>	Nagrada Red dot design award 2008
>	Samo Krajnik, direktor prodaje se predstavi
>	V Zadru letos prvič poslovodska konferenca
# alpinći
Menije prav
delo
Glasilo Alpine d.d. Žiri, Letnik 46, številka 1, april 2008
reddot design award
winner 2008	^

5/ovyn/yeJ
Alpina d. d. Poštnina plačana pri pošti 4226 Ziri 4226 liri
ZAJEC ALFONZ
LOŠKA C. 56 4226 ŽIRI
Uvodnik > Matjaž Lenassi
predsednik uprave
Kakovost je zelo pomembna
Matjaž Lenassi,
predsednik uprave
V letošnjem letu smo prejeli prestižno mednarodno nagrado na področju oblikovanja Red dot za dva tekmovalna čevlja za smučarski tek. S tem smo dokazali, da znamo narediti oblikovno in funkcijsko dovršen izdelek, ki dosega visoke standarde. Tako gradimo našo prihodnost, proizvodnjo in prodajo kakovostne obutve Alpina. Na svetovnem trgu je veliko povpraševanje po obutvi, kar nam omogoča nešteto možnosti. Priložnosti za uspešno poslovanje podjetja so dane in z manjšimi spremembami, ki jih moramo uvesti vsak na svojem področju dela, jih lahko uporabimo za preboj Alpine med najboljše.
Alpina kot skupina je leto zaključila z nekaj tisoč evri dobička, kot delniška družba pa smo ustvarili dobiček, ki je precej boljši od lanskega, vendar nižji od planiranega. Leto 2007 je bilo tako bistveno boljše od preteklega. Prišli smo do pozitivnega preobrata, kar pa nas zavezuje, da se moramo v prihodnje še bolj potruditi in dosledno slediti planom, ki so zastavljeni.
Dobro smo delali tako v proizvodnji kot tudi v prodaji. Najbolj vidni rezultati so v Alpini Fogs v Bosni in Hercegovini, kjer smo naredili velik korak naprej. Vzpostavili smo proizvodnjo v dveh izmenah in močno izboljšali kakovost. Proizvodn-
jo v Žireh smo nekoliko preoblikovali. Ukinili smo šivalnico in prikrojevalnico. Delamo le zaključne montaže ter vzorčno proizvodnjo. Zaradi manjšega povpraševanja na trgu, smo nekoliko zmanjšali proizvodnjo smučarske obutve. Vse zaposlene na teh oddelkih smo prerazporedili na druga delavna mesta. Pridobili smo nov posel na Kitajskem, kjer izdelujemo obutev za Rosignol. V Romuniji poleg športne obutve delamo tudi modno obutev. Naši rezultati so dobri, vendar so serije premajhne. Cilj letošnjega leta je, da pridobimo dva velika kupca, katerima bi izdelovali obutev in tako povečali naročilo parov v proizvodnji. Odprli bomo tri buti-ke, Exclusive by Alpina. V njih bomo kupcem ponudili izbrano obutev višjega cenovnega razreda. Blagovno znamko Alpina je potrebno še okrepiti in izboljšati. V naših prodajalnah bo več kot petdeset odstotkov obutve z našo blagovno znamko. Dokupljeno obutev moramo kupovati preudarno, tako da bodo tudi ti izdelki zagotavljali kakovost, ki jo kupci v naših prodajalnah pričakujejo.
V javnosti se veliko govori o združevanju z Ela-nom, Pekom in podobno. Naj ponovno zagotovim, da vse posle, ki jih izvajamo, sprejemamo in oblikujemo tako, da je Alpina nedotaknjena in da zagotavlja delo vsem zaposlenim. Poizkusi združevanj ali sodelovanja z drugimi podjetji so le zato, da izboljšamo delovanje Alpine, utrdimo blagovno znamko in jo povzdignemo na višjo raven. Alpina mora biti podjetje, ki s svojim delom in izdelki zagotavlja kakovost.
V letu in pol, kar sodelujemo skupaj, smo dosegli dobre rezultate in ustvarili uspešne delovne ekipe. Zdaj je čas, da se Alpina prebije še višje in doseže zastavljene cilje. Za letošnje leto je eden izmed njih prodaja 3 milijonov obutve s pomočjo vseh obstoječih prodajnih kanalov. Da pa nam bo to uspelo, moramo vsi skupaj skrbno opravljati svoje delo, izboljšati učinkovitost na delovnem mestu, opozarjati na napake, izboljšati izdelavo in procese ter v polni meri doseči zastavljene cilje. Vse to bomo naredili le s skupnim delom, skrbjo za doseganje kakovosti in dobro prodajo naših izdelkov.
Matjaž Lenassi | Predsednik uprave
Sprememba je priložnost
Nekoč mi je nekdo rekel: »Življenje je sosledje lepih in dozdevno manj lepih trenutkov. Tisti, ki se za vedno vtisnejo v spomin, so za nekaj dobri. To »nekaj« pa je skrivnost, ki nam daje smisel.« Druga podobna misel, kroži preko elektronske pošte. Govori o gospodu, kije bil vedno dobre volje in nasmejan, katerega skrivnost je bila, da se je odločil za pozitivno sprejemanje dogodkov, ki so se mu zgodili v življenju. Vse stvari, ki se pripetijo, se zgodijo zaradi odločitev, ki jih sprejmemo. Zaradi sprememb, ki jih vsakodnevno naredimo, pa se mogoče niti ne zavedamo. Imamo priložnost, da se odločimo, po kateri poti bomo stopili in kaj bomo s tem dosegli. Hkrati pa nam vsaka sprememba v življenju nudi možnost za novo pot in od nas samih je odvisno naše počutje in zadovoljstvo. Lahko se odločimo za zavračanje in negodovanje, lahko pa predelamo informacije in s pomočjo njih delujemo v skladu s samim seboj. Imamo možnost izbire.
Verjamem, da vsakdo izmed nas želi doseči svoje cilje. Včasih pa so nekateri cilji skupni, tako v poslovnem kot zasebnem življenju. Če jih hočemo doseči, moramo delati skupaj. In eden izmed poslovnih skupnih ciljev je, da naredimo dober in kakovosten izdelek, v dogovorjenem roku, izdelek, ki ga bomo uspešno tržili na trgu. Imamo priložnost, da zapišemo našo zgodbo uspeha v prihodnosti.
Glavna in odgovorna urednica | Tanja Roje Kronegger
DELO
Prodaja | 7 Proizvodnja | 9 Red dot I 12 Tekmovalci I 13
ŽIVLJENJE
Zaposleni | 17 Kadrovske novice | 23 Krajevne novice | 25
Pogovarjamo se
Samo Krajnik - direktor prodaje: »Alpino vidim, kot uspešno podjetje na področju prodaje in veleprodaje na jugovzhodnem trgu. V Evropi pa kot resnega ponudnika in partnerja za kakovostne blagovne znamke, kjer bomo vzpostavili konkurenčni nivo z velikimi kupci.«
Moda
Pomlad je čas, ko nas narava zapeljuje s svojimi čari, le prepustiti se ji moramo. V prihajajoči modni kolekciji bomo s pomočjo kontrastov barv in materialov začutili nekakšno harmonijo narave in tehnologije.
Maloprodajna mreža
Izbira obutve je bila pestra. Poslovodje so izjemno pohvalili izboljšanje ponudbe blagovne znamke Alpina ter pestrost pri izbiri dokupljene obutve. Občutek samostojnosti pri izbiri kolekcije za prodajalne pa je vlival dodatno samozavest vseh poslovodij.
Tekmovalci
Letošnja tekmovalna sezona je bila pestra za vse Atpinine tekmovalce. Petra Majdič in Lukas Bauer osvojila kristalni globus.
Kolofon:
Delo življenje je glasilo Alpine, d.d., Žiri | Tanja Roje Kronegger, glavna in odgovorna urednica |Fotografije: Tanja Roje Kronegger, Jožica Kacin, Špela Strasser, Nives Pek, Tone Pintar, Marko Kavčič, Tanja Mlinar, Aleš Kacin in arhiv Alpina | Naklada: 1.900 izvodov | Oblikovanje in priprava na tisk: Studio Mazzini, Fotolito Dolenc | Tisk:Tiskarna DTP Prispevke oddajte do 15. maja v uredništvo časopisa, Tanji Roje Kronegger, naslov: Alpina, d.d., Strojarska ulica 2, 4226 Žiri, E-pošta: tanja.rojc©alpina.si.
> Samo Krajnik
direktor prodaje
Samo Krajnik, direktor prodaje
Samo Krajnik - direktor prodaje
V letošnjem letu bo Samo Krajnik, direktor prodaje Alpine, praznoval »Abrahama«. Njegova poslovna pot je že od nekdaj usmerjena v prodajo. Začel je v predstavništvu Belupa, kjer je bil od leta 1985 do razpada nekdanje Jugoslavije. V prehodnem obdobju je odprl svoje podjetje. V soglasju z Belupom, je imel zastopstvo za Kompas Magistrat in ponujal različne izdelke, od kozmetike, galanterije do pijač, oziroma celotno ponudbo za takratne »duty shope«. Decembra 1994 se je zaposlil v BSH Nazarje, kjer je delal do prihoda v Alpino. V BSH je bil direktor prodaje za področje Jugoslavije, na začetku pa je skrbel tudi za blagovno znamko Gorenje na vzhodnih trgih. Pri BSH je s svojo ekipo uspešno tržil izdelke, proizvedene v Nazarjih in drugod po vseh južnih trgih. Lahko bi rekli, da se je pisala zgodba o uspehu. Leta 2007 je sprejel ponudbo predsednika uprave Alpine, Matjaža Lenassija, da prevzame zadolžitve direktorja prodaje in s tem skrb za prodajo športnih in modnih izdelkov, ki jih izdeluje ali prodaja Alpina, prav tako pa tudi za vso Alpinino maloprodajno mrežo. Odločil se je za nov izziv s timom, ki je prišel v Alpino. In sedaj je tu.
Po izobrazbi ste inženir strojništva. Kako, da ste se odločili za poslovno pot prodaje?
