupnosti Lukovica se zahvaljujem za izkazano podporo. Še vnaprej se bom zavzemal za iste cilje in načela, ki sem jih zastopal kot županski kandidat.
Spoštujem načelo, da imajo volivci vedno prav. In ponovno izvoljeni župan Občine Lukovica Matej Kotnik ima pred sabo veliko zastavljenih nalog, ki jih s kvalitetnim delom ter vodenjem uprave in občine kot sistema z lahkoto izpelje. Pričakujemo pa tudi, da se njegovo geslo »Potrebovali bomo več korajže«, uresniči. Največ pa je odvisno od tebe samega, kot izvoljenega župana. Županska funkcija naj bi bila kot sinonim za odgovorno delo; upamo samo, da se ne bo posluževal slovitega stavka OBČINA, TO SEM JAZ. Kot župan ima velika pooblastila, na katera tudi občinski svet nima vpliva oziroma gre župan lahko preko njega. In kako naprej? Ali biti v konstruktivni opoziciji? Vsekakor bo delo v novem občinskem svetu v naslednjih štirih letih naporno in občina Lukovica potrebuje podžupana, ki bo deloval transparentno in v prid občanom, javnosti in sodelavcev ne bo zavajal z napačnimi podatki in si bo prizadeval za perspektivno prihodnost. Podžupan naj bi obvladal vsaj polovico toliko jezikov kot župan, da se bo lahko sporazumeval z vsemi.

Predstavitev svetnic in svetnikov
Lokalne volitve so prinesle tudi novo sestavo Občinskega sveta v Občini Lukovica. Vseh šestnajst svetnic in svetnikov bomo v prihodnjih številkah tudi na kratko predstavili. Tokrat predstavljamo tri; Alenka Klemen in Tomaž Andrejka sta bila svetnika že v preteklem mandatu, Vinko Pirnat pa je kot predstavnik Nove Slovenije prvič član občinskega sveta.
Alenka Klemen
Sem magistrica znanosti na področju organiziranja informacijskih sistemov. Zaposlena sem v podjetju Omikron d. o. o. kot svetovalka in vodja projektov. Moja naloga je analiza poslovnih procesov in preučevanje možnosti njihovega izboljševanja s pomočjo moderne informacijske podpore. Glede na postavljene poslovne cilje, iščem načine njihove realizacije v optimizaciji poslovnih procesov s pomočjo informacijske tehnologije ERP sistema Infor. Pri svojem delu moram biti zanesljiva, delavna, kreativna, odločna, vztrajna, optimistična, pripravljena se učiti, komunikativna, sposobna organizacije in vodenja ter team-skega dela.
Mislim pa, da bo v tem mandatu, vsaj na začetku, največ dela s sprejemom občinskega prostorskega načrta in reševanjem prostorske stiske naše osnovne šole na Brdu.
Tomaž Andrejka
Se lahko na kratko predstavite?
Sem poročen, oče dveh sinov, po poklicu pa univerzitetni diplomirani ekonomist. Na delovnem mestu se skupaj s sodelavci dnevno ukvarjam z reševanjem težav in iskanjem načinov, kako zapletene stvari narediti izvedljive, pri tem pa upoštevati predpise in objektivne danosti.
Katera področja želite v tem mandatu kot občinski svetnik/ca še posebej spremljati in aktivno sodelovati?
Menim, da bo največji projekt svetnikov tega mandata sprejem prostorskih aktov. Strategija prostorskega razvoja in izvedbeni akti bodo korenito posegli v življenje sedanjih in bodočih občanov naše občine. Z aktivnim sodelovanjem bi rad prispeval k temu, da v naslednjih letih omogočimo skladen razvoj celotne občine, naredimo občino prijazno občanom, pripravimo okolje, ki bo spodbujalo podjetniške investicije na območju občine, hkrati pa našim naslednikom pustimo dovoljnepozi-danih območij, ki bodo podlaga za ohranitev in razvoj kmetijstva, občanom pa omogočala vsak dan znova užiti lepote narave in izkoristiti prednosti, ki jih prinaša življenje na podeželju. Smo pred zahtevno nalogo. Potrebno bo prisluhniti željam in potrebam naših občanov, soočiti različna stališča in poglede ter poiskati optimalne rešitve.
Prostega časa imam bolj malo, zato sem svoje hobije zadnja leta zanemarila in ta čas raje preživljam z možem Milanom in hčerko Tino. Najbolj srečna sem, ko se z njima odpravim na morje in vse skrbi in delo pustim doma. V tem mandatu bom nadaljevala delo v občinskem svetu, ki sem ga začela v prejšnjem mandatu. Pomembno je, da dosežemo vse cilje, ki smo si jih kot »ZA ČRNI GRABEN«, neodvisna lista zastavili - če povzamem na kratko: enakomerni razvoj vseh delov naše občine, učinkovita poraba sredstev, koriščenje evropskih sredstev, sprejem občinskega prostorskega načrta s hitrejšim odzivanjem na potrebe občanov, stanovanjska gradnja v obsegu in okolju, ki jo omogoča infrastruktura, spodbujanje kmetij v dopolnilno dejavnost, varovanje okolja, gradnja kanalizacije tudi na drugih območjih občine, spodbujanje koristne uporabe meteorne vode, rešitev prostorskih težav na osnovni šoli na Brdu, organizirana skrb za starejše občane (gradnja doma, dnevno varstvo, pomoč na domu), boljša zdravstvena oskrba občanov, mladim omogočiti organizirano izrabo prostega časa (športne, kulturne in druge dejavnosti), javno in transparentno delovanje organov občine (objave gradiv na internetu, spremljanje sej prek lokalne TV), spoštovanje različnih pogledov pri reševanju odprtih vprašanj in oblikovanju za občane ugodnih rešitev.
življenje in športno udejstvovanje občanov. Izvedba naštetega bo zahtevala veliko sredstev, ki jih je žal vedno premalo, zato upam, da bodo proračunska sredstva načrtovana in uporabljena s skrbnostjo dobrega gospodarja.
Bi sprejeli mesto podžupana/podžupanje, če bi vam bilo ponujeno?
Po nenapisanem pravilu mesto podžupana pripada stranki ali listi, ki je na volitvah prejela največ glasov, zato se v naši listi »Za Črni graben« s tem vprašanjem nismo ukvarjali.
Vinko Pirnat - Cene, občinski svetnik NSi
Že 20 let živim z ženo Pavlo in štirimi sinovi v prijetni sončni vasi Koreno, obkroženi z dobrimi in poštenimi sosedi, s katerimi smo skupaj zgradili cesto in lokalni vodovod. Od nastanka nove občine Lukovica (1995-2005) sem bil zaposlen kot tajnik in nato direktor občinske
Kaj je po vašem mnenju prioritetnega pomena v Občini Lukovica?
Poleg sprejema prostorskih aktov še izgradnja prizidka vrtca, nove osnovne šole na Brdu, doma starejših občanov, kmalu bo verjetno potrebna tudi razširitev zdravstvenega doma. Ob tem pa ne smemo pozabiti na izgradnjo kanalizacije, vzdrževanje cest in druge komunalne infrastrukture, na skrb za družbeno
uprave. Aktivno sem sodeloval pri vseh projektih, ki so se zelo intenzivno odvijali v tistih časih: oblikovanju nove občinske uprave, režijskega obrata, delitveni bilanci stare občine Domžale, sodelovanju z državo in izvajalci ob izgradnji AC in ob tem celotne komunalne infrastrukture, vrtca, projektih CRPOV, civilni zaščiti, krajevnimi skupnostmi in društvi ^ Zaradi nestrinjanja z načinom vodenja občine sem se odločil za samostojno podjetniško pot.
V	preteklem letu ste o moji dejavnosti bralci Rokovnjača in »Cenzure« prebrali veliko neresnic, ki pa jih zaradi uredniške politike lokalnega časopisa nisem uspel pojasniti in objaviti odgovora, kot so mi to omogočili v časopisu Dnevnik.
V	novoizvoljenem občinskem svetu bom podpiral vse jasno in pošteno predstavljene predloge, posebno pa se bom zavzemal za enakovredno obravnavo vseh krajev naše občine, transparentno porabo občinskega proračuna ter skrbno in varčno načrtovanje in izpeljavo projektov, ki nas čakajo v tem mandatu.
Veselili so se tudi mladi (arhivski posnetek)
Zaključek nogometne sezone
Martinovo nedeljo namenjajo Zlatopoljski nogometaši za nekakšen zaključek nogometne sezone na zunanjih igriščih.
Tone Habjanič
S tradicionalno tekmo STARI:MLADI, v katerem so bili zmagovalci mlajši, so tokrat sklenili spet bogato nogometno leto. Pohvalijo se lahko s prek trideset odigranimi srečanji in
velikim izkupičkom zmag. Uvrščajo se na sam vrh občinskega nogometa, kar dokazujejo rezultati in številni osvojeni pokali. To pa je zelo spodbudno za posameznike in številne člane društva.
Z oktobrom so pričeli z igrami tudi v zimski nogometni ligi v RCU, vabijo pa tudi ostale člane na rekreacijo vsak petek ob 19. uri na Osnovni šoli Brdo.
Predstavitev društev v Kamniku
Kavarna Veronika v starem mestnem jedru Kamnika vljudno vabi društva, slikarje, glasbenike in druge umetnike iz Črnega grabna, da se predstavijo v kavarni. Med številnimi umetniki, se je v kavarni Veronika predstavila tudi Metka Jarc, slikarka in oblikovalka iz Prevoj.
Vse informacije na telefon: 051/364-333, e-pošta: katarina@rta.si.
Vabljeni!
Skupna slika najboljših
Družabne igre krajanov
Po nekaj tednih odlašanja je Zlatopoljcem le uspelo izpeljati družabne igre krajanov in članov društva.
Tone Habjanič
Prek trideset jih je sodelovalo in se dokazovalo v različnih družabnih igrah, v katerih je poleg sposobnosti botrovala tudi sreča. Največjo pozornost je zopet pritegnilo podiranje stož-
ca, kjer so se dokazovali tako mladi kot starejši, zanimive pa so bile prav vse igre. Nedeljsko popoldne smo preživeli v pravem druženju, v katerega so se vključili tudi nenastopajoči in ga zaključili s podelitvijo medalj najboljšim.
V	različnih starostnih skupinah so jih prejeli naslednji:
V	najmlajši skupini: Rok Močnik, Maja Šinkovec, Mateja Močnik.
Do 10 let: Miša Šinkovec, Barbara Pavlič, Grega Hribar.
Od 11-15 let: Anže Korošec, Maruša Pavlič, Tomaž Klopčič. Do 25 let: Emil Močnik. Od 26-40 let: Stanka Oražem, Mojca Šinkovec, Igor Močnik.
Nad 40 let: Marko Vrankar, Stane Hribar, Igor Stražar.
Vsem čestitamo!
Zahvalna nedelja - nedelja zakonskih jubilantov
Mnogim jubilantom, ki so v letošnjem letu praznovali okroglo obletnico poroke 10, 20, 25, 30, 40, 50 in slednjih je bilo kar nekaj, je na vstopu na skupno zakonsko pot zaigral poročno koračnico organist Lojze Pezdirc in zapeli so člani župnijskega mešanega pevskega zbora in slednji so tako storili tudi na zahvalno nedeljo, ko so se zbrali zakonski jubilanti, da obnovijo zakrament svetega zakona, ki so si ga podelili pred tolikimi leti. Djd
Slovesnosti primerno je bila okrašena cerkev Marijinega Vnebovzetja na Brdu in tudi pritrkovanje v zvoniku je naznanjalo veliko slovesnost. Tokrat so poleg domačega župnika Andreja Svete pred oltar pristopili še duhovni pomočnik Ivan Povšnar, pater Franci Seničar, kot glavni ma-šnik in Jože Mrvar iz Zapog. Z mislimi o vrednotah zakona je nagovoril zbrane može in žene jubilante predstavnik ŽPS Anton Meden in jim zaželel blagoslov na njihovi nadaljnji skupni poti. Iz nagovora p. Francija smo spoznavali, da vedno nekaj dajemo, čeprav se tega ne zavedamo in hvala Bogu, da to lahko storimo. Popeljal nas je po vsebini prvega in drugega berila in ob tem smo spoznavali, da jubilanti poleg svoje stanovitnosti in zvestobe dajejo svojim otrokom smisel življenja in jim pokažejo pravo pot. Z nekaterimi stavki pa je povedal še veliko več. Kadar naša beseda ni prava, je prehitro izrečena, se da popraviti, beseda lahko dvigne, lahko potlači in lahko ubija, slabi ljudje nimajo vsi vere, stisk roke včasih veliko več pove kakor beseda ^ Po končani sveti maši smo prisluhnili še, ja, seveda oznanilom in čestitki domačemu župniku, ki je na zahvalno nedeljo praznoval svoj rojstni dan. Čeprav smo proslavljanje prestavili na godovni dan, je vseeno prav, da se z besedo HVALA zahvalimo za delo, ki ga opravlja v obeh župnijah. In sledilo je še skupno fotografiranje in potem odhod v župnišče, kjer so članice in člani Karitas pripravili pogostitev za jubilante in ob tem so se ponovno spletle stare vezi ob obujanju spominov na tiste dni, ko so z roko v roko včasih tudi skrivoma hodili po poteh Črnega grabna. Naj pride Božji blagoslov na vašo skupno prehojeno pot in naj na tej poti tudi ostane, tako v skrajšani obliki, sta v imenu vseh jubilantov zaželela vsem tudi zakonska jubilanta.