Na strojni fakulteti sem študiral aviacijo. Zaradi težav z očmi, sem se moral odločiti, kaj bom počel v prihodnje. Veselilo me je delo z ljudmi, odnosi z njimi in prodaja. Odločil sem se, da se preizkusim v prodajnih aktivnostih. V Belupu kot tudi z delovno ekipo v BSH smo bili najboljši na področju prodaje. To je zame potrditev, da poznam svoje delo in ga dobro opravljam, znam poiskati dobre partnerje in navezati stike. Ni pomembno le kaj prodajamo, temveč kako obvladujemo partnerje in prodajni trg, zato je potrebno pravilno komuniciranje in korektno sodelovanje.
Ali ste se izobraževali tudi na področju, ki ga sedaj vodite v Alpini, se pravi kot direktor prodaje?
Pred tremi, štirimi leti sem končal »Sales Manager« akademijo, za katero sem se odločil na lastno pobudo. Spoznal sem se z vodenjem kadrov, možnostmi, kako stimulirati zaposlene in jih peljati k uspehom. Ko sem zaključil akademijo, sem ugotovil, da sem na pravi poti in da delamo pravilno. Celo življenje se učimo in izpopolnjujemo. V BSH-ju smo imeli interna izobraževanja in zelo razvejan sistem nadgrajevanja znanja. Tudi v prihodnje bomo vzpostavili sistem izobraževanja, ki bo omogočal boljšo uporabo naših potencialov. Svet se hitro spreminja in zahteva spremljanje trendov ter nenehno izpopolnjevanje in izobraževanje. Stremeti moramo, da se bomo kot predstavniki mednarodnega podjetja, sposobni spoprijeti z izzivi, ki nam jih prinaša življenje.
S sprejetjem novega izziva, se pravi vodenja prodaje v Alpini, ste se spoznali z novim izdelkom -čevljem, ki ima svoje karakteristike in zahteve
v primerjavi s trženjem gospodinjskih aparatov. Kateri so bili največji izzivi na tej vaši poti?
Na področju bele tehnike (v BSH) je proces razvoja dve leti, nato pa se ti izdelki tržijo tri do pet let, odvisno od uspešnosti produktov. Največji izziv v Alpini je prodaja zaradi neprestanega prilagajanja modnim trendom. Biti moramo izjemno hitri, kreativni in iznajdljivi, hkrati pa poznati vse spremembe na trgu. Procesni krog je kratek in ravno zato je toliko večji izziv. Moja naloga je vzpostaviti ta tok in voditi ekipe, da pravilno delajo. Znotraj podjetja imamo strokovnjake na področju izdelave obutve, ki izdelek izjemno dobro poznajo in ga znajo tudi tržiti. Tako je moj cilj, kot tudi cilj podjetja, da gremo naprej s časom, z modo, da sledimo evropskim trendom in čimprej ponudimo svoje blagovne znamke in kakovostno obutev, ki jo bodo kupci želeli kupiti. Težiti moramo k temu, da bomo čim prodornejši.
Alpina proizvaja in trži poleg mode tudi šport, ki ga zgoraj še nismo omenili.
Izjemno zanimiv je športni program. Alpina je vodilna na področju tekaške obutve. Predvsem sedaj, ko smo dobili tudi mednarodno priznanje na področju oblikovanja - Red dot. S tem potrjujemo pravo pot razvoja. Po drugi strani pa je program tudi negotov, saj smo odvisni predvsem od zimskega športa. Klimatske razmere vplivajo na našo prodajo in težko je oceniti trende. Vendar menim, da je mogoče s pravimi distributerji še veliko narediti in bomo lahko količine še povečali. Imamo tudi dobro pohodno obutev, vendar bomo morali to področje bolje razviti in okrepiti. Uspešni smo tudi pri vojaški in delovni obutvi, ki jo zelo uspešno tržimo.
Motiv novih butikov Exclusive by Alpina.
Vodite oddelek prodaje, kamor poleg prodaje modne in športne obutve v tujino in maloprodajne mreže, sodi tudi produktni marketing športa in mode. Kako poteka usklajevanje vseh teh procesov?
Veliko sodelujem z Francijem Kavčičem, vodjo produktnega marketinga mode, in Borisom Mark-Ijem, vodjo produktnega marketinga športa, ki še vedno prevzemata veliko vlogo tudi pri prodaji obutve. Naš cilj je, da vzpostavimo tedenske kolegije, kjer bomo pregledali poslovanje in si zastavili nadaljnje cilje. Vzpostaviti želimo strateške trge in znotraj njih pridobiti strateške partnerje, s katerimi bomo sodelovali. Pripravili bomo skupno strategijo, ki ji bomo sledili za dosego čim boljših rezultatov.
Kakšne pa so smernice razvoja za prihodnje?
Sledimo cilju, da bi več kot 50 odstotkov obutve v prodajalnah prodajali pod blagovno znamko Alpina. Del kolekcije izdelamo v naših proizvodnih obratih. Sodelujemo s priznanimi proizvajalci, kot so Pa ar, Valker, ki pod našo blagovno znamko izdelajo del kakovostne obutve. Kljub temu pa ne moremo zagotoviti celotne ponudbe, zato dokupimo kakovostne blagovne znamke, ki dopolnjujejo našo ponudbo. Tržimo dobro uveljavljene blagovne znamke, kot so Bugatti, Nike, Addidas. Teh ni smiselno prodajati pod svojo blagovno znamko, saj z njihovim imenom dvigujemo kakovost, prepoznavnost in izkupiček, to pa nam omogoča tudi, da imamo kontrolo nad trgom. Potrebno je razmišljati o tem, da se Alpina tehnološko in proizvodno dvigne in več sodeluje z drugimi mednarodno priznanimi podjetji na področju mode in športa. Doseči želimo vzajemnost delovanja in izdelati vedno več obutve višjega cenovnega razreda, kar posledično za nas pomeni tudi večji dobiček.
Na področju maloprodajne mreže se že izvajajo določene spremembe. V katero smer vodijo?
V	prihodnje se je potrebno bolj približati mlajšim generacijam, ki nas še premalo pozna. Potrebno je dvigniti zavedanje o Alpini kot ponudniku kakovostne, modne in sodobne obutve ter povečati raznovrstnost ponudbe za različne ciljne skupine od malih otrok do tretje generacije.
V	teh dneh odpiramo prve tri butike, imenovane Exclusive by Alpina. Kje so in kaj obetajo?
Res je, nove butike odpiramo na treh že obstoječih lokacijah, in sicer v Ljubljani na Mestnem trgu, v Mariboru na Vetrinjski in v Zagrebu na Hid. Lokacije so strateško izbrane v središču mestnih jeder. Prenovljena notranjost bo zagotavljala intimen prostor za izbrane kupce, katerim se bo osebje bolj posvetilo in jim zagotovilo kakovostno storitev in obutev. V butikih Exclusive by Alpina bo na voljo ponudba obutve višjega cenovnega razreda, ki bo ustrezala izboru zahtevnih okusov. Tam bomo prodajali priznane italijanske blagovne znamke in dodatke, kot so torbice, pasovi. V prihodnje pripravljamo tudi kolekcijo pod blagovno znamko Alpina, ki bo dosegala še višjo raven trendov, mode in kakovosti.
Zakaj in kako je prišlo do ideje o butiku in njegovem imenu?
Odločili smo se ponuditi nekaj posebnega. Iz tega izhaja tudi ime butikov. Exclusive že v osnovi pomeni izjemno, posebno, by Alpina, pa predstavlja podjetje, ki ima tradicijo in pozna izdelke ter zato zna ponuditi kakovostno in izjemno obutev zahtevnim kupcem.
Ali bo v butikih Exclusive by Alpina na voljo tudi posebna kolekcija, ki bo izdelana v Alpini?
Sodelujemo s priznano oblikovalko Aljo Novak, ki bo sodelovala pri razvoju kolekcije Alpina. Verjetno bomo pripravili tudi posebno kolekcijo za butike Exclusive by Alpina. To bo obutev višjega cenovnega razreda. Prav tako razmišljamo o sodelovanju z drugimi oblikovalci. Možnosti so vsekakor odprte.
Pripravlja se tudi prenova prodajaln.
Prodajalne smo že razdelili v tri ravni, ki smo jih definirali glede na lokacije, na strateške točke in možnost prodaje. Ponudbo v prodajalnah smo prilagodili zahtevam trga. Omenil sem že butike Exclusive by Alpina, kjer bomo ponudili obutev visoke kakovosti in višjega cenovnega razreda za izbrano ciljno javnost. V prodajalnah Alpina zagotavljamo široko ponudbo kakovostne modne obutve za vse generacije v srednjem cenovnem razredu, pospešeno pa oblikujemo tudi outlet prodajalne, kjer bo na voljo obutev za cenovno občutljive potrošnike.
Prodajalnam ste dali več samostojnosti pri vodenju poslovne politike. Kako se kažejo prve spremembe?
Samostojnost se kaže izjemno pozitivno. Zaloge smo znižali za 70.000 parov, skrajšali smo vezavo sredstev in dosegli obrat blizu 2. Poslovodja sam izbira obutev, ki jo bo prodajal v svoji prodajalni. On najbolje pozna svojo lokacijo, kupce in njihove navade.
Tečejo priprave za odprtje industrijske prodajalne v poslovnih prostorih podjetja.
Industrijsko prodajalno bomo odprli v prostorih podjetja v Žireh. Tu bomo prodajali obutev iz rednega programa. Vedno več je zanimanja za ogled proizvodnje na sedežu podjetja. Prav je, da bi obiskovalcem ob ogledu lahko ponudili tudi nakup naše obutve. Zanimivo bi bilo pripraviti tudi pregled zgodovine Alpine in čevljarstva v Žireh in s tem še bolj poudariti tradicijo izdelovanja obutve.
V letošnjem letu nas na oglasih in materialih za predstavitev maloprodajne mreže Alpina pozdravlja fotomodel Lucija Gubenšek.
Potrebno je slediti trendom in spreminjati pojavnost, da kupce prepričamo z našo ponudbo. Zato so potrebne osvežitve. Če želimo biti opazni in prepoznavni, potrebujemo radikalne spremembe. Mislim, da s pomočjo Lucije Gubenšek to lahko dosežemo. Po prvih dneh akcije z novo, drznejšo podobo, dobivam zelo pozitivne povratne informacije s terena. Če želimo biti modni in v trendu, moramo temu slediti na vseh področjih, tako z izdelkom kot z marketingom.
Matjaž Lenassi, predsednik uprave in Samo Krajnik, direktor prodaje
V	letošnjem letu Alpina uvaja kartico zvestobe za kupce v prodajalnah Alpine. Kako poteka projekt in kaj obeta?
Za vse naše zveste kupce pripravljamo posebno Alpinino kartico zvestobe. Le-ta bo na voljo na prodajnih mestih. Z njo bomo dvignili prepoznavnost in obrat v prodajalnah. 5 komunikacijsko podporo bomo spodbujali kupce, da vstopijo v naše prodajalne in si izberejo obutev. Kupcem moramo ponuditi različne modele in s tem zadovoljiti njihove želje.
Alpina je podjetje, ki izdeluje obutev in s tem želi čim bližje pristopiti k svojim kupcem. Zato je tudi razvoj v podjetju pomemben. Kako poteka sodelovanje med razvojnim in prodajnim oddelkom?
Sodelovanje je tesno. V podjetju smo razvili nov tridimenzionalni merilnik stopal, ki je nadgradnja predhodnih, saj meri obe stopali istočasno. Sedem teh merilnikov smo že namestili v naših prodajalnah, do konca leta pa jih bo skupaj dvajset. Prodajalce bomo usposobili, da bodo storitev, ki jo nudimo, ustrezno predstavili kupcem, pridobljene informacije pa bomo koristno uporabili v prihodnjem razvoju.
V	tem času je prišel na slovenski trg tudi novi ponudnik obutve - Reno. Kako bo konkurenca vplivala na Alpino?
Reno je druga največja trgovska veriga, ki ponuja priznane blagovne znamke in je v letošnjem letu nameravala stopiti na slovenski trg. Uspeli smo se povezati, saj je za Alpino pomembno, da vodi poslovanje na slovenskem trgu. Reno je cenovno podoben naši ponudbi. Alpina ima v Sloveniji enajst odstotkov tržnega deleža in zato tu ne vidim nevarnosti. Kot ustanovitelji podjetja Reno za področje Slovenije imamo vpliv in kontrolo nad potencialno konkurenco. Potekajo tudi razgovori, da bo na prodajnih mestih Renoja mogoče kupiti blagovno znamko Alpina. Tako bomo izdelovali obutev, ki se bo prodajala v njihovih prodajalnah. To je zelo velik potencial.
V	letošnjem letu je bilo registrirano tudi podjetje Alpina prodaja. Kakšni so načrti tega podjetja?
Zaenkrat poslovanja še nismo prenesli na novo registrirano podjetje. Predvidevamo, da bi podjetje Alpina prodaja prevzelo posle veleprodaje. Nadaljn-
ji korak, ki bi temeljil na osnovi podobnih analiz, je prenos poslovanja maloprodajne mreže na novo ustanovljeno podjetje. Tako bi bila ločena proizvodna in prodajna dejavnost podjetja. To podjetje bi bilo edini in največji kupec Alpinine obutve.
Kako vidite Alpino čez deset let?
Jaz jo vidim že prej, ne čez deset let, in sicer kot najboljše podjetje za prodajo obutve na veliko in malo na področju nekdanje Jugoslavije. Cilj želimo doseči z dobrim izgledom prodajaln in uspešnim konceptom prodaje. V Evropi vidim Alpino kot resnega ponudnika in partnerja za kakovostne blagovne znamke. Vzpostavili bomo konkurenčno raven z velikimi kupci.
Kako vam uspe usklajevati delovni in prosti čas?
Trenutno zelo slabo, saj štiri ure na dan preživim v avtu. Običajno odhajam od doma ob sedmi uri, vrnem pa se okrog devetnajste. Srečo imam, da so otroci že nekoliko starejši in niso toliko odvisni od mene. Je pa dejstvo, da so vsi aktivni športniki. Igrajo hokej v državnih reprezentancah, zato jim je potrebno posvetiti veliko časa. Kot vemo, so otroci zelo veseli, če starši spremljamo njihove rezultate in uspehe. Včeraj sem izvedel, da je moj sin s svojo ekipo državni prvak v Sloveniji. Dal je častni gol, zaradi česar sem bil nanj zelo ponosen. Začel sem živeti po nemškem konceptu, ki mi včasih ni bil všeč. Tako z družino aktivno preživim vikende in tri tedne dopusta. Ker smo hokejska družina, smo večino časa na ledenih ploskvah, poleti pa v raznih kampih.
Že imate načrte za počitnice?
Nič še ni določenega. V juliju bomo šli v kamp, kjer bodo fantje trenirali. Ko so otroci aktivni, izkoristiva z ženo prosti čas, da si ogledava znamenitosti in se spoznava s krajem. Verjetno bomo šli tudi na morje. Glede na to, da smo si lani postavili bazen doma, bomo letos to izkoristili in nekaj prostega časa preživeli pod Pohorjem. Kot družina veliko potujemo po svetu. Mislim, da je potrebno videti druge države, spoznati druge kulture in zgodovino.
Kaj je vaša največja razvada?
Zelo rad se družim z ljudmi in komuniciram. Se pravi vzpostavljam pristne odnose. Ob tem razmišljam, da je pravzaprav vse kar počnem del marketinga ali prodaje. Povsod gledam, kako bi predstavil svoje podjetje.
Kateri je vaš naslednji cilj, ki ste si ga zadali?
Pripeljati Alpino k skupnemu cilju. Se pravi zaposlenim in njihovim otrokom ustvariti podjetje, ki bo zagotavljalo delovna mesta in bo vodilo k nadaljnjemu razvoju in rasti.
Maloprodajna mreža
Prejemnice priznanj za najuspešnejšo prodajalno v letu 2007 skupaj z direktorji.
Delovna skupina pri izbiri obutve
Poslovodska konferenca letos v Zadru
Od 9. do 12. marca je potekala v Zadru poslovodska konferenca. Namenjena je bila izbiri kolekcije za jesen in zimo 08/09, ki se bo prodajala v naših prodajalnah. Izbira obutve je bila pestra. Poslovodje so izjemno pohvalili izboljšanje ponudbe blagovne znamke Alpina ter pestrost pri izbiri dokupljene obutve. Tridnevni dogodek je bil delovno aktiven, obenem pa namenjen druženju in vzpostavljanju boljših odnosov za učinkovitejše poslovanje.
Poslovodska konferenca se je neuradno pričela že v nedeljo zvečer. Uradni začetek je bil v ponedeljek zjutraj. Dobrodošlico poslovodjem je izrazil Mitja Bežan, direktor maloprodaje v Sloveniji z uvodnimi besedami: »Želimo vam obilo uspeha, srečno roko in oko pri izbiri letošnje kolekcije. Ste pomemben člen v verigi Alpine, saj našo obutev nudite končnemu potrošniku.« Nato je predal besedo predsedniku uprave Alpine Matjažu Lenassiju, ki je pozdravil udeležence in predstavil rezultate preteklega leta. »Leto je bilo veliko boljše od preteklega. Prišli smo do pozitivnega preobrata in smo lahko zadovoljni, saj ste presegli rezultate. V prihodnje je potrebno slediti zastavljenim planom in jih uresničiti.« Povzel je delo v proizvodnji in predstavil smernice razvoja podjetja in skupine Alpina. Nagovor je zaključil: »Leto in pol smo delali skupaj, se trudili in ustvarjali. Naredili smo dobre rezultate, ustvarili dobre delovne ekipe in sedaj je čas, da Alpina naredi preboj na trgu in doseže zastavljene cilje, da utrdi in izboljša poslovanje podjetja.«
Samo Krajnik, direktor prodaje je predstavil rezultate poslovanja po posameznih državah. »Prodaja v preteklem letu je bila zadovoljiva in uprava je z rezultati delno zadovoljna.« Povedal pa je, da kot direktor prodaje, ne more biti zadovoljen, saj so bili povsod, z izjemo Srbije, pod planom, ki smo si ga zastavili na področju prodaje. Omenil je aktivnosti na področju veleprodaje, s čimer želi Alpina pridobiti nove poslovne priložnosti. Izpostavil je še, da je potrebno izdelke Alpine izpopolniti glede kakovosti in izgleda, saj bomo le tako zadovoljili vedno bolj zahtevne kupce. Letošnji novosti sta kartica zvestobe za naše kupce v prodajalnah in kartica za zaposlene v Alpini.
Po uvodnih predstavitvah so bili k pozdravnem nagovoru pozvani tudi direktorji vseh podjetij, kjer imamo prodajalne. Kot poslovno najuspešnejše podjetje Alpina Yug, je njen direktor, Josip Kasaič udeležence pozdravil z besedami: »Želim vam, da odidete s konference zadovoljni s svojim naročilom in to zadovoljstvo prenesete na svoje sodelavce in na kupce v prodajalnah. S tem boste izboljšali svoje delo in prodajo in zagotovili zadovoljstvo na vseh področjih. Veliko sreče pri izboru.« Direktor Alpina BH, Devad Karič je dejal: »Na vrsti sem, da vas pozdravim. Sledite
besedam, ki nam jih je izrekel gospod Kasaič, saj so njegovi rezultati v poslovanju tako dobri, da nimam kaj dodati.« Čedomir Očić, direktor Alpina Cro se je zahvalil za priložnost in čast za pripravo letošnje konference na Hrvaškem, na kratko obrazložil poslovanje podjetja na Hrvaškem in zaželel prijetno bivanje. Mitja Bežan, direktor maloprodajne mreže Alpina je zaključil: »Zadovoljen sem s trendi, uresničiti moramo plan in narediti zgodbo o uspehu.«
Andreja Kopač, iz produktnega marketinga je predstavila modne smernice za prihajajočo zimo, osnovo za oblikovanje kolekcije, ki je bila na voljo za izbor obutve. »Škorenj ostaja moden skupaj s pol gležnarjem in gležnarjem. Salonar je vedno bolj izpostavljen, balerinke pa ohranjajo svojo pozicijo. Modne bodo polne pete in platoji. Tako oblike čevljev omogočajo veliko domišljije in pestro izbiro.«
Novosti na področju tržnega komuniciranja so zunanje oglaševanje, prenovljen in mladosten modni katalog, ki vsebuje tudi druge blagovne znamke, kot so: Bugatti, Puma, Adidas, Ecco. Posebne zloženke s katerimi nagovarjamo nove kupce in Alpinina kartica ugodnosti. V letošnjem letu z nami sodeluje fotomo-del Lucija Gubenšek.