Tečaj za varno delo z motorno žago v Blagovici
Društvo podeželske mladine je 29. in 30. oktobra organiziralo tečaj za varno delo z motorno žago, ki ga je izpeljala ekipa inštruktorjev s Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna. Aleš Podbelšek
Na tečaju je sodelovalo 16 tečajnikov, ki so v petkovem popoldnevu v prostorih KS Blagovica pridobili teoretično znanje, v soboto pa so odšli v gozd nad Gorenjami, kjer so s praktičnim prikazom izvedeli vse potrebno za varno delo. Da pa so vsi uspešno opravili tečaj, je bilo potrebno vso pridobljeno znanje tudi pokazati inštruktorjem, tako da je vsak tečajnik podrl po eno drevo, seveda po »šolsko«. Po končani praksi je naše društvo pripravilo malico in se vsem zahvalilo za sodelovanje, zahvala pa velja tudi inštruktorjem in seveda lastnikoma gozdov, kjer se je odvijala sečnja in sicer Miru Benkoviču in Darku Podbevšku. Smo pa enotnega mnenja, da bomo podobne tečaje v prihodnje še izpeljali ter našim krajanom preprečili poškodbe in olajšali delo v kmetijstvu. Želimo si, da bi tudi vsi mladi, ki se dnevno srečujejo z nevarnostmi, opravili potrebne tečaje in uporabljali zaščitna sredstva, ki so potrebna.
Krajevna skupnost Prevoje aktivna z novimi močmi
Krajane in krajanke obveščamo, da se je 22. oktobra 2010 konstituiral novi Svet Krajevne skupnosti Prevoje.
Člani Sveta smo na seji izvolili novo predsednico sveta Krajevne skupnosti Prevoje Matejo Orehek in novega podpredsednika Franca Doli-narja. Člani Sveta se zavedamo, da poslanstvo, ki ste ga nam zadali, vi, krajani in krajanke, ne bo enostavno, vendar smo pripravljeni na številne izzive z veliko mero elana.
Prepričani smo, da bomo lahko složno sprejemali odločitve v dobro vas vseh in se vam, volivkam in volivcem, ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo za izkazano zaupanje na lokalnih volitvah 2010.
Svet Krajevne skupnosti Prevoje
Misijonska nedelja
Tudi tokrat smo se na misijonsko nedeljo spomnili z molitvijo in darovi naših misijonarjev, ki delujejo po svetu in ki smo jim lahko neizmerno hvaležni, da orjejo ledino in so poslanci Božje dobrote na njivah vsega sveta. Ob tem pa ne smemo pozabiti vseh tistih »misijonarjev«, ki v zaledju, v domovini, v Sloveniji, torej vseh vernikov in dobrotnikov, ki skrbijo ob pomoči Misijonskega središča Slovenije, da njihova gorečnost ne usahne. djd
Ob tem nam misli poromajo na misijon San Miguel de Italaque, kjer je deloval slovenski misijonar Franci Pavlič. Ta je od glavnega bolivijskega mesta La Paz oddaljen dvesto kilometrov. Povprečna nadmorska višina misijona je 4000 metrov. Ljudje na misijonu so v večini Indijanci Ayma-ra - potomci Inkov. Večji del so poljedelci in se preživljajo s pridelavo krompirja ter rejo lam, alpak in ovc. Krompirja in živali ne prodajajo, vse menjajo za drugo hrano in obleko. Narava je na teh višinah zelo skopa: ni dreves, ni vode. Ljudje nimajo nobene zdravstvene oskrbe, ni trgovin, pošte, cest, elektrike ... Izjema pri elektriki je misijonski center Italaque. Ena sama cesta povezuje center misijona z La Pazom, ki pa je v času deževne dobe neprevozna zaradi plazov kake štiri mesece. Franci Pavlič je na tem misijonu deloval od leta 2000. Od svojega predhodnika je na misijonu prevzel skrb za srednjo misijonsko šolo za mlade in odrasle, vrtec ter mnogo drugega dela. Področje misijona je na predzadnjem mestu glede pismenosti v državi in med ženskami se le redko najde katera, ki bi znala pisati in brati. In s kakšnim zanosom je pripovedoval o svojih Aymarih, ko je bil doma na obisku in vendar, kljub njegovi prerani smrti misijon še vedno deluje, zahvaljujoč posameznikom, ki nada-
ljujejo začrtano pot Francija Pavliča. Zahvaljujoč Marini Škrabec, ki sem ter tja osebno pregleda, kako je v Boliviji na misijonu, se je s pomočjo Sklada Francija Pavliča in z denarjem od zbranega starega papirja tam že marsikaj postorilo. In če se je zbiranje časopisnega papirja prijelo, je tako tudi s poštnimi znamkami, ki jih oddajamo na Misijonsko središče, le članstvo Pavličevega sklada, ki prispeva dobršen del sredstev za delo misijona se ne širi in bi se lahko. In misijonska nedelja je lahko dan, ko se odločimo, da bomo pomagali in pristopili k skladu, da bodo Franci-jevi Aymari lahko živeli človeku dostojno življenje.
Dnevi morske kuhinje
Morski sadeži ali ribiški izdelki predstavljajo skupino dragocenih živil, ki v mnogih regijah po svetu veljajo za edini vir proteinov in
ostalih hranilnih snovi. Od ostalih živil se razlikujejo po značilnem vonju, vsebnosti polinenasičenih maščob dolgih verigi (omega-3 maščobne kisline), lahko prebavljivih proteinih visoke biološke vrednosti ter visoki vsebnosti redkih mineralov, še posebej joda in selena. djd
Dejstvo je, da imajo narodi, ki živijo ob morju (na primer v Sredozemlju), manj degenerativnih bolezni od tistih, v gosto naseljenih urbanih območjih zahodnih dežel, kar gre pripisati značilni prehrani (ribe, vino in oljčno olje) in blagi, suhi klimi.
In vendar nam statistike govorijo, da Slovenci pojemo premalo rib, kajti priporočljivo je uživanje rib vsaj dvakrat do trikrat na teden. Zato je toliko bolj pohvalno, da se vsaj s strani gostincev poudarja pomen zdrave prehrane. Tako smo tokrat ponovno bili deležni dnevov morske kuhinje v gostilni Furman. Poleg odlično pripravljenih jedi - zakladov jadranskega morja, smo prisluhnili pravi dalmatinski glasbi v živo, zahvaljujoč ansamblu Santa Domenica s Hvara, saj ob pravi glasbi morska hran še bolj tekne. Vendar to še ni bilo vse, saj star pregovor pravi, da mora riba trikrat plavati in, da je v tretje plavala ravno v pravi tekočini, nas je poučil Matjaž Trošt iz vinske kleti Vipava 1894, kjer znajo z grozdjem in vinom, kakor so tokrat v kuhinji gostišča Furman znali z ribami in ostalimi dobrotami morja, da bi tudi mi živeli bolj zdravo.
Kostanjčkov piknik ŠKD Bregar
Še vreme nam je šlo na roko, da smo pod streho, bolje rečeno, da smo se člani in simpatizerji ŠKD Bregar zbrali na letošnjem kostanjevem pikniku na kmetiji pr' Bregar. djd
Tako smo se v nedeljo, 24. oktobra, popoldne zbrali v društvenih prostorih in v okolici in se dodobra najedli pečenih kostanjev, ki sta jih tokrat družno pekla Matej in Pavle, rezali pa vsi, ki so imeli malce časa. Vendar niso bili prav vestni pri tem delu, saj je marsikateri kostanj lepo počil na vročem ognju.
A nismo jedli samo kostanja, saj so nam pridne članice za popotnico napekle dovolj sladkih dobrot in na koncu smo poskusili še nekaj mesnatih zadev, ker pravijo, da kostanj napenja. Še celo sonce se nam je nasmehnilo in pokazalo ravno toliko, da smo odložili jopice in se veselo pomerili v košarki. S čajem in pecivom so zaključile nedeljsko popoldne z novimi idejami, ki bodo krepile društveni duh in širile obzorja vsem zbranim.
Nastop moškega pevskega zbora Janko Kersnik Lukovica
Slovenska pesem je lepa, najsi bo to narodna, ponarodela, ljudska ali umetna in, če jo zapojo fantje in možje Moškega pevskega zbora Janko Kersnik in, če je prostor tak, da kar vabi k petju, potem se sliši ubrano petje, ki mu radi prisluhnemo. V ponedeljek, 25. oktobra, so člani zbora zapeli skupaj z ženskim pevskim zborom Werca's folk chair iz kraja Morpeth v deželi Northumberland iz Anglije in mešanim pevskim zborom staršev in učiteljev Waldorfske šole. Iz bele Ljubljene za Rokovnjača Djd
No, ampak skupne pesmi so bile na vrsti šele na koncu v bolj sproščenem delu nastopa, kjer se je razgovoril tudi veleposlanik Anglije nj. eksc. g. Andrew Page, ki nas je v uvodnem nagovoru, čeprav se šele uči slovensko, kakor je dejal, pozdravil v lepi slovenščini. In so začeli z svojim nastopom v Waldorfski šoli, ki so jo napolnili otroci in starši, pa čeprav so bile krompirjeve počitnice.
Najprej naš moški zbor, potem ženski zbor, pa za dvig razpoloženja s harmoniko Tomaž Pustotnik, ki je že v Angliji med obiskom našega pevskega zbora z igranjem na svojo harmoniko napravil dober vtis in se tudi tokrat tradiciji ni izneveril, nato ponovno ženski pevski zbor in nji-
hov ansambel, če lahko skupino treh žena tako imenujem. In na koncu še učenje, saj smo bili v šoli in so nas učili tako po ena, dva in tri in štiri angleške in škotske plese in bilo je prav zabavno, saj smo vsi uživali, se smejali in spoznavali nove plesne korake.
Nam dobro poznani David Burbidge je tudi tokrat ženski pevski zbor naučil nekaj slovenskih pesmi in tudi himno in kako lepo je bilo slišati našo himno iz angleških grl. So pa fantje zapeli tudi rokovnjaško himno, da so dekleta in žene izvedele, iz kje prihajajo in vendar jih je najbolj očaralo petje tiste Žabe ohcet so imele, oh ne Žabe svatbo so imele ^ in so jo morali kar nekajkrat ponoviti.
In na koncu troboj, najprej naši, potem Angleži, potem pa mešani pevski zbor izmenjaje se peli, da smo uživali v petju tudi v neuradnem delu druženja in brez napitnice, ki jo tudi naši pojejo, v angleščini ni šlo. Prijetno je bilo druženje in tkanje novih vezi tako med zborovodjema Sandro Kerr in Igorjem Velepičem, kakor med ostalimi člani in ob kozarčku rujnega, pečenem kostanju in obilici dobrot, ki so jih pripravile gospodinje moškega zbora in gostiteljev, je druženje trajalo še dolgov noč.
Priložnost zamujena, ne vrne se nobena
In še res je to. Zato so se člani ŠKD Bregar kar na hitro odločili in obvestili svoje člane ter okoliška društva, da jim v goste prihaja priznana trenerka in inštruktorica jezdenja iz Anglije, Sharon Newman, ki je v Sloveniji gost zastopnika za prehrano konj Lorum d. o. o. Tako nam je v sredo, 13. oktobra, najprej Vesna Bitenc, svetovalka za prehrano konj spregovorila o načinu prehrane konj in nam ob tem predstavila blagovno znamko Dodson&Horrell, ki je družinsko podjetje in se že prek 60 let ukvarja z proizvodnjo hrane za domače živali. djd
Seveda ob tem ni šlo brez vprašanj, kaj dati konju, ki je takšen in kaj tistemu, ki ima takšne in takšne probleme. Svetovalka za prehrano Vesna Bitenc je vsem z veseljem odgovorila in ob tem navedla še, kaj in kako pravilno prehranjevati konja, da bo zdrav in sposoben za delo. Ob pomoči Vesne smo spoznali tudi delo trenerja jezdenja v Angliji, ki se močno razlikuje od našega, saj se pri njih začne jezdenje, bolje rečeno igra s konji že od malih nog.
Tako otroci rastejo skupaj s konji in začno pri mini poniju in skupaj s svojo rastjo menjajo tudi višino konj. Ob tem ni pozabila omeniti, da se prek igre navajajo tudi na nego in oskrbo konj. Zadovoljna ob pogledu na veliko število mladih, ki jih veseli jezdenje, je omenila, da bi bila pripravljena narediti tabor za otroke, ker vidi, da je na kmetiji prostor, znanje in konji, da začno rasti nove generacije jezdecev. In kaj dati gostu iz Anglije v spomin na naše kraje? Spomnili smo se spominkov, ki so jih pevci moškega pevskega zbora Janko Kersnik na svoji turneji v Angliji podarili svojim gostiteljem in smo še mi podarili slovenske pesmi in zelo se jih je razveselila. Po ogledu konj v hlevih smo še poklepetali ob sveže pečenem jabolčnem zavitku in čaju, saj je zunaj že kazalo, kakor, da bo jutri zima.
Koncert zborov, sodelujočih na Sozvočenjih 2010
Na Martinovo nedeljo smo v avli Osnovne šole Domžale prisluhnili trem zborom, ki so globoko povezani tudi s Črnim grabnom. V vsakemu izmed njih prepevajo naši občani in ne le to, enega izmed njih celo vo-
dijo in tako smo prisluhnili vokalni skupini Solalei, ki smo jo že gostili v Šentvidu pod vodstvom Eme Erčulj, mešanemu pevskemu zboru Klas Groblje z zborovodjem Matevžem Kinkom in Domžalskemu komor-
nemu zboru z zborovodjem Fernandom Mejiasom. djd
Vokalna skupina Solalei se nam je tokrat predstavila s petjem psalmov tujih avtorjem in je tako začela prijeten večer, večer, ki smo ga namesto ob kozarčku rujnega na Martinovo v enem izmed gostišč, preživeli v družbi glasbenih užitkov. Mešani pevski zbor Klas Groblje z zborovodjem Matevžem Kinkom je svoj izbor pesmi naslovil tokrat Po domovju hrepene in iz njihovih ust smo slišali Žanjice Ferda Kozaka in ob koncu še Tam, kjer pisana so polja Viktorja Markiča, vmes pa še nekaj lepih, takšnih, ki jih ne slišimo vsak dan. Jutranji spevi, le zakaj le takšen naslov izbora pesmi Domžalskega komornega zbora, mogoče, ker je zjutraj dan lepši, ker je zjutraj ^ o, kdo bi vedel in mi smo na večer prisluhnili jutranjim spevom in se na koncu napotili v temno noč z mislimi na čudovit pevski večer, ki so mu dali in mu dajejo svoj zvok tudi glasovi iz Črnega grabna.
Gostovanje v Semiču
Mešani pevski zbor Šentviški zvon je v nedeljo, 7. novembra 2010, že drugič gostoval v Semiču v Beli krajini; po lanskoletnem koncertu božičnih napevov smo tokrat svoj delček v praznovanju jeseni in Sv. Martina dodali tudi mi.
Mojca Stoschitzky
Obisk Belokranjcev in dežele belih brez, belih noš, vstop v mehkobo valovitih goric zelenega Jurija in Lepe Anke, in to na Martinovo nedeljo, je za nas pomenil praznik. Kot da si se umil in pomladil v čisti studenčnici Gospodične na Gorjancih in se čez bajeslovne loze spustil proti Kolpi in se tam z Župančičevim zanosom zlil z dušo dobrih ljudi. Za skupen praznik. Izbor pesmi je bil primeren prazniku: hvalnice trdemu delu delavcev v gospodovem vinogradu, od drobnega trska, do trgačev, brentarjev do preše, vretja in dozoritve, vse do praznične mize svetega Martina. Tudi
skladbe našega rojaka Matije Tomca so glasbena stalnica zborovskega petja in njegova lirična mehkoba prinaša vonj po idilični deželi starih običajev in mirnega karakterja Belokranjcev, saj pravi dr. Trstenjak, da bi za svojega soseda med vsemi deželami izbral Belokranjca. »Požegnal ga dragi Jezus, Marija ga natočila«. Tako pravi Belokranjska napojnica Matije Tomca. Seveda, Jezus je svoj prvi čudež storil v Kani Galilejski, ko je veselo svatbo rešil iz zadrege, ko je zmanjkalo vina. In pa tista, saj veste, En starček, dolenjska ljudska, ki jo vsi poznamo: En starček je bil, je vince rad pil^
Mošt se je tako že spremenil v vino in po trdem delu, po žuljih in znoju, po ugodnih in neugodnih sapah in prošnjah za letino, pride čas veselja in zahvale. Zahvalna je tudi Martinova nedelja, z zrelo domačo kapljico, pitano gosko, mlinci in dobrotami, ki poživljajo duha in s prepoznavno slovensko tradicijo pojejo čast delu in plemeniti kapljici, za pravo mero njenega uživanja.
Pred nami so priprave na koncerte božičnih pesmi, saj prihaja najlepši čas v iztekajočem se letu. (Slike je poslal g. Darko Stupica)
Stane Kerin ponovno na Brdu
Mnogi se verjetno še spomnite našega duhovnega pomočnika, ki je pred leti, kar pet let stalno prihajal med nas. Ja, to je bil Stane Kerin, ki sedaj opravlja delo direktorja Misijonskega središča Slovenije, ali kakor je dejal, da se lepše, bolj učeno sliši Papeške misijonske družbe. djd
V četrtek nam je po sveti maši in molitveni uri, ki smo jo tokrat namenili našim misijonarjem, spregovoril o svojem delu in o dobrodelnosti. Osnova dobrodelnosti se prične v domačem okolju in v družini, nato se ta širi naprej in če ni temeljev, se podre, tako kakor se podre hiša.
Poleg osnovnih dejavnosti Misijonskega središča nam je natresel še kopico podatkov o stanju na misijonih in o oblikah pomoči misijonarjem. In ob tem si velja zapomniti tale stavek, ki ga je povedal: Ko krasiš svetišče, ne pozabi bratove stiske in ob tem dejal, da se besedica svetišče ne nanaša samo na cerkev. Prijetno druženje tudi z obujanjem spominov, nekateri so bili še v osnovni šoli v času njegovega delovanja pri nas, je minil večer, ki pa glede na to, da je Martinovo, tudi ni bil brez manjše pogostitve, saj veste godovniki dajo za ^
Otroško veselje ob postavitvi otroškega igrišča
V letu 2009 smo se v športno-kulturnem društvu Čelešnk prijavili na razpis, ki ga razpisuje Lokalna akcijska skupina Srce Slovenije. Cilj projekta je bil izgradnja otroškega igrišča v športnem parku Čelešnk na Poljanah. Aleš Škofic
Po uspeli prijavi in dobljenem razpisu smo projekt zaključili septembra in otrokom iz bližnje in daljne okolice so se uresničile želje. Postavitev otroškega igrišča sta sofinancirala Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje (LEADER) in LAS Srce Slovenije.
Praktični nasveti
Danijela Cerovak je kozmetični tehnik z 11 letnimi delovnimi izkušnjami v kozmetičnih in wellness salonih, Trenutno je zaposlena v kozmetičnem studiu v Radomljah, svoje izkušnje pa si nabira s strokovnimi izobraževanji in seminarji doma in v tujini. Svoje izkušnje in znanje bo v kratkih nasvetih redno delila tudi z bralkami in bralci Rokovnjača.
Limfna drenaža
Limfna drenaža je masažna tehnika spodbujanja oziroma čiščenja limfnih kanalov.
Posledice limfnega zastoja se kažejo na koži, tkivu in celotnemu slabšemu počutju in zmogljivosti telesa. Zastoj oziroma edem lahko tišči in pritiska na sosednje žile in živce, to pa je tudi vzrok za bolečino. Tehnike limfne drenaže zmanjšujejo to bolečino, prav tako pa ugodno preventivno in terapevtsko vplivajo na odstranitev odpadnih snovi in toksinov iz telesa in s tem izboljšamo odpornost telesa.
Na zastoj limfe prav tako vplivajo: premalo gibanja, nepravilna prehrana, pretesna obleka, mraz in vročina.
Kdaj pridemo na limfno drenažo?
•	otekline nog
•	otekline rok in vek
•	pri slabi odpornosti telesa in pri pogostih psihičnih in fizičnih naporih
•	odlična terapija pri odpravi celulita in po operacijah (liposukci-ja)
•	obvezna terapija pri kavitaciji (nekirurška liposukcija)
•	pri odpravi aken
•	pri odpravi kuperoze
•	pri specialnih negah obraza
Kozmetični tehnik Danijela Cerovak
Intervju
Ana Meden: »Zlata matura je bila tiha želja.«
Vmesni čas na življenjski poti je zelo dober, sedaj pa pogumno napre
Foto: Lenart Zore in družinski arhiv
Nadvse prijetno zadolžitev sem si zadal pred časom, ko sem se odločil, da v nizu predstavim lukovške zlate maturante(ke) zadnjih let. Začel bom z letošnjo, najbolj svežo odličnjakinjo, Ano Meden. Simpatično dekle oziroma gospodična se ukvarja z mnogimi stvarmi, pogovor s tako osebo pa je vedno zanimiv. Verjamem, da bo prebiranje prispevka prav takšno. Izvedeli boste, s čim se Ana ukvarja, kako priti do tako vrhunskega uspeha, kakšen je njen pogled na odnos družina/kariera, smiselnost mladinskega centra v Lukovici in še mnogo drugega. Rok Avbelj
Se lahko na kratko predstaviš, torej od kod prihajaš, dosedanje šolanje, aktivnosti, hobiji?
Čeprav smo se priselili, sem v Lukovici že kar udomačena, na Brdu sem tudi obiskovala osnovno šolo od prvega razreda naprej. Doma je kar pestro, saj nas je sedem, najmlajša sestrica pa je stara komaj pol leta. Obiskovala sem Škofijsko klasično gimnazijo v Ljubljani, poleg tega pa sem še aktivno trenirala ritmično gimnastiko na Brdu, igrala prečno flavto v glasbeni šoli zavoda Sv. Stanislava in imam dokončanih osem razredov. Sodelovala sem v Godbi Lukovica in različnih zborih.
Ker mi študij vzame kar nekaj časa, so se moje prostočasne dejavnosti skrčile na treninge in treniranje mlajših deklic v Blagovici. Pomagam tudi kot animatorka pri Slomškovem bralnem priznanju, z veseljem pa opravljam tudi poklic osebnega šoferja brata in sester na interesne dejavnosti. S tem si prislužim občasno uporabo avta za kakšne daljše izlete s prijateljicami.
Si z uspehom na maturi zadovoljna? Postati zlata maturantka in prejeti posebno plaketo ni kar tako, si dlje časa ciljala na to? Kaj mora dijak postoriti, da postane
Prejem priznanja iz rok nadškofa dr. Antona Stresa šteje kot potrditev, da je na pravi poti.
7-članska družina, Ana drži v naročju nekaj mesečno sestrico Marto.
Zelo rada ima gimnastiko, kot telovadka ali kot trenerka. zlati maturant?
Z uspehom sem zelo zadovoljna. Zlata matura je bila tiha želja, a sem se zavedala, da mi bo poleg toliko obveznosti in dejavnosti težko uspelo. Vesela sem še posebej, ker smo imeli v času intenzivnih priprav na maturo doma poleg rednih aktivnosti kar nekaj izrednih dogodkov. Medtem ko sem na maturantskem plesu plesala otvoritveni valček, se je v porodnišnici rodila moja sestrica Marta, tako da smo pri omizju imeli dvojno veselje. Pred maturo sem se morala tudi izseliti iz svoje sobe, saj smo prek poletja prenavljali hišo ^
Zelo sem bila vesela plakete, ki sem jo ob prazniku zavetnika gimnazije prejela od nadškofa, dr. Antona Stresa, za štirileten odličen uspeh in zlato maturo. Tudi vpis v zlato knji-
go dijakov gimnazije mi pomeni posebno priznanje.
Tako kot pri vsakem drugem uspehu, je tudi uspeh na maturi rezultat rednega dela skozi daljše obdobje, podpore staršev in seveda dobrih učiteljev, tako v osnovni šoli kot na gimnaziji. Pomaga pa tudi nekaj sreče. Kako razporediš svoj čas, omenila si, da imaš tako na fakulteti kot prej na gimnaziji še veliko drugih aktivnosti.
V zadnjem letu sem začasno opustila sodelovanje pri godbi, saj sem bila zaradi tega ob torkih in četrtkih zdoma od jutra do desetih zvečer. Ker tudi vikende pogosto preživimo pri starih starših na Notranjskem in v Prekmurju, mi je zmanjkovalo časa za šolo in druženje s prijatelji. Uživam v smučanju, plavanju, v hribih, na ro-lerjih in v dobri družbi. Zelo lepe so tudi naše družinske počitnice, ki jih vsako leto preživimo v drugi državi. Čeprav imam prostega časa malo, ga najdem za stvari in ljudi, ki jih imam rada.
Katero fakulteto obiskuješ? Kakšni so tvoji načrti in ambicije za prihodnost? Kaj ti je pomembnejše - družina ali kariera, dandanes se veliko žensk odloči za kariero?
Obiskujem Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, študijsko smer kemija. Na moje zanimanje za znanost je vplival predvsem oče, ki dela kot profesor in raziskovalec. Tudi sama bi si želela delati kaj podobnega. Ne vidim razloga, da bi morala izbirati med družino in kariero. Prednost ima seveda družina, a če imaš delo, ki te veseli in je mož pripravljen enakovredno sodelovati pri domačem delu, menim, da je možno oboje.
Kakšne možnosti imate mladi v občini Lukovica, da odkrijete in razvijate svoje talente ter jih pokažete (bližnji) okolici. Kako pri tem vidiš vlogo mladinskega centra?
Na občinskem nivoju je dobro poskrbljeno za razvijanje glasbenih talentov v pevskih zborih in pri godbi. Prizadevanj občine za vzpodbujanje druženja in socialnega mreženja nisem zaznala. Glede športa pa je večina dejavnosti prepuščena entuziazmu posameznikov. Akcije, kot so tek okrog Gradiškega jezera in pohod za krof, so dobrodošle, a ne zadovoljujejo potreb mladih po druženju. Potrebovali bi prostor, ki bi nam bil na voljo vsak dan in bi bil namenjen aktivnemu preživljanju prostega časa in druženju mladih. Večkrat se mladi vprašamo, kje bi se dobili, a nam ostanejo le gostilne, še posebejpozimi in v slabem vremenu. Pričakovati, da se bomo mladi aktivno vključevali in zanimali za delo v občini, ko nam ta praktično nič ne nudi, je rahlo utopično. Poznam nekaj mladinskih centrov, ki uspešno delujejo in razvijajo širok spekter interesnih dejavnosti, od kulture, do zdrave zabave. Zato menim, da so vsa prizadevanja v tej smeri pomembna in potrebna. Župan je napovedal selitev občine v obnovljeno Pungartnikovo hišo, sedanja občinska stavba bi bila zelo primeren prostor za mladinski center, seveda pa manjka še večnamenska športna dvorana.
Imaš kakšen nasvet, ki bi ga mladim položila na dušo? Mnogim si namreč lahko za vzor.