Tudi letos smo podelili priznanja našim štirim najboljšim prodajalnam. Te so s svojim delom in doseženimi rezultati izjemno doprinesle k razvoju podjetja. Nagrado za najboljšo prodajalno so prejele: Darinka Šturlič, prodajalna Zagreb 5, Hrvaška, Sanela Bilalovič, prodajalna Sarajevo 1, Bosna in Hercegovina, Jadranka Markovič, prodajalna Niš, Srbija in Dragica Jurgec, prodajalna Ptuj 1, Slovenija. Vsem prejemnikom priznanj želimo ponovno čestitati za dosežene uspehe.
Po uradnem odprtju konference je sledilo izbiranje in naročanje kolekcije. Poslovodje so bili razdeljeni v skupine in so na osnovi svojega znanja in vedenja o nakupnih navadah kupcev izbirali obutev, ki jo bodo prodajali v svojih prodajalnah. Tridnevno trdo delo je bilo osveženo tudi z animacijo na barki. Tu so se vezi med udeleženci še bolj poglobile. Vse teme pa so bile namenjene predvsem iskanju priložnosti za še boljše delo v prihodnje.
Udeleženci Alpinine poslovodske konference v Zadru
Prenovljena prodajalna v Ljubljani.
Lejla Smajlović, Dijana Avdagić, Đevad Karič, direktor Alpina BH, Jasmina Salković, poslovodja in Alma Helja.
Maloprodajna mreža Alpina - nove priložnosti
Pogovarjali smo se z Mitjem Bežanom, direktorjem maloprodaje Alpina, Čedomirom Očićem, Alpina Cro, Đevadom Karićem, Alpina BH in Josipom Kasaićem, Alpina Yug.
Slovenija
V	Sloveniji smo v zadnjem mesecu preteklega leta odprli dve prodajalni. V ponedeljek, 4. decembra smo ponovno odprli prenovljeno prodajalno v Mercator centru v Ljubljani, ki smo jo morali v mesecu juniju zapreti zaradi razširitve centra. Prodajalna je v pritličju centra in meri 205 m2. Urejena je tako, da kupcem nudi samostojno izbiro obutve.
V	njej pa smo uredili tudi kotiček s tridimenzionalnim merilnikom, kjer si kupci lahko enostavno in hitro izmerijo svoja stopala in na osnovi ponudbe izberejo sebi najbolj prilegajoče obutev. V soboto, 22. decembra smo odprli tudi novo prodajalno v Zagorju. Prodajalna v izmeri 170m2, je urejena po konceptu Alpininih prodajaln s klasičnim načinom strežbe. Prodajano Alpina v TPC Diamant smo v decembru in januarju preuredili v športno prodajalno, kjer smo ponudili širok izbor tekaške, smučarske in pohodne obutve Alpina.
V	mesecu aprilu pripravljamo dve novi otvoritvi.
V	Ljubljani na Mestnem trgu in v Mariboru na Ve-trinjski bomo odprli butik z imenom Exclusive by Alpina. Alpina se je odločila, da zahtevnejšim kupcem ponudi pestro izbiro obutve višjega cenovnega razreda in kakovostno postrežbo.
V	Sloveniji trenutno deluje 56 prodajaln Alpina, 2 butika Exclusive by Alpina.
Hrvaška
Aprila smo odprli butik Exclusive by Alpina v Zagrebu na llici. V letošnjem letu so v teku priprave za preoblikovanje prodajalne v Varaždinu, kjer na 350m2 preurejamo prodajalno. Del prodajnega prostora bo namenjen prodajalni Alpina, drugi pa prodajalni Reno. Odprtje predvidevamo v začetku aprila. Načrtujemo tudi ureditev prostorov v Mercator centru v Karlovcu. Ta dela naj bi potekala predvidoma pred 1. majem. V drugi polovici leta predvidevamo, da se bomo vključili v outlet center 4 Rouses v Svetem Križu, ki bo edini tovrstni center na Hrvaškem in bo ob avtocestni povezavi med Zagrebom in Mariborom. Tu smo za dobo deset let najeli prostor v velikosti 186m2. V prihodnosti pripravljamo kar nekaj projektov, za katere se bo potrebno preudarno odločiti, kako nadaljevati. Uprava Alpina Cro se seli v nove prostore v poslovno zgradbo To-
wer v Zagrebu, Radnička cesta 80. V zgradbi, v kateri je od leta 1992 delovala uprava našega hrvaškega podjetja, bomo uredili novo prodajalno Alpina. Na Hrvaškem imamo trenutno 36 prodajaln.
Bosna in Hercegovina
V	prestopnem letu smo v petek, 29. februarja odprli novo prodajalno, Zenica 2, v novem centru Dananovič. Prostor je urejen v konceptu Alpinih prodajaln s steklom in modro rdečimi razstavnimi površinami. Prodajalna meri 130 m2 in ima 32m2 skladiščnega prostora. V centru, ki obsega 4.000m2 prodajne površine in ima 96 prodajaln je 7 prodajaln z obutvijo. Poleg centra je tudi hotel. Tako prostor zagotavlja delo 950 osebam, ki so tudi naši potencialni kupci. Prve dni po odprtju je bila prodaja zelo dobra. V torek, 18. marca, je začela delovati nova outlet prodajalna v prostorih našega proizvodnega podjetja Alpina Fogs. V dveh prostorih je urejen prodajni prostor, kjer bo na voljo obutev sortirana po velikostnih številkah. V torek, 25. marca, smo odprli tudi prenovljeno prodajalno Sarajevo 3, ki se je iz industrijske prodajalne prelevila v redno prodajalno v modernem konceptu postavitve prodajaln Alpina. Do konca marca 2008 je na področju Bosne in Hercegovine 14 prodajaln.
Srbija
V	Srbiji se močno poznajo trenutne politične razmere v državi, ki vplivajo tudi na naše prodajalne. Ker smo slovensko podjetje, se čuti trend izogibanja. Predvsem v prodajalnah v Mercator centrih, zaradi groženj o bombah. Politična situacija se odraža tudi pri nakupnih navadah, vendar upamo, da se bo stanje izboljšalo. V bližnji prihodnosti načrtujemo odprtje prodajalne v novem največjem centru CK - Ušče v Beogradu, kjer predvidevamo, da bomo pridobili 500m2 prodajne površine. Obeta se nam tudi odprtje prodajalne v Kragujevcu. Žal pa smo izgubili prodajalno v Beogradu, ki je bila prenovljena pred tremi leti. To je velika izguba, ki bo vplivala tudi na prodajni rezultat. V Srbiji imamo 9 prodajaln Alpina.
Prodajalna v Sisku, Hrvaška je prejela priznanje za najlepšo izložbo
Ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo na obisku v Alpini
Na fotografiji (od leve proti desni): predsednik uprave Matjaž Lenassi, ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar,
direktor proizvodnje Matjaž Delopst.
Ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kuder Dolinar, je v ponedeljek, 11. februarja, obiskala Alpino, d. d., Žiri. 5 svojim obiskom je tako podprla prizadevanja Alpine za vlaganje v razvoj, ki je ključnega pomena za dolgoročno rast podjetja. Hkrati je obiskala tudi Industrijsko razvojni center usnjarske in obutvene industrije (IRCUO), ki v Alpininih prostorih deluje od leta 2006. Ministrica si je ogledala laboratorijski center, kjer se izvajajo testiranja vhodnih materialov in gotovih izdelkov ter se seznanila s postopki in pomeni testiranja v sklopu raziskovalno-razvojnih aktivnosti, kot tudi v sklopu kontrole kakovosti rednih proizvodnih serij.
Katja Urbančič
Izpolnjevanje rokov, kakovost in urejenost delovnih mest so naloge pred katere je ponovno postavljena proizvodnja
Proizvodnja športne tekaške in treking obutve se seli v Romunijo in na Kitajsko. To pomeni veliko odgovornost za naše kolege v hčerinskih podjetjih. V domačih oddelkih se bomo občasno spogledovali z manjšimi količinami za potrebe tekmovalne službe, vzorcev oziroma treking obutve, ki se bo v montaži le navlekla na kopito, podplat pa se bo dodatno nabri-zgal v oddelku brizganja (desma).
V oddelku smučarskih čevljev smo na začetku proizvodnje za prihodnjo zimo. Malce se še ogrevamo, da bomo v poletnih mesecih lahko izpolnili pričakovanja. Glavnino naročil še pričakujemo, zato so nekateri delavci prerazporejeni na delo v druge oddelke. Poslužujemo se tudi prerazporeditve delovnega časa, kar pomeni, da bomo morebitne petke, ki smo jih v preteklih dveh mesecih preživeli doma, nadomestili z delom v mesecih, ki prihajajo.
Za leto 2008 smo si zastavili pogumne cilje, ki jih bomo lahko dosegli le z določenimi spremembami in zavedanjem, da mora prav vsakdo postoriti svoj del ob pravem času in v zahtevani kakovosti. Samo s sodelovanjem, odgovornostjo in čutom za urejenost bomo lahko stopili korak naprej oziroma mogoče tja, kjer smo nekoč že bili. A biti danes tako dober, kot si bil včeraj, ni dovolj. Poglejmo najprej vsak pri sebi, kje so še naše rezerve in možnosti, spoštujmo dogovore in pojdimo skupaj navzgor.