Sama se ne počutim dovolj staro in pametno, da bi drugim lahko delila nasvete. Skušam pa upoštevati mnenja izkušenejših in modrejših od sebe.
Ana, hvala za pogovor.

Družina Kotnik s Prevoj
Ljubezen do kamna goji že tretja generacija
Kakšen kamen? Kamen na cesti, kamen v čevlju, kamenček v prstanu, kamni veliki kot skale, kamni stari že tisočletja, že milijone let. Milena Bradač
Ljubezen do kamna, starega milijone let, goji družina Kotnik s Prevoj. Že stari oče Maks se je ukvarjal s kamnoseštvom, nadaljeval njegov sin Marjan in posle, seveda ob pomoči očeta, je sedaj prevzela hči Mateja. Človek jo gleda, drobno, krhko mlado gospo in ob njej trda, veličastna in velika kamnita gmota. Ampak, tako kot povsod, ljubezen premaga vse težave, vse ovire, tudi trdoto in velikost kamna. Mateja pripoveduje: »Kamnoseško obrt pri Kotnikovih je že od leta 1962 opravljal stari oče Maks Kotnik. Izdeloval je nagrobne spomenike in izdelke iz teraca. To je bilo težko in naporno delo. Pri delu mu je kasneje pomagal moj ati Marjan in ob tej pomoči tudi sam dobil veselje in prav posebno ljubezen do kamna in seveda dela z njim. Kamenine je spoznaval po raznih kamnolomih po vsej Sloveniji in Italiji.« Vsake toliko časa se je v nit pogovora vklopil tudi oče Marjan. Pripovedoval je, kakšno veselje je imel do geologije in zemljepisa skozi vse šolanje. In vedno je za to znanje dobil tudi odlično oceno. Žal so se stvari zasukale drugače in šolanja ni nadaljeval, ampak vzljubil je delo s kamnom in očetu srčno rad pomagal, se s tem kalil, pridobival čedalje več znanja in ko je bil čas očetovega slovesa, je delo samostojno opravljal naprej.
»Ko sem prihajala domov iz osnovne šole,« pravi Mateja, »sem opazovala starega očeta Maksa, kako se je vrtel okoli neobdelanega kamna, ki je počasi dobivalo določeno obliko. Že v tistih osnovnošolskih letih je v meni dozorela odločitev, da bo to tudi moj poklic. Po končani osnovni šoli sem se v Ljubljani vpisala in tudi uspešno opravila izpit za kamnoseka. Dokončala sem še srednjo gradbeno šolo ter
takoj po zahtevani in opravljeni obvezni praksi odprla obrt Kamnoseštvo Kotnik. Neprecenljivo znanje in izkušnje atija ter moja šola in znanje, ki sem ga pridobila, so mi v veliko pomoč, kajti že osmo leto uspešno vodim obrt, seveda spet ponavljam - z veliko pomočjo očeta in vse družine.« Povprašam kako se spopada z velikimi kamniti gmotami? Kako zmore tako velik kamen izoblikovati v neko želeno obliko? Kako nastane nek nagrobnik?
»Kamnoseštvo je naporen in težak poklic. Vendar, če ga opravljaš z veseljem, z vso ljubeznijo do kamenine, stare na milijone let (granite, marmorje, peščenjake), postaneš tudi ti trden
kot kamen,« zavzeto pove Mateja in potem nadaljuje pogovor: »Ko mi uspe kamnu dati želeno in zahtevano obliko, podobo, sem najbolj zadovoljna in vesela. Še bolj pa sem zadovoljna, da so zadovoljne tudi stranke, ki naročijo izdelek. Seveda je čas prinesel tudi sodobnost na to naše področje. Imamo stroje za rezanje kamna, ustrezna druga orodja, ki olajšajo delo. Osnovna veja naše obrti so nagrobniki. S stranko se pogovoriva kaj ima v mislih in skiciram na papir želeno, priporočim in svetujem in ko je vse popolnoma dorečeno, se lotim dela s kamnom. Ker je kamen vzet iz narave, se večkrat zgodi, da delujejo razne sile raztezanja poleti in krčenja pozimi. Vse to je potrebno vzeti na znanje in upoštevati pri obdelavi kamna. Spomeniki so ročno izdelani, vsak je unikat. Veliko ur je vloženega v to delo. Če bi človek sešteval vse ure dela in priprave, zaslužek ni velik. Velika je ljubezen do kamna, zadovoljstvo stranke pa je največja vrednost. Ja, čas pri obdelavi kamna se včasih res kar ustavi,« sklene Mateja. Prijazna Kotnikova družina na Prevojah, ki me je sprejela na pogovor, me je očarala. Očarala sta me mati Veronika, oče Marjan in njun enajst mesečni vnuk Martin. Mateja in njen mož Jure sta ponosna starša dveh sinov, drugi je triletni Jakob, ki že služi in se uči v vrtcu Medo. Matejina sestra Irenca se je poročila drugam in tudi ona ima že sina Jerneja in hčerko Vito. Veselja starih staršev menda ni potrebno omenjati posebej, to se vidi vsepovsod, še najbolj na njunem obrazu.
Sedaj ko je oče Marjan vsaj malce izpregel, pravi, da se najbolj veseli vnukov in da se čedalje bolj posveča naravi. »Čedalje večji nara-vovarstvenik sem,« ponosno zaključi. Mama Veronika pa peče božanske potice vseh vrst in pecivo. Tako da jo bo treba enkrat prav posebej obiskati prav zato.
Hvala, družina Kotnik, za vašo prijaznost in srčnost. Še mnogo ljubezni in uspehov z obdelavo kamna, Mateja.
Kmetija Pri Vazarju
Dragica Škrbe je gospa v srednjih letih in neizmerno obožuje zelenjavo. Ne le, da jo rada jè, kuha in peče, temveč jo tudi goji v svojem (že skoraj premajhnem) rastlinjaku v Trnjavi. Nekoč le dodaten konjiček se je sprevrgel v veliko strast in prerasel v posel, ki njeni družini predstavlja dodaten zaslužek. Špela Kveder
Družinski vsakdanjik pri Škrbetovih, po domače pri Vazarju, je tako zelenjavno obarvan in ves trud je kaj hitro poplačan z mavrično ponudbo plodov in zadovoljnimi strankami. Integrirano pridelana zelenjava ima poudarek na kontrolirani pridelavi in certificiranju pridelkov, kar dokazuje, da so pridelki višje kakovosti.
Paradižnik, paprika in zelena solata so pravo bogastvo in letina je vsako leto boljša. K temu seveda prispevajo izkušnje gospe Dragice, moža Andreja in sina Roka ter nabiranje znanja na raznih predavanjih, seminarjih in ekskurzijah. Pravi, da je to izvrstna priložnost, da nekaj zasluži, saj jo stranke že poznajo in dobro vedo, na kakšen način vzgaja zelenjavo. Andrej med pogovorom o razporejanju domačih opravil pristavi, da je letos prav on poskrbel za jesensko setev solate, ki bo svoje liste pognala zgodaj spomladi, sin Rok pa na vso moč pomaga, kjer je treba poprijeti za delo. S ponosom se pohvali, da skoraj sam oskrbuje celo domačijo, kjer je včasih živela gospa Dragica. Domačija je le nekaj sto metrov naprej od njihove hiše. Svet okoli pa je tako hribovit, da je treba veliko dela opraviti na roko. Sami
trije so dobra družba, da si porazdelijo delo, pa vendar vedno zmanjka kakšen par rok. „No takrat pa pride na pomoč še soseda, ki rada pomaga," doda Dragica. Sin Rok s svojimi iskrivimi očmi vneto razlaga, da mu je vrtnarska šola v veliko veselje in želi šolanje nadaljevati. Zato mu je v pravo spodbudo, ko se z mamo Dragico skupaj udeležujeta raznih tečajev po Sloveniji. Gospa Dragica se je s pridelovanjem zelenjave začela ukvarjati, ko je po dvaindvajsetih letih prenehala z delom v tovarni Mojca v Lukovici. Nato je začela z malim rastlinjakom in prišel je dan, ko je ugotovila, da se lahko lepo preživi in uživa v tem, kar ima danes.
Pridelki s kmetije so ne le božansko lepi, temveč se lahko pohvalijo predvsem s tem, da jih gnojijo manj, kot pa je predpisano. „Plevel, ki raste med rastlinami, je dokaz, da je res pridelano ekološko," z nasmehom doda gospa Darinka. In res, ko se sprehajamo med bujno zelenjavo, se po tleh plazi vsiljivo zelenje. Zdravo in ekološko pridelano zelenjavo in sadike poznajo že daleč naokoli in veliko jih pride iskati že kar na dom. Vendar pa bi bili najbolj veseli, kot pravi Dragica „tržnice v Lukovici, tako kot jo imajo v Kamniku". Pravi, da je to najboljša možna rešitev za pridelovalce domačih pridelkov, „pa še fino je, ko se nekaj dogaja. Žal se poskusi občine niso preveč obrestovali, vendar upamo, da bo v prihodnje drugače." Škrbetovi želijo graditi svojo dejavnost na kakovosti, zato obdelovalnih površin ne bodo širili, saj zaenkrat kaže, da so samo trije pari rok kaj hitro premalo, še posebno v času sezone. Človek ne sme samo delati, mora se tudi zabavati, mi v smehu pojasni gospod „zato rad vidim, da gre 'naša' malo od doma s svojimi puncami". Dragica se z velikim veseljem udeležuje srečanj s podeželskimi ženami in upokojenci. To so trenutki, ki ti življenje napolnijo z radostjo in poskrbijo, da spomin nanje nariše veliko krivuljo na obrazu. Harmonika je seveda obvezen del tudi družinskih srečanj, saj jo je podtaknila svojemu sinu Roku, harmonije z njo pa lovi tudi njena vnukinja.
Na podlagi 41. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/2007 - uradno prečiščeno besedilo - ZRLI-UPB2), izdaja Okrajna volilna komisija 10. volilnega okraja 4. volilne enote
SKLEP
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
za izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija, v 10. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bo v nedeljo 12. decembra 2010
VOLIŠČE 4.10.19 - PODRUŽNIČNA ŠOLA KRAŠNJA, Krašnja 14 A, Lukovica
Kompolje, Koreno, Krašnja, Spodnje Loke in Žirovše.
VOLIŠČE 4.10.20 - PRI VINCENCU URBANIJI, Krajno brdo 3, Krajno brdo in Vrh nad Krašnjo.
VOLIŠČE 4.10.21 - KULTURNI DOM LUKOVICA, Stari trg 1, Lukovica pri Domžalah:
Trojanska cesta vsa, razen št. 2, Stari trg, Vevrov trg, Maklenovec, Ulica Jelke Komotarjeve, Ulica Frana Milčinskega, Pot v rovca, Laze, Šolska pot, Maroltova ulica, Kersnikova ulica, Stara pot, Mačkova cesta, Pod-peč, Mlaka, Gradiška cesta in Koseskega cesta.
Brdo pri Lukovici, Čeplje, Gradišče pri Lukovici,, Preserje pri Lukovici, Spodnje Koseze, Spodnje Prapreče, Trnjava, Videm pri Lukovici in Zgornje Prapreče.
VOLIŠČE 4.10.22 - KULTURNI DOM ANTON MARTIN SLOMŠEK, Šentvid pri Lukovici 30, Imovica
Lukovica pri Domžalah, Trojanska cesta 2, Prevalje, Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici in Vrba.
VOLIŠČE 4.10.23 - PRI AMALIJI DOBRŠEK Rafolče 32, Dupeljne, Rafolče, Straža in Vrhovlje.
VOLIŠČE 4.10.24 - ŠPORTNO DRUŠTVO ZLATO POLJE, Podgora pri Zlatem polju 1, Brezovica pri Zlatem polju, Mala Lašna, Obrše, Podgora pri Zlatem polju, Preserje pri Zlatem polju, Trnovče in Zlato polje.
VOLIŠČE 4.10.25 - PODRUŽNIČNA ŠOLA BLAGOVICA, Blagovica 33, Blagovica
Blagovica, Gabrje pod Špilkom, Golčaj, Jelša, Korpe, Mali Jelnik, Pod-smrečje, Prevoje, Prilesje, Spodnji Petelinjek, Veliki Jelnik, Vošce, Vranke, Zgornje Loke, Zgornji Petelinjek in Zlatenek.
VOLIŠČE 4.10.26 - ŠOLA ČEŠNJICE, Češnjice 9, Blagovica Češnjice, Lipa, Poljane nad Blagovico in Selce.
VOLIŠČE 4.10.27 - GASILSKI DOM TROJANE, Trojane 35, Hribi Trojane, V Zideh in Zavrh pri Trojanah.
VOLIŠČE 4.10.28 - PRI RAJKU KERŠIČU, Učak 1, Bršlenovica_
Gorenje, Javorje pri Blagovici, Log, Podmilj, Prvine, Suša, Šentožbolt in
Učak.
VOLIŠČE 4.10. 901 - DOMŽALSKI DOM, Ljubljanska cesta 58, Domžale Predčasno glasovanje.
VOLIŠČE 4.10. 950 - DOMŽALSKI DOM , Ljubljanska cesta 58, Domžale Volišče za invalide.
VOLIŠČE 4.10.970 - DOMŽALSKI DOM, Ljubljanska cesta 58, Domžale Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja.
Republika slovenija Okrajna volilna komisija 10. volilnega okraja 4. volilne enote
Številka: 042-7/2010 Datum: 9. 11. 2010
Predsednik okrajne volilne komísíje Peter Golob, univ. dipl. prav.