Delovni trak v Šivalnici v Žireh
V proizvodnih oddelkih v Žireh smo priča spremembam, ki jih zahteva današnji čas. Šivalnic v smislu proizvodnih oddelkov ni več. V Žireh ostaja sekanje za potrebe avtomata, vezenja in sitotiska. Okrepljene so vzorčne delavnice in ekipe na montažnih linijah. 5 ciljem zmanjšati motnje v montažah zaradi kakovosti sestavnih delov smo oblikovali ekipe za kontrolo le teh. Ekipe imajo v začetni fazi veliko dela. Naloga vseh je, da morebitne neskladnosti odpravimo pri izvoru. To pomeni dobro pretehtane prve korake, veliko preizkusov, korektne odnose z dobavitelji, odlično pripravljene artikle za proizvodnjo, pravočasno oskrbo, vestnost pri delu ... torej odgovornost vseh in vsakega posebej.
Na modnem programu zaključujemo z izdelavo obutve za pomlad in poletje 2008. Kataloški kupci že ponaročajo dobro prodajne modele, naši delavci pa se že seznanjajo z novimi zahtevami, ki jih prinaša proizvodnja obutve za prihodnjo jesen in zimo. Kako daleč se zdi še to. A če bomo hoteli doseči ali celo učenci oSžiri na ogledu Poseči želene količine moramo pričeti dobro in proizvodnje takoj. Iz sezone v sezono so modeli zahtevnejši. To pa pogojuje dobro pripravo in kakovostno izvedbo prav vsake delovne operacije. Vsaka najmanjša nepazljivost in površnost se odrazi kot čevelj, ki ga ni oziroma ga je potrebno popraviti ali izdelavo celo ponoviti. Vse to nas ovira pri dosegu zastavljenih ciljev 1700 parov dnevno v oddelku modnih montaž in 800 parov v oddelku brizgane obutve na eni izmeni.
mm m

Alpinina pomladna kolekcija za vsako žensko
je, različne zaponke in delni izrezi bodo športni obutvi dodali več pomladne živahnosti. Športne modele odlikujejo mehko usnje, tekstilni materiali in nizki podplati iz gume. Izkušene dame boste v pomladni kolekciji našle ustrezne modele, oblike in materiale, ki bodo zadovoljili vaše želje po udobju in eleganci.
Alpinina pomladna kolekcija vam torej ponuja dovolj možnosti, da v pomlad vstopite samozavestne in atraktivne.
Nives Sporiš
Pomlad je čas, ko nas narava zapeljuje s svojimi čari, le prepustiti se ji moramo. V prihajajoči modni kolekciji bomo s pomočjo kontrastov barv in materialov začutili harmonijo narave in tehnologije. Modne smernice to sezono narekujejo poudarjene noge, ki naj bodo skladne s celotno podobo. Na poti pomladnih doživetij bodo čevlji s svojo pomembnostjo celo zasenčili torbice. Vzljubila jih bo vsaka ženska.
Za ženske, ki ljubijo eleganco, čiste linije in visoke pete, so to pomlad prava izbira salonarji. Njihov prepoznavni znak bodo domiselno oblikovane pete ce-vastih oblik in sprednja odprtina. Barvni kontrasti, neobičajne lesketajoče barve v belih in svetlih odtenkih, blesk, odsevnost in nenavaden videz zdrobljenosti bodo eleganci dodali novo dimenzijo privlačnosti. Za celodnevne poslovne obveznosti so primerne tudi balerinke, ki jih krasijo različne zaponke, pentlje in zelo trendovske
luknjice. Svojo drznost boste to pomlad poudarile z ekstremno visokimi petami. Če pa so vam všeč barve in želite narediti močan vtis izberite rdeče, zlate, srebrne ali bele odtenke. Pri barvnih čevljih so zaželeni umirjeni modeli, gladki materiali in sijoč videz. Obutev za prosti čas in raziskovanja omamne lepote narave je predvsem lahkotna. Športni modeli in balerinke bodo dopuščali več možnosti. Od bele in svetlih, umirjenih naravnih tonov do močnih barv. Okrasni šivi mehkih oblik, luknjice, pentl-
• O
Pestra ponudba na sejmu ISPO
Predstavitveni prostor Alpine na sejmu ISPO v Munchnu v
Nemčiji.
Ob koncu januarja je v Munchnu v Nemčiji potekal mednarodni zimski športni sejem ISPO Winter 2008. Na njem se že nekaj let zapored strokovni javnosti predstavlja tudi Alpina s kolekcijo tekaških in smučarskih čevljev. Poleg Alpine na sejmu sodelujejo vsi najpomembnejši in največji proizvajalci zimske športne obutve. Kolekcije so vedno bolj barvite, s poudarkom na modnih trendih, ki jih narekujeta športna in modna industrija.
Predstavitev tekmovalnega čevlja za smučarski tek (ECS), za katerega smo prejeli priznanje Red dot.
Kolekcije čevljev za smučarski tek so vedno bolj trendovske, plastični deli so opremljeni s 3D tek-sturami in bogatimi grafičnimi detajli. Sestavni del tekmovalnega tekaškega čevlja tudi pri konkurentih predstavljajo karbonski deli, ki dajejo čevlju trdnost in lahkost. Najbolj opazna novost med proizvajalci tekaških čevljev je bil Fischerjev tekmovalni čevelj za klasično tehniko teka, ki velja za najlažjega. Že nekaj sezon je pravilo kolekcije tudi posebna linija za nežnejši spol, ki je izdelana po ženski obliki noge in vsebuje modne in ženstvene grafične aplikacije.
Alpina je na sejmu predstavila bogat izbor tekaških čevljev na vseh področjih, Elite Racing, Racing, Sport Performance, Sport Touring in Back-country ter obogateno ponudbo ženske Eve linije. Največ smo v zadnjem letu vložili v razvoj Elite Racing. To obutev odlikuje povsem nov notranji čevelj s posebnim sistemom zavezovanja in gamaša, ki prekriva celotno zunanjo površino. Čevlji so izdelani na kopitu, ki je oblikovan glede na meritve stopal številnih vrhunskih smučarjev tekačev in biatloncev. Edino nespremenjena je barva, ki ostaja rdeča v kombinaciji z belo in zlato. Racing grupa je sestavljena iz racing modelov iz pretekle sezone in je barvno popolnoma spremenjena. Temelji na osnovni beli z antracit in rdečimi detajli. Novost v Racingu sta dva mladinska tekmovalna čevlja za prosto tehniko, za dekleta in fante. Tudi Sport Performance je grafično in barvno spremenjen, prav tako Eve modeli, namenjeni nežnejšemu spolu. Sport Touring je grupa, ki smo jo za prihajajočo zimo popolnoma prenovili. Novi so plastični kosi, podplati ter grafična in barvna podoba. V tej in Sport Performance grupi ponujamo unisex, ženske in otroške modele, ki zagotavljajo udobje in toplotno zaščito noge. V grupi Backcountry za prihajajočo zimo ni večjih novosti. Kolekcijo smo le barvno osvežili in jo obogatili z najlažjim čevljem v tem segmentu.
Na področju smučarskih čevljev je zelo očitno, da postaja izgled bistvenega pomena. Tehnično in funkcionalno je ta obutev zelo podobna, vlaganja in razvoj pa gredo predvsem v njihovo zunanjost. Konkurenca ponuja vse več freestyle/freeride smučarske opreme, ki vizualno sledi snowboardingu. Tu meje dovoljenega v dizajnu ni več, trend vizualnega bogatenja čevljev pa se s teh segmentov širi tudi na vse ostale. Na čevljih se pojavljajo ekstremno široke gurtne, ogromne zaklopke iz različnih materialov, zanimivi insert! na šali in manšeti, velike grafike in nepogrešljiv dvo ali celo že trokomponenten brizg.
Kljub tehnološkim omejitvam v naši proizvodnji, je bila naša kolekcija 2008/09 povsem primerljiva s konkurenčno. Odzivi na čevlje so bili odlični. Mnogi trdijo, da imamo tokrat najlepšo kolekcijo doslej, kar je lepa popotnica za prihajajočo sezono. Alpini-na letošnja novost je otroški smučarski čevelj Boom, ki je prejel veliko pohval, saj v nizkem cenovnem razredu ponuja funkcionalno dodelan čevelj, poleg tega pa je tudi vizualno zelo privlačen. Prav tako je izstopal transparenten Zoom Cross, ki je prvi v tem segmentu. Pestra ponudba otroških čevljev je odlika Alpine. Rahlo zaostajamo le v višjih razredih smučarske obutve, vendar smo se tudi tu maksimalno približali konkurenci.
Po odzivu naših največjih kupcev in strokovne javnosti lahko z gotovostjo trdimo, da smo povsem v svetovnem vrhu izdelovanja obutve za smučarski tek za prav vse vrste zahtevnosti smučarjev tekačev ter dobra konkurenca največjim proizvajalcem smučarske obutve pri rekreativnih in otroških smučarskih čevljih.
Špela Strasser Gašper Šemrov
Alpina prejela nagrado Red dot design award 2008
Mednarodna žirija strokovnjakov s področja oblikovanja je podelila prestižno nagrado Red dot award: product design, Alpini - slovenskemu proizvajalcu obutve. Nagrado je Alpina, d.d., Žiri prejela za tekmovalna čevlja za smučarski tek ECS in ECL.
Čevlji so rezultat dela vodje razvoja tekaških čevljev Roberta Križnarja, industrijskega oblikovalca Jureta Miklavca in oblikovalska studia Kabinet 01. Red dot je nagrada, ki Alpino umešča v svetovni vrh v oblikovanju in razvoju obutve za smučarski tek. Je prestižno priznanje, ki potrjuje inovatiovnost ter tehnološko in oblikovalno dovršenost ter kakovost Alpinine obutve. Nagrado podeljujejo že od leta 1955 in velja za eno izmed najpomembnejših priznanj v oblikovanju. Letos so prejeli 3.203 prijav iz 51 držav, med katerimi je žirija izbrala najboljše.
Alpina je tretje slovensko podjetje, ki se lahko pohvali s to nagrado.