Potek večjega števila osebnih izkaznic ter pravočasna pridobitev nove osebne izkaznice
20.10.2010 je minilo 10 let, od kar je po Zakonu o osebni izkaznici, iz leta 1997, prenehala veljavnost vsem starim osebnim izkaznicam, izdanim po osamosvojitvi Republike Slovenije. Iz navedenega razloga je bilo v zadnjih mesecih leta 2000 izdano večje število osebnih izkaznic z veljavnostjo 10 let.
Obdobje veljavnosti teh dokumentov se ponovno izteka. Tako bo v letošnjem novembru potekla veljavnost 50.205 osebnim izkaznicam, v mesecu decembru pa 84.131 osebnim izkaznicam. Iz evidence Ministrstva za notranje zadeve prav tako izhaja, da je v letošnjem letu 41.875 državljanom že potekla veljavnost osebne izkaznice, pa nove še niso pridobili.
Proizvajalec osebnih izkaznice, mora skladno s pogodbo, osebno izkaznico izdelati v roku 4 delovnih dni od prejema naročila, v primeru prejema več kot 2.000 vlog dnevno, pa se lahko rok za izdelavo podaljša.
Ker pričakujemo povečano število vlog in s tem podaljšanje roka za izdelavo osebnih izkaznic, vse državljane pozivamo, da preverijo veljavnost svojih osebnih izkaznic ter vlogo za izdajo nove osebne izkaznice vložijo pravočasno.
Dodatne informacije:
Osebna izkaznica ni obvezen dokument za mladoletne državljane, mora pa jo imeti vsak polnoleten državljan s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, če nima druge veljavne javne listine, opremljene s fotografijo, ki jo je izdal državni organ (torej če nima veljavnega potnega lista, vozniškega dovoljenja, obmejne prepustnice, orožnega lista ipd.).
Vloga za izdajo osebne izkaznice se lahko vloži le osebno, na kateri koli upravni enoti, ne glede na kraj stalnega prebivališča. Vlogo za izdajo osebne izkaznice mladoletne osebe, vloži zakoniti zastopnik. Otrok po dopolnjenem 8 letu starosti, mora biti ob vlogi navzoč. Vlogi je potrebno predložiti fotografijo ali potrdilo z referenčno številko iz sistema E-fotograf (slika v digitalni obliki) ter staro osebno izkaznico, ki jo uradna oseba uniči.
Cena, ki vsebuje plačilo obrazca s personalizacijo in upravno takso, znaša:
•	16,70 EUR za osebno izkaznico z veljavnostjo 10 let (za polnoletne državljane);
•	13,16 EUR za osebno izkaznico z veljavnostjo 5 let (za državljane od 3 do 18 leta starosti);
•	13,16 EUR za osebno izkaznico z veljavnostjo 3 let (za državljane do 3 leta starosti).
Osebna izkaznica je dokument za izkazovanje istovetnosti ter državljanstva, z veljavno osebno izkaznico pa lahko slovenski državljani tudi potujejo in sicer v Avstrijo, Andoro, Belgijo, Bolgarijo, Bosno in Hercegovino, Ciper, Češko, Črno Goro, Dansko, Estonijo, Finsko, Francijo, Grčijo, Hrvaško, Irsko, Italijo, Islandijo, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Madžarsko, Malto, Makedonijo, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Slovaško, Srbijo, Španijo, Švedsko, Švico in Veliko Britanijo.
Uradne ure Upravne enote Domžale so:
•	ponedeljek in torek od 8.00 do 15.00 ure,
•	sreda od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 18.00 ure,
•	petek od 8.00 do 13.00 ure.
upravna enota Domžale
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA
www.lj.kgzs.si
ODDELEK ZA KMETIJSKO
SVETOVANJE,
Enota Lukovica
Lukovica, Stari trg 19 Telefon: 01/72-35-116 E-naslov: pavla.pirnat@lj.kgzs.si
URADNE URE:
ponedeljek, sreda, petek: 8h-10h sreda: 14h-15h
UREJANJE GERK-ov
Morebitne spremembe (raba, površina, zakupi, prenehanje zakupov^) kmetijskih zemljišč, ki so nastale jeseni in jih boste obdelovali v letu 2011 uredite na Upravni enoti v Domžalah. Za urejanje GERK-ov pokličite na tel. 7220-100: ga. Tončka Černivec interna 237 ali ga. Ana Klopčič interna 235. Prijavljena površina zemljišč v uporabi mora odražati dejansko stanje tako po površini, rabi kot tudi po uporabniku. Priporočam vam, da se o zakupih zemljišč v naslednjem letu, dogovorite do konca letošnjega leta!
PRIJAVA V KONTROLO EKOLOŠKE ALI INTEGRIRANE PRIDELAVE
Vsi, ki bi v letu 2011 želeli biti vključeni v kontrolo ekološke ali integrirane pridelave morate do 31. decembra 2010 poslati izpolnjen ustrezen prijavni obrazec pooblaščeni kontrolni organizaciji.
MLEČNE KVOTE - pretvorba
V primeru, da proizvajalec tekom kvotnega leta presodi, da del kvote za oddajo ali neposredno prodajo ne bo izkoristil, istočasno pa bi eno od kvot presegel, lahko zaprosi za pretvorbo. Dokončno pretvorbo, ki velja za tekoče kvotno leto in vsa nadaljnja leta, naredi tako, da vlogo na obrazcu MK-7
posreduje agenciji do 30. novembra 2010.
Rok za oddajo obrazca za začasno pretvorbo, ki velja samo za tekoče kvotno leto, je 31. januar 2011.
OPROSTITEV PLAČILA OKOLJSKE DAJATVE
Kmetje, ki ste s strani Javno komunalnega podjetja Prodnik d.o.o. že prejeli odločbo o oprostitvi plačila za okoljske dajatve zaradi onesnaževanja okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, morate do začetka novega leta ponovno priložiti največ 1 mesec staro dokazilo - Izračun o razpolaganju z zadostnimi kmetijskimi površinami glede na število glav živine. Vsi, ki tega potrdila ne boste oddali pravočasno, boste z novim letom zopet plačevali omenjeno takso. Pozivam vas, da potrdilo pravočasno naročite pri meni.
Vsi, ki vloge za oprostitev tega plačila še niste oddali, lahko na JKP Prodnik d.o.o. preverite ali bi bili do tega upravičen. Podrobnejša navodila o vlogi pa dobite pri njih ali pri
PAVLA PIRNAT, terenska kmetijska svetovalka
Obvestilo
Obvestilo
Obveščamo vas, da lahko preverite vrednosti Holesterola in sladkorja v krvi ter pomerite svoj krvni tlak.
•	V Lukovici, vsako drugo sredo v mesecu od 7.30 do 9. ure v ZP Lukovica,
•	Na Trojanah, v torek, 14. decembra, 2010 od 8. - 9. ure v prostorih KS Trojane,
•	V Blagovici, v sredo, 15. decembra, 2010 od 8. do 9. ure v prostorih gasilskega doma v Blagovici.
Testne lističe, s katerimi se meritve izvajajo, je potrebno plačati, medtem ko sta svetovanje in postopek preiskave brezplačna.
Cena testnega lističa za holesterol je 3 EUR, cena testnega lističa za krvni sladkor je 1.50 EUR.
Preiskava poteka na podlagi odvzema kaplje krvi iz prsta. Na pregled pridite tešči! Vljudno vabljeni!
Patronažni medicinski sestri
Aktualna novica iz Krajevne skupnosti Lukovica
Člani Sveta so na seji izvolili novega predsednika sveta Krajevne skupnosti Lukovica, Sebastjana Čemažarja.
Vstopamo v zadnje mesece letošnjega leta. Po vremenu sodeč bi človek pomislil, da se je jesen že umaknila in predala zimi našo deželo. Približuje se tudi uradni začetek zimske sezone, ki veleva voznikom dolžnost, da svoja vozila pripravijo na zimske vozne razmere.
Od 15. novembra do 15. marca prihodnjega leta morajo imeti vsa motorna in priklopna vozila predpisano zimsko opremo. Zimska oprema je obvezna pred navedenim terminom v kolikor nastopijo zimske razmere.
Prav tako vozniki ne pozabite na prilagoditev hitrosti in načina vožnje zimskim razmeram.
Ko govorimo o zimskih razmerah, sodi med naloge Občine vzdrževanje kategoriziranih cest, kar pomeni zagotavljanje prevoznosti cest, pluženje in posipavanje. Pri pluženju snega, predvsem ob večjih količinah zapadlega snega, se večkrat srečamo s težavo, kam s snegom, da ne bo v napoto, hkrati pa je potrebno zavarovati lastnino občanov.
Glede na težave, ki smo jim bili priča preteklo zimo, bi želeli občane obvestiti o načinu izvajanja zimske službe na našem območju. Pluženja snega in posipanja cestišč ni mogoče izvajati ob vsakem času, ker bi za to potrebovali več opreme in zaposlenih. Prioritetno izvajamo zimsko službo po cestah, ki so višje kategorije, to so lokalne ceste in pa ceste, po katerih poteka šolski ali avtobusni promet, zaradi zagotovitve varnosti izvajanja prevozov otrok v šolo, sledijo vrsto ostali deli cest, kjer potekajo deli cest po strmih in oddaljenih področjih. Prav tako je v veliki meri uspeh odvisen od vremenskih razmer. Sprotno močno sneženje otežuje delo in izvedene posege na cestišču.
Prav tako se včasih zgodi, da zatajijo stroji, ali pa se ob izvajanju pluženja povzroči nenamerna škoda. Za navedene nevšečnosti se vnaprej opravičujemo in prosimo za razumevanje. Za vse morebitne pritožbe, ki se tičejo pluženja cest in prevoznosti smo na voljo na tel št. 72 96 300 ali 72 96 316.
Vozniki, potrebno je paziti na hitre temperaturne spremembe cestišča z možnostjo poledice. Strogo je potrebno upoštevati prometno signalizacijo ter prilagoditi vožnjo vremenskim razmeram. Ob obilnejših snežnih padavinah vedno obstaja možnost zasneženega cestišča ter zastoje na cesti, zato si je potrebno ob takšnih razmerah za pot planirati več časa, kot sicer, predvsem pa pri vožnji biti bolj zbrani in potrpežljivi, da ne ogrožate svojega življenja in življenja drugih.
Udeležencem v prometu želimo varno pot in srečno vožnjo!
Občinska uprava Tomaž Gerar
meni.
Kolumna Milena Bradač
Res. Ste se kdaj vprašali, kaj je sreča? Kaj si vi predstavljate pod imenom sreča? Kdaj se počutite srečni in kako to srečo občutite? S srečo je skoraj nujno povezano tudi zadovoljstvo. Poznate ta dvojni občutek? Brez dvoma je največja sreča, da smo zdravi, da imamo osnovne pogoje za življenje, da imamo streho nad glavo, denar za plačilo položnic, da so zdravi vsi naši domači. Vse drugo je že razkošje in nadgradnja sreče, ki pa se kar preveč rada sprevrže v čisto nasprotje sreče. Ki pa jo seveda mnogi še vedno imenujejo sreča. Mnogim, ki imajo to veliko srečo in jo znajo uživati, to privoščim. Jaz znam uživati v svoji sreči. Mnogi, premnogi hlastajo za še večjo srečo in v tem hlastanju pozabijo biti sami srečni. Pozabijo ali pa se ne znajo lepo umiriti in biti preprosto srečni.
November je en tak siv mesec. Ampak november je že neskončno dolgo tak mesec. Spomni nas, kako mineva čas. Pretekli meseci mu niso pustili dolgih in svetlih dni, vse so porabili sami, zato se sam ves mračen potika proti veselemu decembru. Še ljudje so bolj mrakobni, ne znajo prižgati sonca v sebi. Na take sive dni se marsikdo lahko bolj posveti družini ob skupni mizi, lahko prebere zanimivo knjigo, obišče kako prireditev, se nauči česa novega. Jaz sem se ravno v tem mesecu naučila malo bolj uporabljati vse koristne zadeve prek računalnika. Zame je to velika sreča in predvsem zadovoljstvo, da sem naredila še en korak dalje. Za nekoga je to malo ali pa se celo samo zafrkljivo posmehne. Nič ne de, ima najbrž svoje vire sreče kje drugje. Sprašujem se včasih, kake občutke imajo naši politiki, naša vlada, kako oni občutijo srečo. Vlada mora v teh mesecih, v tem letu sprejemati drastične ukrepe, da si čim prej opomore gospodarstvo. Verjamem, da je tudi za ceno velike nepriljubljenosti prisiljena ukrepati bolj drastično, uzakoniti, kar se je že dolgo pričakovalo, šušljalo, da je potrebno zategovati pas. Če pogledamo svetovno gospodarsko sliko in smo realni, poskušamo razumeti. Na žalost so krivice in pohlepi bili in verjetno bodo. Vse dotlej, dokler se taisti ne spametujejo. In verjamem, da bodo tisti, ki so nezakonito znali pobrati (pokrasti) naš skupni denar, postali ujetniki nesreče le-tega. Močno dvomim, da so od srca srečni ob nezakonito pridobljenem denarju. Nek moder mož je nekoč rekel, da je vsaka družba sojena po tem, kak odnos ima do tistih, ki so najmanj srečni. Veliko ljudi poznam. Veliko slišim. Marsikdo mi pove, kako v podjetju, ustanovi, družbi poskrbijo za zadovoljstvo uslužbencev, koliko vlagajo v ljudi in koliko v »fasado«. To zlahka zaslediš potem v uspešnosti podjetja, srečnih in nasmejanih obrazih uslužbencev, ali pa, saj veste, tragedijah zgara-nih, bolehnih in lačnih.