Alpinina čevlja za klasično (ECL) in drsalno tehniko (ECS) smučarskega teka sta izdelana za vrhunske tekmovalce v smučarskem teku in biatlonu ter vse tiste smučarje tekače, ki stremijo k popolnosti in želijo najboljše. Odlikuje ju minimalističen dizajn, ki je apliciran na gamašo čevlja, pod katero je skrit notranji čevelj. Gamaša popolnoma prekriva površino čevlja ter zagotavlja vodno nepropustnost in izjemno prileganje nogi. Notranji čevelj odlikujejo nov sistem zavezovanja, kakovostni materiali in na podlagi meritev stopal tekmovalcev oblikovana steljka. Brezkompromisno dovršeni čevlji zagotavljajo izjemno stabilnost in dober prenos moči z noge na smučko brez nepotrebne izgube energije. Obutev bo na voljo v prodajalnah Alpina v sezoni jesen-zima 2008/09.
ROJSTVO ZMAGOVALCA
reddot design award	J H J SI, DA SE IZDELAVE ČEVLJA LOTIŠ RES TEMELJITO.
winner 2008	v	v v
Zmagovalni tekaški čevlji DA OPOSTIS VSE DOMNEVE, KI JIH IMAS O ČEVLJIH, TEKO NA SMDCEH Elite cs, CD, CL	|N TEKMOVANJIH. PREDSTAVLJAJ SI, DA NAMESTO NJIH V OSPREDJE
POSTAVIŠ NOGO IN VSE, KAR NOGA POTREBUJE, DA Dl SE POČUTILA UDOBNO I lil MG KADAR VES RAZVOJ IZPELJEŠ TAKO POZORNO,
Tekmovalci
Alexander Wolf, Nemčija
Biatlone! začeli in končali sezono v Skandinaviji
Karavana biatlonk in biatloncev se je pred koncem koledarskega leta pomerila na progah na Pokljuki. Alpinini tekmovalci so nanizali kar 32 uvrstitev med najboljšo deseterico in osemkrat stali na zmagovalnem odru. Najuspešnejši med njimi je bil Nemec Alexander Wolf, ki je osvojil dve drugi mesti. Na Pokljuki se je za krajši čas od tekmovališč zaradi poškodbe poslovila ena najuspešnejših slovenskih biatlonk Tadeja Brankovič Likožar.
Sezona se je za biatlonke in biatlonce začela na mrzlem severu na Finskem. Izvrstno se je odražala Slovenka Teja Gregorin, ki je že na prvi tekmi dosegla eno izmed najboljših uvrstitev v karieri, šesto mesto. Med deset najboljših sta bila uvrščena še Švedinja Anna Carin Olofsson in Rus Nikolay Kruglov V avstrijskem Hochfilznu sta na zmagovalnem odru stala Rus Nikolay Kruglov in Švedinja Anna Carin Olofsson
Junaki tekem v Oberhofu so bili Nemka Kathrin Hitzer z zmago ter Rusa Nikolay Kruglov z dvema drugima in Natalia Guseva s tretjim mestom. Na tekmi v nemškem Ruhpoldingu se je ene izmed najboljših uvrstitev veselila Slovenka Dijana Grudiček Ravnikar, ki je zasedla osmo mesto. Na zmagovalni oder pa so Alpinini biatlonci stopili kar petkrat. Med njimi sta bila najuspešnejša Nemca Kathrin Hitzer z zmago v štefeti in Alexander Wolf z dvema tretjima mestoma. Italijanska Anterselva je bila zaznamovana z drugim mestom, saj si je Rus Nikolay Kruglov pritekel in pristreljal dve, Švedinja Anna Carin Olofsson pa eno drugo mesto. Med deset najboljših so bili uvrščeni še Nemci Kathrin Hitzer, Alexander Wolf, Andreas Birnbacher, Italijanka Michela Ponza in Avstrijec Daniel Mesotitch Sledilo je svetovno biat-lonsko prvenstvo v Ostersundu na Švedskem. Od tu je
Alpinina tekmovalna ekipa odšla z dvema svetovnima prvakoma: Nemcem Andreasom Birnbacherjem in Rusom Nikolayom Kruglovom V ženski Alpinini ekipi je bila najuspešnejša Rusinja Albina Akhatova Najboljši slovenski uvrstitvi na svetovnem prvenstvu sta dosegli Teja Gregorin s šestim in Dijana Grudiček Ravnikar z desetim in enajstim mestom.
Prizorišče na daljnem vzhodu je bilo v znamenju italijanske biatlonke Michele Ponza, ki je osvojila dve drugi in eno tretje mesto. Na tretje mesto seje uvrstila tudi Rusinja Albina Akhatova Izjemen rezultat pa je uspel Slovencu Klemnu Bauerju, ki je zasedel odlično osmo mesto in s tem najboljšo slovensko moško uvrstitev v sezoni. Zadnja postaja pred zaključkom na Hol-menkollnu nad Oslom je bil ruski Khanty Mansiysk, kjer se je z dvema zmagama in četrtim mestom izkazala Nemka Kathrin Hitzer Biatlonke in biatlonci so se še dvanajstkrat uvrstili med deset najboljših. Na Holmenkullnu so biatlonci zaključili dolgo in naporno sezono. Najvišje se je v skupnem seštevku svetovnega pokala v ženski konkurenci uvrstila Italijanka Michela Ponza na deseto mesto, Nemka Kathrin Hitzer je osvojila skupno enajsto, Švedinja Anna Carin Olofsson dvanajsto, Slovenka Teja Gregorin petnajsto, Rusinja Albina Akhatova dvaindvajseto, Slovenka Dijana Grudiček Ravnikar petindvajseto in Rusinja Natalia Guseva trideseto mesto. Pri moških se je na skupno deveto mesto uvrstil Rus Nikolay Kruglow, Nemec Andreas Birnbacher je sezono končal na desetem, Nemec Alexander Wolf na štirinajstem, Avstrijec Daniel Mesotitch na šestindvajsetem in Američan Tim Burke na devetindvajsetem mestu.
Čestitke za številna odličja na svetovnem prvenstvu in v svetovnem pokalu.
Špela Strasser
Rezultati ob koncu sezone 2007/08
Skupaj so biatlonci in smučarji tekači 30 krat stali na najvišji stopnički zmagovalnega odra in se 77 krat uvrstili na drugo in tretje mesto
Lukas Bauer (Češka) - veliki kristalni globus
(skupna zmaga v svetovnem pokalu), mali kristalni globus (zmaga v seštevku distanc) v smučarskih tekih in zmaga na Tour de Ski
Petra Majdič (Slovenija) - mali kristalni globus (zmaga v seštevku sprintov) in peto mesto v skupnem seštevku v smučarskih tekih
Astrid Jacobsen (Norveška) - drugo mesto v skupnem seštevku in drugo v seštevku sprintov v smučarskih tekih
Justyna Kowalczyk (Poljska) - tretje mesto v
skupnem seštevku in tretje v seštevku distanc v smučarskih tekih
Michela Ponza (Italija) - tretje mesto v seštevku tekem s skupinskim startom v biatlonu
Nikolay Kruglow (Rusija) - svetovni prvak in tretje mesto na SP v biatlonu, drugo mesto v seštevku tekem s skupinskim startom
Andreas Birnbacher (Nemčija) - svetovni prvak in tretje mesto na SP v biatlonu
Albina Akhatova (Rusija) - drugo in tretje mesto na SP v biatlonu
Okasana Yakovleva (Ukrajina) - drugo mesto na SP v biatlonu
Alexander Wolf (Nemčija) - dve tretji mesti na SP v biatlonu.
Lukas Bauer, Češka
Astrid Jacobsen, Norveška
Smučarji tekači osvojili tri kristalne globuse
Sezona se je za smučarje tekače začela že oktobra v nemškem Dusseldorfu, kjer je naša najuspešnejša tekačica Petra Majdič zaradi zlomljene palice ostala brez točk. Slovenski tekačici, Fab-janova in Majdičeva, pa sta se izkazali že naslednji dan, ko sta v skupinskem šprintu pritekli tik pod vrh, na izjemno četrto mesto.
Nadaljevanje sezone v norveškem Beitostolnu je Alpinini tekmovalni ekipi prinesel šest uvrstitev med najboljše tri. Med najuspešnejšimi so bili Norvežani Astrid Jacobsen, Vibeke Skofterud in Tord Asle Gjerdalen Na severu Finske v Kuusamu je Petra Majdič pritekla do četrte zmage v klasičnem sprintu in potrdila primat v tej disciplini. Na odru za zmagovalke ji je delala družbo Norvežanka Astrid Jacobsen. Na daljši preizkušnji v klasični tehniki je do zmage pritekel tudi Čeh Lukas Bauer Zmagovit napad na konkurenco je Čeh Bauer nadaljeval tudi v švicarskem Davosu, kjer je slavil kot posameznik in zgodovinsko tudi v štafetni preizkušnji. Elita ženskega in moškega smučarskega teka se je nekaj dni pred iztekom starega leta podala v boj za najpomembnejšo lovoriko sezone, krono Tour de Ski. Moški so se v desetih dneh pomerili na osmih tekmah v skupni dolžini 102 kilometra, ženske pa so se spopadle s skupaj 60 kilometri. Kralj Toura je postal Čeh Lukas Bauer, ki je prepričljivo ug-nal vso konkurenco in Alpnini tekmovalni ekipi prinesel enega izmed največjih uspehov. Sezona se je po naporni turneji preselila čez lužo v kanadski Canmore. Na preizkušnji v dvojnem zasledovanju je slavila Poljakinja Justyna Kowalczyk, na sprintu v klasični tehniki pa Slovenka Petra Majdič in Norvežan Boerre Naess. Majdičevi sta družbo na zmagovalnem odru delali še dve Alpinini tekmovalki Norvežanka Astrid Jacobsen na drugem in Poljakinja Justyna Kowalczyk na tretjem mestu. Iz Kanade so se tekači preselili nazaj na evropska tla in v estonskem Otepaaju spet suvereno zmagovali, Čeh Lukas Bauer na 15 kilometrski preizkušnji, Petra Majdič pa še tretjič zapored v klasičnem sprintu.