Zelo rada imam naravo, čeprav tudi ona že nekaj desetletij ni srečna. To nam vse pogosteje tudi pokaže. Po svojih najboljših močeh se trudim, da ji ne zadajem ran. Jih ima že od drugih dovolj. Tudi to je sreča.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO £fl OKOLJE IN PROSTOR
Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana
4. 11. 2010
T: 01 478 74 00 F: 01 478 74 22 E: gp.mop@gov.si www.mop.gov.si
Sporočilo za javnost
Podaljšan rok za posredovanje pripomb na modele \/rednotenja nepremi(:nin
Ljubljana, 4. 11. 22010. \/ skladu ^ sklepii in staliišči Vladr; IRepublike S5iovesniije, CBeodest^ka uprava Repub.ikfs Slove;nije (GjURSr) pocialjšuje rok za piosredjjv^r^jfEi pripion-jb na mcsdele vrednotenja. Če se lastniki ne strinjajo s poskusno izračunano vrednostjo nepremičnin, lahko posredujejo pripomba na mccd^lu vrudnot^nj^ pjreko cstir^^c;^ E ali pio f^reko spletna ajlikacije. Geodetska uj/rava bo upoštevala vs^ prijionibe, ki jihi tjo prejela doo 22!5. 1. 2011.
GURS proosi lnstnike nepremičinio, dia istkčascio sspcrročCijo tudi spremembe podatkov o nepremičninah in uredijo lastništvo svojih nepremičnin v registru nepremičnin. Spremembe podatkov o nepremičninah in l^^tništvu tiodo lahko lastniki posredovali tudi kasneje. Pomembno je, da bodo psd^tke o svojih nupire;mičninah uredili do uporabe podatkov v davčne namene.
Služba za odnose z javnostmi Ministrstvo za okolje in prostor
Najava javnega poziva LAS Srce Slovenije za leto 2011
Lokalna akcijska skupina Srce Slovenije najavlja odprtje javnega poziva za izbor in sofinanciranje projektnih predlogov za izvajanje razvojne strategije LAS za leto 2011. Prijavijo se lahko posamezniki, podjetja, društva in ostali upravičenci navedeni v javnem pozivu. Projekti se morajo izvajati na območju občin Litija, Šmartno pri Litiji, Lukovica, Dol pri Ljubljani in Kamnik (izključeno je območje mesta Kamnik).
V	okviru poziva so podprti projekti, ki podpirajo izboljšanje kakovosti življenja na podeželju, pridelavo in predelavo ter trženje lokalnih kmetijskih proizvodov, spodbujanje okolju prijaznega kmetovanja, medsebojno povezovanje, izobraževanje na podeželju in spodbujanje podjetništva na podeželju.
V	prejšnjih dveh letih je bilo z naslova teh sredstev izvedenih veliko zanimivih, predvsem manjših projektov, opise katerih si lahko ogledate na spletni strani www.razvoj.si/las, kjer je objavljen tudi osnutek javnega poziva in razpisna dokumentacija. Dokončna verzija razpisne dokumentacije bo objavljena po potrditvi s strani Razvojnega sveta LAS »Srce Slovenije«. Rok za oddajo projektnih predlogov je 22. november 2010 do 12. ure.
las Srce Slovenije
Obiskali smo zobotehniko B-dent v Krašnji zakaj je lepo biti otrok?
Do sedaj se nam niti približno ni sanjalo, zakaj bi bilo potrebno delati zobe, pa tudi o tem ne, kam zobe shranijo zobne miške. Vse se je razjasnilo, ko smo obiskali zobni laboratorij B-dent v Krašnji. Na obisku so bili učenci 4. in 5. razreda. Marija Demšar
Vsem zaposlenim v zobnem laboratoriju in v zobozdravniški ordinaciji se zahvaljujemo za prijazen sprejem in darila, predvsem pa za potrpežljivost. Nekaj vtisov z obiska:
Učenci 3. b razreda so me ob tednu prepričevali takole:
Ker se igraš in ti ni treba v službo. Jan
Odrasli morajo pospraviti celo hišo, jaz pa samo 2 sobi. Odrasli morajo v službo, otroci pa v šolo. Klara
Veliko se igram, vozim z rolerji, v šoli se veliko naučimo, starši pa imajo dolgo službo.
Ema
Starši ti veliko pomagajo, ko si odrasel, moraš sam. Ni ti treba kuhati, delati in pospravljati. Eva
Ni se ti treba poročiti. Ana G.
Se igraš in greš ven. Domen
Starši ti kupijo igrače in se igraš, ko si starejši, moraš kupiti vse sam. Andrej P.
Se lahko igramo. Nejc
Se igraš, skačeš po blatnih lužah, greš v gozd. Andrej B.
Ogled Term Snovik
V času bivanja v Termah Snovik, ko s 3. razredi nismo izvajali plavalnega tečaja, smo si ogledovali lepo okolico. Prijazna gospodična Klementina nas je popeljala do drsališča na koncu apartmajskega naselja, ogledali smo si eno izmed hišic za goste, čistilno napravo, zeliščni vrt in notranjost prostora, kjer je napeljava za ogrevanje vode. Ogledali smo si tudi kotlovnico, ki se nam je zdela zelo zanimiva in nekaj posebnega. Tina uštar
Sprehod do izvira termalne vode
Z gospo Klementino, zaposleno v Termah Snovik, smo se tretješolci sprehodili do izvira termalne vode, ki se nahaja na drugi strani glavne ceste v vasici Potok, na poti proti gozdičku. Zelo zanimivo se nam je zdelo, da je voda zelo topla. Kot so nam povedali, ima voda zdravilne in blagodejne balneološke značilnosti. Primerna je za plavanje in pitje, blagodejno vpliva na kosti, kožo in prebavo. Vsebuje kalcij, magnezij, natrij, kalij, železo in drugo. Popili smo nekaj požirkov in si vodo natočili tudi v plastenke ter jo odnesli domov. Tina uštar

Drugačna zgodba o hrastu - prva knjigica v zbirki »Sad Earth Collection« Alenke & Tomaža Klopčiča!
V novembru je izšla Drugačna zgodba o hrastu Alenke in Tomaža Klopčiča - prva knjigica v zbirki »Sad Earth Collection«, ki sta jo zasnovala mlada avtorja iz Lukovice. Izdajo knjige sta predvidela le v angleškem jeziku, da je izšla tudi v slovenščini, pa je zasluga njune mecenke, evropske poslanke Tanje Fajon.
Alenka, ki ljubi rekreacijo - sploh v naravi -, knjige in živali, vse to pa skuša tudi učinkovito združevati, je do sedaj izdala že štiri knjigice z živalskimi junaki, sredstva od prodaje pa namenja tudi živalskim zavetiščem. Drugačna zgodba o hrastu (v angl. A Different Oak Story) je njena peta in Tomaževa prva knjiga, okoljsko tematiko pa sta avtorja poudarila tudi z reciklirnim papirjem. Uvodno besedo je napisala evroposlanka Tanja Fajon, spremne besede na platnici knjige pa so pripravili Dejan Savić iz slovenskega Greenpeacea, urednica revije National Geographic Junior Irena Cerar in evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik. Drugačna zgodba o hrastu govori o mladem hrastu Stanislavu, ki zaradi neustavljive sečnje izgubi starše, v njem pa se tako začne kopičiti jeza celotnega gozda. Sicer resna zgodba pa ima tudi komičen vložek v obliki debelega al-binskega netopirja Bojana. Gre za zgodbico, ki jo enostavno morate prebrati in povedati naprej!
Otroške knjige za živali in naravo!
Alenka in Tomaž bosta vsako leto izdala naj-manjeno knjigico v zbirki »Sad Earth Col-
lection«, pod okriljem bosta odpirala problematične okoljske teme, kot so podnebne spremembe, taljenje ledenikov, krčenje gozdov vselej pa bosta vanje vključevala tudi spremne besede kompetentnih ljudi. V pripravi imata že naslednjo zgodbico z naslovom Pi - zadnji polarni medvedek, s katero nameravata prav tako opozoriti mlado bralstvo pa tudi starše na nujnost spremembe človekovega odnosa in ravnanja s planetom. Da je namen zbirke »Sad Earth Collection« resnično primeren v današnjem času, potrjuje tudi dejstvo, da je že prva knjiga dobila me-censko podporo.
Če želite širiti glas za živali in naravo ter postati del okoljsko naravnane, kulturno ozaveščene in družbeno odgovorne skupine, ki ji je mar za Zemljo, obiščite www.ekoknjiga.si, lahko pa tudi pišete na alenka.klopcic1@gmail.com ali pokličete na 031 673 236.
Nagradno vprašanje:
»Katera okoljska problematika je izpostavljena v Drugačni zgodbi v hrastu?«
Odgovore na nagradno vprašanje pošljite na naslov:
Uredništvo Rokovnjač, Stari trg 1, 1225 Lukovica.
Podarili bomo tri knjige.
Slomškov bralni klub za odrasle
Slomškovo bralno priznanje za otroke v naši župniji uspešno teče že šesto leto, letos pa se mu je pridružil še Slomškov bralni klub za odrasle.
V novembru beremo knjigo Bogdana Žor-ža »S pravimi vprašanji do rešitve vzgojnih zadreg«. Vabimo vas, da se nam pri branju pridružite.
O prebrani vsebini bomo v sproščenem ozračju poklepetali v četrtek, 16. decembra ob 19. uri v veroučni učilnici v župnišču na Brdu.
K pogovoru vas prijazno vabimo.
Animatorji SBP
Sveti Miklavž
Tudi v našo sredo bo prišel sveti Miklavž in obdaroval pridne otroke. Nekatere je obdaroval že malce prej, tako kakor mene, saj sem v roke dobil knjigo, ki jo je o tem svetniku napisal Božo Rustja Miklavž piškote peče in se ob prebiranju knjige ponovno vrnil v otroška leta. djd
Takrat smo ko je nebo žarelo, vedno rekli, da Miklavž piškote peče in to rečemo mnogi tudi še danes. Tokrat ob pomoči Jana in njegove družine spoznavamo življenjsko pot dobrotnika svetega Miklavža. Ob pomoči mladega Jana, vedno želenega novih znanj, izvemo, zakaj je sveti Miklavž zavetnik mornarjev in še več o njegovi dobrodelnosti. Prijetno branje za vse, ki bi o svetem Miklavžu radi zvedeli kaj več in do njegovega prihoda na njegov go-dovni dan je še ravno dovolj časa, da knjigo skupaj z otroki ali vnuki tudi preberemo.
Peter Pipp in Eva Osolnik - državna podprvaka v kombinaciji standardnih in latinskoameriških plesov
Na državnem prvenstvu v kombinaciji 10 plesov - 5 standardnih in 5 latinskoameri-ških, ki ga je v mariborskem Ljudskem vrtu organizirala plesna šola Samba, sta si v kategoriji starejših mladincev (od 16 - 19 let) priplesala odločno 2. mesto Peter Pipp iz Trnjave in Eva Osolnik iz Novega mesta, ki trenirata v Plesnem klubu Urška v Ljubljani. NP
Tekmovanja se je udeležilo okrog 60 najboljših tekmovalnih plesnih parov iz vse Slovenije, ki trenirajo obe zvrsti plesa. Čez dan so se pari na parketu pomerili v predtekmovanjih, v večernem finalnem delu pa sta sedem domačih in mednarodnih sodnikov za drugo mesto prepričala Peter in Eva, ki jima je bil tako poplačan vsakodnevni trud večurnih napornih treningov in veliko odrekanj. Peter Pipp je 17-letni dijak bežigrajske gimnazije in je od letošnjega avgusta občan Lukovice in z družino živi v novem domu v Trnjavi, Novomeščanka Eva pa je od letošnjega oktobra študentka pravne fakultete v Ljubljani. Peter in Eva kot plesni par standardnih (ST) in latinskoameriških (LA) plesov skupajple-šeta dobri dve leti. Sta člana PK Novo mesto, sicer pa redno, najmanj tri ure dnevno, 5 do 6 krat na teden trenirata v PK Urška v Ljubljani. Trenirata s priznanimi trenerji za ST plese: z Natašo Ambrož, Blažem Pocajtom in za LA plese: z Barbaro Ambrož, Majo Geršak, Petrom Majzlom in Zoranom Plohlom. Peter je prej pet let plesal v PK Miki v Jaršah s plesalko Moniko Jeras, s katero sta pod vodstvom trenerjev Nine Medja in Matevža Ogo-revca tudi dosegala lepe rezultate (3. mesto na DP v LA plesih v kategoriji mladincev) in sta bila že tudi člana državne B-reprezentance. Eva pa je z drugim plesalcem plesala v PK Novo mesto. Ko sta oba njuna soplesalca prenehala s športnim plesom, sta se našla Peter in Eva iz različnih koncev Slovenije. Kljub veliki oddalje-
nosti in številnim vsakodnevnim logističnim težavam v prvem letu, ko sta izmenjaje trenirala enkrat v Novem mestu, drugič v Ljubljani, jima ni zmanjkalo volje, veselja in zagnanosti. Ob neutrudnem treniranju sta že v prvem letu osvojila zmagovalni pokal v Plesni ligi Slovenije v ST plesih in 3. mesto v LA plesih za leto 2009. Leto 2010 sta Peter in Eva pričela spet uspešno, saj sta januarja v Laškem na državnem prvenstvu v ST plesih osvojila 3. mesto v kategoriji starejših mladincev in bila tako povabljena v državno A-reprezentanco. Aprila letos sta ponovno dokazala, da sta upravičeno med najboljšimi plesalci v državi, saj sta dosegla 2. mesto na državnem prvenstvu v LA plesih. Po odličnih uvrstitvah na domačih kvalifikacijskih in državnih tekmovanjih tako v ST kot v LA plesih in v kombinaciji, sta se želela pomeriti tudi z najboljšimi svetovnimi pari na mednarodnih tekmovanjih. Tako sta se letos udeležila kar nekaj pomembnih IDSF mednarodnih tekmovanj na Hrvaškem, v Srbiji, Avstriji, Italiji, na Češkem, Poljskem, v Nemčiji in v Sloveniji. Iz tekme v tekmo sta si nabirala bogate izkušnje in dosegala vedno boljše rezultate, nazadnje uvrstitev med 10 najboljših na tekmovanju v Beogradu in Pragi, kjer je bila udeležba zelo številčna. Plesna zveza Slovenije (ki nominira samo dva para iz Slovenije za vsako evropsko ali svetovno prvenstvo) ju je letos zaradi vseh doseženih rezultatov nominirala, da sta lahko zastopala Slovenijo na evropskem prvenstvu v ST plesih na Poljskem in na svetovnem prvenstvu v LA plesih v Avstriji. Nominirana sta bila tudi za svetovno prvenstvo v kombinaciji 10 plesov v Kanadi, v Torontu, vendar se tekmovanja za-
radi pomanjkanja finančnih sredstev PZS žal nista mogla udeležiti.