Nadaljevanje na prizorišču svetovnega nordijskega prvenstva, ki bo februarja prihodnje leto v Liberecu na Češkem, je izjemni Norvežanki Astrid Jacobsen prineslo dve zmagi, Čeh Lukas Bauer, Finec Ville Nousiainen in Poljakinja Justyna Kowalczyk so osvojili drugo mesto, Avstrijec Christian Hoffmann in Rusinja Evgenia Shapovalo-va pa sta v cilj pritekla kot tretja.
Skandinavska turneja z začetkom na Finskem je
Petra Majdič, Slovenija
že na prvi tekmi prinesla zlato Astrid Jacobsen in Lukasu Bauerju, ki je v ciljnem sprintu premagal prav tako Alpininega tekmovalca Norvežana Gjer-dalna.
Na tradicionalnem klasičnem sprintu po ulicah Stockholma je morala Majdičeva tokrat priznati premoč in je zasedla drugo mesto. Kljub temu je prevzela rdečo majico vodilne v specialni razvrstitvi sprinta. Za zgodovinsko uvrstitev je poskrbela Ja-ponka Madoka Natsumi, ki osvojila prvo medaljo za japonski smučarski tek. Na drugo mesto je bil uvrščen tudi Norvežan Boerre Naess.
Že pred koncem sezone je lastnik velikega kristalnega globusa postal Lukas Bauer, s katerim je le potrdil izjemne teke v obeh, klasičnem in drsalnem teku, zlasti na daljših preizkušnjah. Sprint v Drammnu je Majdičevi prinesel drugo, Jacob-senovi pa tretje mesto. Na koncu sezone v italijanskem smučarskem središču Bormiu so se morali tekači spopasti s prologom treh tekem. Prva izmed njih je bil sprint v prosti tehniki, ki je Petri Majdič in slovenskemu smučarskemu teku prinesel mali kristalni globus v skupni razvrstitvi sprintov. Poleg Majdičeve se je prav tako prvič v karieri globusa veselil Čeh Lukas Bauer, ki je osvojil kar dva: velikega za skupno zmago v seštevku svetovnega pokala in malega za seštevek distanc. Na drugem mestu je sezono v skupni razvrstitvi končala Norvežanka Astrid Jacobsen, ki je bila druga tudi v seštevku sprintov, tretje mesto pa je v skupni razvrstitvi pripadlo Poljakinji Justyni Kowalczyk, ki je bila tretja tudi v posebni razvrstitvi distanc. Izjemno četrto mesto je v skupni moški razvrstitvi dosegal Norvežan Tord Asle Gjerdalen
Iskrene čestitke za izjemne uspehe vsem našim tekmovalcem.


Učenci jutranjega varstva so s pomočjo različnih materialov upodobili delovni trak z roboti, ki nadzorujejo delovni proces izdelave.
Brez muje se še čevelj ne obuje
Je bil slogan zaključne prireditve celoletnega projekta čevljarstvo, ki se ga je lotila osnovna šola Žiri. Kot osrednje podjetje, ki se ukvarja s čevljarstvom v Žireh, je pri projektu sodelovala tudi Alpina.
V soboto, 29. marca, so pripravili sklepno prireditev celoletnega projekta čevljarstvo, kjer so predstavili svoje celoletne napore in na zanimiv ter inovativen način predstavili tako obutev, kot tudi podjetje Alpina. Letošnjo delovno soboto so izkoristili za predstavitev igre Muca copatarica, ogled dokumentarnega filma o razvoju Alpine, otvoritev razstave izdelkov učencev, spoznavanju ročne izdelave obutve in sklepno prireditev, ki je potekala v prostorih telovadnice osnovne šole.
Prireditev, ki so jo pripravili učenci osnovne šole Žiri je bila izvrstna. Pripravili so kratke skeče, zgodbe, pevske in plesne nastope. Sodelovali so tako najmlajši učenci kot tudi učenci višjih razredov. Prireditev pa je popestril še otroški pevski zbor, ki ga je vodil pevovodja Andrej Žakelj. Marjan Žakelj,
ravnatelj, se je ob tej priložnosti zahvalil Alpini za vso podporo pri projektu in Minki Kokalj, učiteljici in vodji projekta, za skrbnost in predanost pri izvedbi projekta. Po prireditvi je sledila otvoritev razstave, kjer so predstavili obutev iz preteklosti in delovna orodja kot tudi današnjo obutev, ki jo izdeluje Alpina. Osrednja predstavitev je bila namenjena prikazu izdelkov, ki so jih pripravili učenci in učnemu procesu, s katerim so se srečevali. Dan se je zaključil z pogostitvijo v prostorih šole.
V osnovni šoli Žiri so si letos zadali projekt čevljarstvo, katerega osrednji element je bil čevelj. Vsi učenci osnovne šole Žiri sodelovali pri različnih aktivnostih in nalogah skozi vse leto. Obiskali so proizvodnjo obutve v Alpini in se tako spoznali z delovnim procesom in potekom nastanka čevlja. Učenci višjih razredov so se lotili tudi zahtevnejših raziskovalnih nalog, o nastanku obutve kot njeni predstavitvi v javnosti. Skozi vse leto so pripravljali umetniške izdelke iz papirja, gline in drugih materialov. Nastale so izredne slike, računalniške upodobitve izdelkov, kot tudi shematska predstava Alpine v prihodnosti - Alpina 3000.
Tanja Roje Kronegger
Pihalna godba Alpine - 60 let vztrajnega dela in pokončne drže žirovskih godbenikov
Začetki žirovske godbe segajo v povojni čas, ko je delovala gasilska godba. Leta 1944 so borci ustanovili partizansko godbo 31. divizije. Za začetek delovanja Pihalne godbe Alpine pa štejejo leto 1947. Maloštevilni godbeniki so si zadali nalogo, da bodo nastopili ob odprtju nove tovarne čevljev, 15. avgusta 1948. Takrat so zaigrali nekaj partizanskih pesmi. V večji sestavi so se zbrali 1. maja 1950, ko so igrali budnico.
Godba se je širila, vsak dan so bili boljši. Sodelovali so na različnih prireditvah v Žireh in okolici. Udeleževali so se tekmovanj, kjer so dosegali dobre uvrstitve. Že leta 1978 so bili prvi v tekmovanju godb Slovenije v Desklah pri Anhovu. Leta 1985 so v Mariboru v II. težavnostni stopnji dobili bronasto medaljo. V zabavnem programu so petkrat zaporedoma prejeli zlato plaketo, ki ji je bila nazadnje dodana še posebna pohvala. Dvakrat so gostovali na Slovaškem. Igrali so tudi na znamenitem Petrovem trgu v Vatikanu. Ob 55-letnici so izdali zgoščenko in kaseto. Vodijo natančno kroniko vaj in nastopov. Slednjih so našteli že skoraj 2000.
Letošnji božično novoletni koncert, je bil hkrati tudi praznovanje njihovega jubileja. Prireditev je povezovala Saša Pivk Avsec. Poslušalce so navdušili z nekoliko spremenjenim modernejšim stilom igranja. Odmori med nastopi so bili namenjeni
obujanju spominov na prehojenih 60 let. Spomnili so se nekaterih, ki so pomembno zaznamovali Pihalno godbo Alpine. Niso pa pozabili tudi na sedanje člane. Godba šteje osemindvajset članov. Dirigentsko palico je v jubilejnem letu prevzel Primož Peterlin. Tone Urbas, podpredsednik Zveze slovenskih godb, je nekaterim podelil priznanja in medalje. Zlato medaljo so prejeli Božo Mlinar, Cveto Gruden, mlajši in Viki Žakelj. Viki Žakelj je za 60 let nadvse dejavnega dela pri Pihalni godbi Alpine in za štiridesetletno predsedovanje prejel tudi križ za zasluge, ki mu ga je podelila mednarodna glasbena organizacija. Srebrni častni znak Zveze slovenskih godb je prejela tudi Alpina. Podjetje je vsa leta pomembno vplivalo na delovanje godbe, saj se je iz prostovoljnih prispevkov delavcev in posebnih dotacij financiralo delo in nakup večine glasbil. Priznanje je sprejel predsednik uprave Alpine Matjaž Lenassi, ki je godbenike in poslušalce pozdravil in jim zaželel vse dobro v prihajajočem letu.
Prikaz izdelave čevlja.
Tekmovalci smučarsko skakalnega kluba Alpina.
Naj bo v snegu ali dežju - Smučarsko skakalni klub Alpina
Tako nekako se je glasil slogan neutrudnih tekmovalcev in ostalih članov Smučarsko skakalnega kluba Alpina, katerim je že v skoraj končani zimski sezoni, uspelo doseči nekaj lepih rezultatov in kljub mili zimi izpeljati veliko število tekmovanj. Kar trikrat so veliko 60 metrsko skakalnico preizkušali fantje in dekleta v kategorijah od 14 let dalje. Pomerili so se za točke pokala Cockta in za mesta državnih prvakov.
Mlajši so na Gorenjskem prvenstvu prvič uradno preizkusili smučine 15 in 26 metrskih skakalnic.
Na tekmah na slovenskih tleh so stopničke dosegali: Domen Zupančič, Matic Benedik, Ema in Barbara Kli-nec. Nace Šinkovec in Gašper Martinčič, pa uspešno posegata po odličnih mestih v nordijski kombinaciji.
Ime kluba je bilo ponešeno tudi preko meja. Naši tekmovalci so se pomerili na tekmah za točke FIS v Bisofshofnu (Tomaž Naglic). V Francoskem Bois de Amondu smo imeli svoje predstavnike na festivalu evropske mladine (OPA), Matic Benedik je dosegel odlično 7. mesto. Zima se počasi poslavlja. Skakalce čaka zaslužen počitek. Ostali člani in prijatelji skokov pa že kujejo načrte za delovne akcije, ki jih čakajo v tem letu. Želja skakati preko celega leta na domačih skakalnicah lahko le s skupnimi močmi in sodelovanjem postane resničnost.