Pa nič zato, še bodo priložnosti. Peter in Eva imata trdno zastavljene cilje, imata izredno željo, voljo, predvsem pa veselje do plesa in izražanja glasbe z ritmičnim gibanjem telesa, kljub napornim vsakodnevnim treningom in šole. Oba sta zelo disciplinirana, organizirana in vztrajna, in jima za dosego cilja ni težko veliko odrekanja in odpovedovanja. Njuna vzpenjajoča forma pa je rezultat prizadevanja in vztrajnosti nekajletnega dela, načina športnega življenja, to pa je hkrati dober obet za doseganje dobrih športnih rezultatov. Do konca leta 2010 ju čaka še nekaj pomembnih IDSF mednarodnih tekmovanj(Dunaj, Varaždin, Maribor), poleg slovenskih KV tekmovanj. Z novim letom bosta prestopila v višjo člansko kategorijo, saj bo Eva dopolnila 19 let. Sprva bo med člansko A-kategorijo gotovo zelo težko in je nerealno pričakovati visoke rezultate, saj bosta tekmovala v starostni kategoriji od 19 - 35 letnikov z 10-letnimi izkušnjami na največjih svetovnih tekmovanjih. Vendar jima trenerji glede na njune sposobnosti in ob nadaljevanju takšnega športnega življenja, volje in vztrajnosti, tudi v najvišji kategoriji napovedujejo velike možnosti za doseganje vrhunskih rezultatov. Ob tej priliki se za dosego rezultatov in odličnih uspehov zahvaljujeta trenerjem, strokovnjakom in vsem, ki verjamejo vanju, ju spremljajo in spodbujajo na njuni športni in življenjski poti. Predvsem se zahvaljujeta tudi sponzorjem, saj je v tej izjemno lepi, a tudi dragi športni panogi, z njihovo pomočjo lažje dosegati boljše rezultate in slediti sanjam.
Zimska liga »Avtomehanika Kveder« v malem nogometu 10/11
Nadaljuje se sedma izvedba lige. Najprej prilagam rezultate 2. in 3. kola.
29.10.2010
Nasprotnika	Rezultat
ŠD Krašnja : Prevozi Režen	2 : 0
Antimon-Cosmos : Exclusive Team	5:5
Gradb. meh. Svetlin : California	2:3
BS Tehnik: Stroj. opr. Narobe s.p.	2: 1
Zlato Polje : Gostilna Peterka	4:2
Gradnje Brlec : Blagovica	0:1
letos edini še niso okusili grenkobe poraza a tudi oni nimajo popolnega izkupička, saj so v prvi tekmi remizirali. Na drugi strani so edini s tremi porazi ekipa Prevozi Režen z razliko v golih 1:5, ostalih deset ekip ima od 2 do 6 točk. Liga bo še zanimiva, pravi derbiji, ki počasi preraščajo v epske pa še prihajajo. Sicer pa nam vsako kolo postreže s kakšno poslastico. Rok Avbelj
12.11.2010
Nasprotnika
ŠD Krašnja Gostilna Peterka Prevozi Režen Gradnje Brlec
California Antimon-Cosmos BS Tehnik Exclusive Team Zlato Polje : Gradb. meh. Svetlin Blagovica : Stroj. opr. Narobe s.p.
Rezultat
0:3 0:0 0:1 6:2 0:1 2:4
Zadnji rezultati in pogled na lestvico nam potrjujeta tezo, da je letošnja liga zelo izenačena. Po treh kolih vodijo fantje ekipe BS Tehnik, ki
Antimon-Cosmos in Exclusive Team (eden derbijev se je končal 5:5). Fotografija iz lanske sezone, letos sta talna obloga in ograja novi.

Nova Slovenija odločno
Proti temu, da se denar iz RTV
nasprotuje zakonu o RTVS prispevka steka v privatne žepe
NSi
nova Staventia
Zakon je slab, nedodelan in ne predvideva nobenih bistvenih izboljšav, ki bi pomenile še boljšo RTVS, ampak ravno nasprotno. Povečuje se vpliv politike na javna radio in televizijo, kar je zelo zaskrbljujoče. Nova Slovenija se bo kot organizator referendumske kampanje aktivno vključila v samo kampanjo in tako skušala preprečiti, da RTVS postane politično trobilo več v rokah vladne koalicije in stranke Zares. Ključne točke zakona o RTVS, zaradi katerih mu Nova Slovenija nasprotuje:
-	Zakon izključuje civilno družbo, kamor spadajo tudi verske skupnosti. Izključuje tudi zaposlene na RTV
-	Zakon predvideva preoblikovanje RTV Slovenija v gospodarsko družbo, kar je nesmiselno. S preoblikovanjem bo RTV Slovenija izgubila prvotni status »javne RTVS«.
-	Zakon jemlje strankam, ki niso v slovenskem parlamentu pravico do zastopanosti v programih v času volilne kampanje. S tem je kršena že pridobljena pravica parlamentarne stranke, ki jo je NSi imela do sedaj kot stranka s poslancem v evropskem parlamentu.
Poleg zakona o RTVS, ki mora pasti na referendumu, se trenutna oblast prekomerno ukvarja tudi z drugimi manj pomembnimi stvarmi. Namesto da bi reševali gospodarsko in finančno krizo, se ukvarjajo s spremembo zakona o verskih skupnostih, ki je mimogrede zastavljen sramotno, brez strokovne in pravne podlage in kaže ozkost direktorja urada za verske skupnosti Aleša Guliča. Naši pomisleki ob njegovem imenovanju se danes žal kažejo za pravilne.
Dejstvo je, da se je Slovenija znašla v krizi. V NSi menimo, da Zakon o RTVS ni dober in da naj vlada vso svojo energijo rajši nameni združevanju celotne Slovenije v poštenem izhodu iz ekonomske in moralne krize.
Predlagamo, da 12. decembra 2010 na referendumu o Zakonu o RTVSLO obkrožimo PROTI!
12. decembra bomo na referendumu odločali o Zakonu o RTV, ki ga je sprejela vladajoča koalicija, kljub nasprotovanju opozicije. Predlagatelji referenduma ocenjujemo, da gre za izjemno škodljiv zakon. V javni razpravi naši predlogi glede zakona, ki so se nam zdeli bistveni, niso bili upoštevani niti v najmanjši možni meri, čeprav smo pri njih dosledno vztrajali in jih zagovarjali. Tudi zato, ker je zakon slab in škodljiv, smo čutili dolžnost, da glede njega zahtevamo referendum in da tako zavarujemo stabilnost največjega javnega zavoda oziroma naše največje skupne dobrine, ki ji vsi plačujemo prispevke. Zakon o RTVS prinaša drugačno finančno konstrukcijo in popolno spremembo institucije, ki je z njim povezana. Z novim zakonom največji javni zavod in tudi največji kulturni zavod v Sloveniji postaja hibrid gospodarske družbe in javnega zavoda. Preoblikovanje statusnega položaja zavoda RTV, delitev na javni in tržni del, pomeni, da kadar bo javni zavod imel izgubo, bomo to pokrivali davkoplačevalci, saj bo šlo za javni interes, ko pa bo RTV imela dobiček, bo za to zaslužna uprava, ki si bo dobiček delila. Konkretno to pomeni, da si bo lahko pet članov uprave kar lepo napolnilo žepe.
Opozarjamo tudi, da RTV iz naslova RTV prispevka dobi slabih 90 milijonov evrov letno, to je denar vseh Slovencev, ki imajo električni priključek in ki se bo po koalicijskem zakonu o RTV stekel v privatne žepe. Na račun RTV prispevka oziroma naročnine, ki jo plačujemo vsi, ki imamo električni priključek, si bo nekaj posameznikov izplačevalo mastne dohodke. Vsebinskega razloga, da bi se Zakon o RTVS spremenil, torej ni. Eden pomembnejših razlogov za spremembo zakona je tako ideološka zaveza koalicije, da si RTV dokončno podredi. Nadgradnja tega zakona pa je tajkunizacija in privatizacija javnega zavoda RTVS s pomočjo naših naročnin. Izrazite svoje nestrinjanje s takšnim zakonom in na referendumu obkrožite proti. Danilo Kastelig OO SDS Lukovica
Ljudska oblačila
V petek, 12. novembra 2010, je bilo na Domačiji Rus odprtje razstave z naslovom Ljudska oblačila. Razstavljene so bile glinene figure Ladine Korbar, ki predstavljajo slovenska oblačila. Avtorico je predstavil Matjaž Brojan, novinar in publicist, ki je obenem pohvalil aktivnosti in entuziazem društva Skrinjca na področju kulturne dediščine.
Žan Planine je v programu zaigral nekaj ljudskih pesmi, Branka Bizjan in Nataša sta predstavili ljudska oblačila naših krajev. Folklorno društvo Emona je predstavilo eno od tradicionalnih oblačil in povabilo starejše člane k vključitvi v folklorno skupino.
Prof. Janez Bogataj je o avtorici zapisal:"Izdelki Ladine Korbar presenečajo s stopnjo dokumentarnosti in mojstrskim reševanjem vprašanj, ki jih narekuje glina kot specifično gradivo. Pomenijo pogled v zgodovinski spomin, so oplemenitenje slikovnih, v največji meri fotografskih zapisov. Vsak izdelek je unikat, izdelan po verodostojni in tekstovni dokumentaciji. Avtorica je popoln samouk.« Domačija Rus je pripravila pogostitev, kjer je operni pevec Milan Lavri zapel nekaj
ljudskih pesmi. Razstava bo na ogled do konca leta, v božičnem času pa se ji bodo pridružile še jaslice.
Vljudno vabljeni
''^^^^^^^H^^Ej^Vailjeni k ogledu ^^^^^B^H^^Pjčfvljarskega muzeja. delovni ČAS: Lui\!ll)l; leLE.l-. od poned. do sobote, od 9. do 22. ure tííCiiiliilU, limb Lul^uviun nedelja od 8. do 14. ure îl'L 01 'l'I'iS 14.Í:, i;Kiii: 041 S'il 4ÍÍS sreda zaprto							bogovi v germanski mitologiji	sultanovo bivališče, tudi seraj	izdelek v obuki zelo drobnih suhih delcev	japonska borilna veščina	okrajšava za recept	nizek ženski glas	debela, grcava palica za udarjanje	začetek prebavnega trakta	družbeni sloj
						sobna ra-stlinazdol-gimi visečimi stebelci, sprenger-jev belus									
						rdečina obraza zaradi razburjenja									
						država v jz aziji					vinorodna rastuna				
											pritlikav mehiški hišni pes				
Srečna izžrebanka iz meseca oktobra je Fani Gostič, Maklenovec, 1225 Lukovica, prejela bo darilni bon gostilne Furman. Čestitamo! Rešitve te križanke pošljite do 10. decembra na naslov: Uredništvo Rokovnjača, Stari trg 1, 1225 Lukovica. Srečni izžrebanec bo prejel nagrado gostilne Bevc -kmečka pojedina za štiri osebe.						hrvagki otok v jadranskem morju	sl. pater, zelisčar in zdravilec (simon)					sl hokejist (ivo)			
												igranje pred občinstvom			
							vogal								
						\ \ \ j								somernost enoučnost	pacek
9	oponent boljSevikov	egipčanski faraon, sin ramzesa	menični pozvanec	simbol za dekagram				majhen kovac							
				osvojena tockav baseballu				zemeljsko jedro							
2enski spolni hormon									predmet, ki se kam zatakne, da prepreči gibanje	položaj pri jogi					
										fr. fizik (dominique f.)					
tekoćina, ki se izloči pri strjevanju krvi						prisklednik							kem. simbol zaaktinij		
						prostor za kako obrtťjo dejavnost									
													dojemanje bistva predmeta		
aldehid ocetne kisline							vladaricav st egiptu								
							temnicav trdnjavi								
zver iz družine mack				močvirska "tica selivka							združitev, združba podjetij				
				dvig gospodarske aktivnosti											
											migetalkar				
sestavil: peter udir	lestev	manilska konoplja						SL. PESNIK (GRUDEN)				tovarnav CFI JU			
		samorog										indijski oreh.akažu			
kronogram								DEL UUBUANE							gozd
								črno vrhnje oblačilo duhovnikov							
emilnolde			JED iz JAJC SLADKORJA in MOKE							pravoslavni nadškof					
			SL. IGRALKA (KACIC)							srež, inje					
reka v severni franciji						manjši obrok hrane							kem. simbol za nobelu		
						alr kopasta višava							časovni termin		
10-7				rus. polarni letalec (valerij r)							spora				
											anton podbevsek				
				avt. oznaka hrvaške											
vlažnost (star.)									moc, čvrstost						
želatina iz morskih alg									lunino število						
POMOČ: ARAGO - fr. fizik (Dominique F.); ČKALOV - rusl<i poiami letalec (VaieriJ P.); NOEZA - dojemanje bistva predmeta; SOMME - reka v severni Franciji;
1080 22 36
ommcrce
ÎQ kph mů m pmtai
www.Np.commerce.s
Rokopnjač
Glasilo občine Lukovica

Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas si odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje, in pogosto vračaj se nam v sanje.
V lepem in žalostnem jesenskem dnevu smo k večnemu počitku pospremili našo drago mamo, babico, sestro in teto
Rozalijo Gostič
roj. Orehek, s Prevoj pri Šentvidu
Ob boleči izgubi se iskerno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala tudi župniku Andreju Svetetu za lepo opravljen pogrebni obred in sv.mašo, g. Jarcu za lep poslovilni govor, Davidu in Leji za besede slovesa ter pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba.
Žalujoči vsi njeni
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
V 97. letu je za vedno zaspala naša mama
Marija Cerar
Hvala sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, tolažil-ne besede, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Hvala župniku, gospodu Andreju Svetetu za lep obred, hvala praporščakom, gasilcem in podjetju Vrbančič.
Vsi njeni.
V spomin gospe Mariji Cerar
Razžalostila me je vest, da je za vedno, v svojem šestindevetdesetem letu, zaspala gospa Marija Cerar, najstarejša občanka v Lukovici. Hkrati pa mi je bilo toplo pri srcu, ker sem jo imela možnost spoznati, marca letos sem jo
obiskala in na podlagi prijetnega pogovora je nastal intervju, njena življenjska zgodba. Pogovor sem naslovila z njenimi besedami:
»Ko sem se poročila, sem si zadala, da mora biti moja družina res prava družina, in sem uspela.«
Pogovor z gospo Marijo je bil zelo zanimiv. Graciozna in elegantna gospa, polna življenjskih modrosti in bistrih mislih, je največ govorila o svojem ljubem možu in otrocih. Spomnim se, da nama je skrbna hči Breda postregla s sladkim jajčnim likerjem, in zapluli sva v njeno življenjsko zgodbo. Skromno življenje in ljubezen do Lukovice, pa predvsem srce brez sovraštva, polno ljubezni do vseh ljudi in bitij, še zlasti do svoje družine, je tisto, kar mi bo za vedno ostalo v srcu, ko se bom spomnila nanjo, na gospo Marijo Cerar.
Tole pa so njene besede: »Pa ljubezen, kolikor ljubezni daješ, toliko jo dobivaš nazaj. Svojim otrokom sem dala veliko ljubezni, zato lahko rečem, da danes to žanjem. Otroci me imajo radi in tudi med seboj se lepo razumejo. Ljubezen je zelo pomembna.«
Katarina Karlovšek
PRAZNIKI
Sedim na klopi, strmim v nebo, si po tihem rečem, vau, kako je lepo. Sonček me greje, pri srcu mi je topleje. Veter premika nežno veje, nobenega lista ni na drevesu, zima se bliža, postalo bo hladneje.
Bližajo se prazniki, spet bo na otroških obrazih zaznati veselje. Takrat se občuti veliko medsebojne ljubezni, povezani smo med seboj,
kot nikoli poprej. Staro leto se bo pozabilo, vse skupaj bo hitro minilo. Ljubezen moramo množiti, in si jo deliti, posebno ob praznikih se mora
v taki meri tudi vrniti. Vsak posameznik mora v sebe verjeti, ponosen nase biti, se rad imeti.
Vse je tako praznično, lučke samo drevesa ne krasijo,
ampak tudi naša srca in dušo z molitvijo bogatijo.
Tina Prašnikar
PISMA BRALCEV
Dan vseh svetih
V ponedeljek in torek smo obhajali praznika, Vseh svetih in Vernih duš dan. Res žalostno, ja, da se nekateri na svoje pokojne sorodnike, prijatelje, znance, spomnijo samo enkrat na leto. Ob tem pa se premalo zavedamo, kako pomembna je molitev za pokojne. Veliko bolj bi bilo koristno, če bi zmolili en Očenaš za pokojnega, kot pa da mu na grobu prižgemo goro sveč. In če nam že vera nič ne pomeni, potem namenimo namesto plastike v obliki
sveč na grob rajši dar za uboge, misijone ^ dobrodelnost je vedno dobrodošla in če ob tem ohranimo del narave, je toliko bolj dobrodošla. Slovenci v mesecu novembru vodimo po nakupu sveč, za nami so Poljaki in nato sledijo ostali in vse to je potrebno predelati, da ne konča v naravi.
djd
Kot avtor članka v Rokovnjaču letnik 10, št. 9, oktober 2008 »Kakšna je povezava med zgodbo o izredni inteligenci in prodajo občinskih zemljišč v Lukovici« se za netočne navedbe, podatke in očitke, za katere nisem imel osnove, županu g. Mateju Kotniku opravičujem.
Tomaž Močnik
' kuhinje ' otroške sobe 'predsobe ' vgradne omare ' pisarniško pohištvo
AMBULANTA IN TRGOVINA ZA MALE ŽIVALI
Vaška pot 38a, Radomlje
Odprto: pon - pet 9.00 - 19.00 sob 9.00 - 13.00
telefon: 0599 - 58 - 914, 070 - 550 - 590 http://veterlna-noe.net
Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnikarska cesta 3b 1230 Domžale
Tečaj CPP: 13. december 8010 in 10.,januar 8011
Vpisujemo v tečaje za izpit za traktor, viličar, tgm ter za voditelje čolnov.
www.avtosola-loncar.si
Prijave in informacije: 031/809 501
Notranja in vhodna vrata Strešna in vertikalna okna Parketi, kljuke, police
Klimatske naprave »strokovna montaža«
KLANE d.o.o.
Kajuhova 15 1235 Radomlje
□ 51/3 13-ngB
www.klane.si
NLB Skladi so dobra poteza
Gospa Fani Cerar, lahko kratko opišete delo finančnega svetovalca. Človek bi si predstavljal, da vlagateljem danes svetujete kaj bo jutri najbolj donosno? Takšna opredelitev bi bila napačna. Ključno za finančnega svetovalca je, da vlagatelju svetuje takšne podsklade, ki ustrezajo njegovemu finančnemu profilu. Pri tem se ne ozira na preteklo donosnost podskladov. Zelo pomembno je, da finančni svetovalec stranko pozna in se med njima vzpostavi odnos zaupanja. Osebno v tem vidim svojo največjo konkurenčno prednost, saj svoje stranke dobro poznam in jim lahko svetujem takšne podsklade krovnega sklada, ki so za njih najbolj primerni.
Se pravi vprašanje »V kateri podsklad naj naložim« ne more dati enoznačnega odgovora?
Tako je. Za različne vlagatelje so primerni različni podskladi, odvisno od tveganja, ki ga je posameznik pripravljen sprejeti. Zavedati se moramo, da je možno pričakovati višjo donosnost zgolj z višjim prevzetim tveganjem. To je zelo pomembno dejstvo, ki nas opozarja, da v svetu naložb zastonj kosilo ne obstaja.
Je sedaj pravi čas za naložbo v podsklade krovnega sklada NLB Skladi?
Če je bil najboljši čas za nalaganje v podsklade krovnega sklada NLB Skladi pred enim letom, to še ne pomeni, da sedaj ni dober čas za nalaganje. Vsekakor bo vsak, vsaj minimalno strokovno usposobljen fi-
nančni svetovalec, podsklade v določenem deležu glede na celotno finančno premoženje vlagatelju vedno priporočil.
Za konec še ključno vprašanje. Na kakšen način in kako lahko vlagatelji varčujejo v podskladih krovnega sklada NLB Skladi?
V podskladih krovnega sklada NLB Skladi je možno varčevati postopoma, na primer z mesečnimi manjšimi vložki, kot tudi z enkratnimi vplačili. Vlagateljem vsekakor svetujemo, da se oglasijo v katerem od pooblaščenih vpisnih mest. V okviru NLB Podružnice Domžale tržimo podsklade krovnega sklada v naslednjih naših poslovalnicah: NLB Poslovalnica Domžale 1, Ljubljanska 62, Domžale, 01/724 56 44 NLB Poslovalnica Mengeš, Slovenska 61, Mengeš, 01/724 55 82 NLB Poslovalnica Trzin, Blatnica 1, Trzin, 01/580 99 11
Opozorilo vlagateljem
Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o. (v nadaljevanju: NLB Skladi), upravlja krovni sklad NLB Skladi. Storitve trženja in prodaje investicijskih kuponov podskladov krovnega sklada NLB Skladi opravljata na podlagi pooblastila družbe NLB Skladi tudi Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, in Banka Celje d.d. Podrobnejši podatki in informacije o krovnem skladu oziroma posameznih podskladih krovnega sklada so vsebovani v prospektu krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja in v izvlečkih prospekta podskladov. Pred pristopom vlagatelja k pravilom upravljanja krovnega sklada morajo družba NLB Skladi oziroma drugi osebi, ki sta pooblaščeni za trženje in prodajo investicijskih kuponov podskladov, vlagatelju brezplačno izročiti izvleček prospekta podsklada, na njegovo zahtevo pa morajo vlagatelju brezplačno izročiti tudi prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja ter zadnja objavljena revidirano letno in polletno poročilo krovnega sklada. Izvlečki prospekta podskladov, prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja, zadnja objavljena revidirano letno in polletno poročilo krovnega sklada ter druga gradiva, podatki in informacije o krovnem skladu oziroma posameznih podskladih krovnega sklada so vlagateljem dostopni na sedežu družbe NLB Skladi na Trgu republike 3 v Ljubljani vsak delovni dan med 10. in 12. uro, na pooblaščenih vpisnih mestih Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, in Banke Celje d.d., med njihovim delovnim časom ter na spletni strani www.nlbskladi.si. Družba NLB Skladi objavlja podatke o gibanju vrednosti enote premoženja posameznega podsklada vsak delovni dan v časniku Finance in na spletni strani www.nlbskladi.si. Krovni sklad družbe NLB Skladi ni bančna storitev in ne prinaša zajamčene ali garantirane donosnosti. Tako naložbe v posamezne podsklade krovnega sklada tudi niso vključene v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah.
Bodite pametni in prihranite do 56 % pitne vode. Uporabite brezplačno deževnico.
-	rezervoarji
-	filtri za deževnico
-	plavajoči sesalni Icompleti
-	črpališča
-	digitalni polcazatelji nivoja...
Naročite brezplačen katalog
Posode za vodo - nadzemne in podzemne izvedbe
Biološke čistilne naprave od 2 - 200 PE (prebivalcev) Greznice zbiralne,dvoprekatne In troprekatne (možnost kasnejše predelave v čistilno napravo)
Fonikalni sistemi za :
-	izpust iz čistilnili naprav
-	greznic
-	odvodnjavanje paridrišč
-	odvodnjavanje s streb...
ARMEX ARMATURE D.O.O. IVANČNA GORICA, LJUBUANSKA C. 2A TEL. 01/78 69 270, 01/78 69 260 ali 051 / 652 -192
E-mail: info.armex@siol.net www.cistilnenaprave-dezevnica.si
AVTO SET d.o.o.
NIHČE NE O
E KOT RENAULT!
BOGATA PONUDBA VELJA SAMO DO BOŽICA!
Odpeljite novega Renaulta z zimskimi pnevmatikami, z vključenim obveznim in kasko zavarovanjem*, s podaljšano garancijo* in z zimskim paketom,
na plačilo prvega obroka pa pozabite do pomladi 2011*. Bogata ponudba velja samo do božiča! Več na www.renault.si
* Vključeno obvezno in kasko zavarovanje, odlog plačila m brezplačna podaljšana garancija velja ob nakupu z Renault Financiranjem
Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166, Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Nadomestni deli: 01/56 27 222, Avtovleka: 041 648 166 E-mail: infoBavtoset.si, Internet: www.avtoset.si
Dragomelj 26,1230 Domžale
DELOVNI CAS: SALON: od 8. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ure
OSKRBOVANA STANOVANJA V KAMNIKU
tip površine kupnina v stanovanja stanovanja EUR z DDV
Garsonjera 29,87 m^ od 60.205,00
naprej
\\
Investitor in prodajalec:
naprej
naprej
íí^i- I ^ Enosobno od 47,97 nn^ od 90.084,22
............
Dvosobno od 56,52 nn^ od 103.398,61
naprej
naprej
DOLENJGRAD Gradbeno podjetje, d. o. o. Pod Hruševco 30,1360 Vrhnika Telefon: (01)750 72 00 E-pošta: tajnlštvo@dolenjgrad.si Internet: wvvw.dolenjgrad.si
> Stanovanja so skrbno načrtovana in prilagojena starejši populaciji.
•	Dodatno udobje prispeva tudi 24-urna nujna pomoč prek klicnega centra pa tudi socialna in zdravstvena oskrba.
•	Vsako stanovanje ima balkon ali atrij in parkirno mesto v podzemni garaži.
« Pri načrtovanju nismo mislili le na vaše udobje, temveč tudi na kakovostno ter okolju prijazno gradnjo. Več kot 30 odstotkov energije se pridobi iz obnovljivih virov.
•	Lokacija je umaknjena iz mestnega vrveža v naravo, a je hkrati le 5 minut hoje do centra Kamnika.
•	Parkirno mesto 10.000 Eur z DDV
•	Lokacija je v neposredni bližini doma starejših občanov Kamnik.