Judita Oblak
Moški pevski zbor Alpine - Svojevrstno doživetje na koncertu v utrdbah Rupnikove linije
Moški pevski zbor Alpina je v sodelovanju s Turističnim društvom Žiri že četrto leto zapored pripravil koncert v enem izmed bunkarjev Rupnikove linije. V četrtek, 27. decembra so možje in fantje zapeli na Hrastovem griču v Žirovskem Vrhu. Kljub mrazu se je zbrala velika množica, ki je hotela doživeti odmev glasov v mogočnih utrdbah. O Rupnikovi liniji je spregovorila Vlasta Pečelin, obiskovalce je pozdravil predsednik Moškega pevskega zbora Mirko Cankar.
Moški pevski zbor Alpine
Turistično društvo je obiskovalcem z ročno izdelanimi čestitkami zaželelo srečno novo leto, mraz pa jim je pomagal pregnati topel napitek.
Jožica Kacin
Žirovkam je letošnji 8. marec, praznik žena, polepšal Moški pevski zbor Alpina
Moški pevski zbor Alpine vsako leto pripravi samostojen koncert. Navada je, da dogajanje popestri z gosti in že leta ima pri izbiri srečno roko. Tako smo poslušali dalmatinske speve, lani je bila med nami trenutno dokaj poznana skupina Langa, letos so povabili Vokalno skupino Alenčice iz Mežice in okolice. Dekleta so se pod vodstvom Vojka Veršnika predstavila z jagodnim izborom ljudskih in umetnih skladb iz slovenske zakladnice in navdušile publiko. Nič manjše pozornosti pa niso bili deležni člani Moškega pevskega zbora, ki so spet dokazali svojo kakovost oziroma potrdili besede zapisane v koncertnem listu, da »poskušajo pesmim poleg glasu dodati še nekaj njihove duše, z željo, da se njihova pesem dotakne tudi vas, spoštovano občinstvo«.
Koncert je bil v dvorani DPD Svobode v Žireh na praznik žena, 8. marca.
Moški pevski zbor v utrdbah Rupnikove linije na Hrastovem griču
> Andrej Nagode
Andrej Nagode - zgovorni raziskovalec
Med intervjujem nam je zaupal zanimivo anekdoto: »Doma smo imeli manjšo kmetijo. Vsako leto smo zaklali enega ali dva prašiča. Dobro se spominjam dne, ko je prišel mesar. Ko je bilo delo opravljeno in so kože visele na dvorišču, mi je v šali rekel, da me bodo zavili v svinjsko kožo. Zelo sem bil jezen, saj nisem maral ne kož ne mesarjevega dela. Rekel sem si, da nikoli v življenju nočem imeti opravka s kožami. In poglejte kaj počnem danes.«
Nagode Andrej - prevzemalec usnja na terenu
V Alpini ste že veliko let. Verjetno ste bili zelo mladi, ko ste se zaposlili
Tako je. V Alpini sem se zaposlil takoj po končani osnovni šoli. Tu delam že sedemintrideset let. Rodil sem se v družini, kjer je bilo devet otrok in osnovna misel vseh je bila čimprejšnja zaposlitev. Po osnovni šoli sem napisal tri prošnje za delo in jih oddal v Alpino, Kladivar in v Trak (Etiketa). Odločil sem se, da se bom zaposlil tam, kjer mi bodo prvi odgovorili na prošnjo. Najbolj pridni so bili v Alpini, kjer sem do služenja vojaškega roka delal v prikrojevalnici. Kasneje sem bil premeščen v sekalnico, na peti in šesti trak, v oddelek plastike (pancarji), bil sem na visokofrekvenčnem stroju in v oddeleku razvoja pan-carjev, nazadnje sem delal na rezalniku, ki je bil takrat edini v Alpini. Sedaj sem že petnajst let prevzemalec usnja.
Opravljali ste že veliko različnih del. Katero vam je bilo najbolj všeč?
Najbolj sem užival v razvoju smučarske obutve. To delo je povsem drugačno od čevljarskega. Izdelovali smo šale, manšete, zaklopke ipd. To mi je bilo pisano na kožo, saj me zanimajo opravila, ki so značilna za kovinsko industrijo. Zelo sem užival pri vrtanju, pri-bijanju in privijanju. Če bi imel možnost izbire, bi še vedno z veseljem prijel za to delo. Priznam, da je tudi to, kar počnem sedaj, zanimivo. Seveda so trenutki, ko je pot naporna, odločitve o materialih pa težke in odgovorne.
Kaj obsega vaše sedanje delo?
Sem prevzemalec usnja na terenu. Pregledujem usnje, ki ga nabava predhodno naroči v usnjarni. Tu pripravijo usnje, ki ga moram pregledati in ugotoviti, če ima vse potrebne lastnosti. S pomočjo vzorcev, ki jih prinesem s seboj v usnjarno, preverim, ali je ustrezna barva, debelina in kakovost usnja. Nato kože sortiram v prvo, drugo ali tretjo kakovostno skupino. Na koncu pa me čaka najtežje; odločiti se moram, ali bom blago prevzel ali ne. Odločitev ni vedno lahka, saj se zavedam, da so materiali velik strošek. Moja odločitev je za Alpino pomembna. Delo je kot »igra med dvema ognjema«, kjer je na eni strani Alpina, na drugi strani ponudnik usnja, na sredini pa jaz,
ki moram v trenutku reči, ali je usnje za nas pravo ali ne. Moje delo je oteženo tudi zaradi neprestane vožnje. Kadar nisem na službeni poti, opravljam delo v skladišču, kjer merim površine kož. Preverjam, ali smo dobili naročeno količino blaga. Poleg tega pripravljam usnje za rezalnike.
Ali dejansko pregledate vse kože?
Vsekakor. Pregledam vsako kožo posebej in se na hrbtni strani kože, ki jo prevzamem tudi podpišem.
Ste imeli kdaj slabo izkušnjo z dobavitelji usnja?
Slabo izkušnjo sem doživel v eni izmed italijanskih usnjarn. Pri prevzemu nisem bil zadovoljen s kakovostjo kož in jih največ razvrstil v tretjo skupino. Ko je material prispel v Alpino, so mi nadrejeni očitali, da kože niso ravno najboljše. Zdelo se mi je čudno, zato sem ponovno pregledal kože in ugotovil na njih drug podpis. Na teh kožah je bila vtisnjena črka A kot Andrej, jaz pa sem uporabljal Z in datum prevzema. Takoj se mi je posvetilo, da so me v usnjarni hoteli ogoljufati s ponarejenim podpisom.
Kako v takih primerih rešujete stvari glede poslovanja?
Dogodke na terenu sporočim nadrejenemu. Vse ostalo urejajo z usnjarji referenti za nabavo. Zaplete poskušamo reševati sproti, če se težave ponavljajo, prekinemo sodelovanje.
Se kože uporabljajo predvsem za modno obutev?
Kože se uporabljajo tako za modno kot pohodno obutev. Pregledujem vse usnje, razen podlog. Naravna koža mora imeti vrat, noge in vamp, ki je ponavadi grši del kože. Kadar koža vsega tega nima, lahko sklepamo, da gre za umetno usnje ali skaj. Kadar je usnje zelo lepo, je na njem zagotovo nekaj šminke, kar pa ni vedno dobro za izdelek. Pri umetnem usnju rado pride do razpokane barve ipd.
Kako bi opisali sebe?
Po naravi sem zelo tehničen in priročen človek. Hitro se naučim novih stvari. Verjetno je bil to razlog
za številne premestitve, saj so nadrejeni ocenili, da sem primeren za novo delovno mesto, ki ga bom hitro osvojil in ga uspešno opravljal.
Službene poti vam vzamejo precej časa. Kako vam uspe uskladiti delo z družinskim življenjem?
Družina spoštuje in podpira mojo službo. Vsi skupaj se zavedamo, da je služba pomemben vir dohodka in smo sprejeli tak način življenja. Imam dva najstnika in enega dojenčka. Ko sem službeno odsoten, ima žena veliko dela z otroki. Zahvaljujem se ji za vso skrb in podporo, ki mi jo posveča že vseh dvajset let skupnega življenja. Ko grem na pot, mi pripravi kovček in lahko sem prepričan, da imam vse potrebno. Imamo tudi manjšo kmetijo, ki potrebuje moško roko. Zaradi službe mora delo doma včasih tudi počakati. Po upokojitvi bom lahko več časa posvetil družini in delu na kmetiji.
Kako najraje preživljate proste trenutke?
Kadar nisem v službi, me čaka delo na kmetiji. Sem človek, ki nima obstanka, zato si vedno najdem kak opravek, da lahko odidem od doma. Zelo rad sem v družbi, kar mi koristi tudi pri mojem delu. Države, kjer se zadnje čase potepam, so dokaj eksotične, srečujem ljudi različnih ver in narodnosti. Razlike v mentaliteti so opazne, vendar s tem nimam težav, saj sem odprt za drugačnost.
Veliko službeno potujete. Kam pa peljete družino na dopust?
Približno deset let smo preživljali počitnice na slovenski obali v Bernardinu. Zadnja leta gremo na Roglo, ker nas privlači kmečki turizem. Starejša sinova sta izjemno navdušena nad motorji, motokrosi, reliji, zato veliko prostih dni izkoristimo za ogled teh znamenitosti.
Se ukvarjate s športom?
Včasih sem zelo rad smučal. Odkar sem imel
hudo prometno nesrečo, pa ne zberem več dovolj poguma za spust po belih strminah.
Imate kakšno razvado?
Razvade vse prevečkrat vabijo človeka. Na škatlici cigaret vidno piše, da so cigarete zdravju škodljive, pa jo kljub temu prižgem. Pet let nisem kadil, pa so me spet premamile. Neke vrste razvada je tudi to, da doma nimam obstanka. Zanimivo je, da sem zelo malo doma, a še takrat komaj čakam, da nekam odidem. Če imam kaj časa obvezno skočim do brata, ki živi v moji rojstni hiši.
Kaj pa hobi?
Moje posebno veselje so avtomobili. Zelo rad se zatečem v delavnico, kjer popravljam, razstavljam in sestavljam avtomobilske dele. Všeč mi je, da avtu lahko dodam športen videz in ga opremim z dobrimi zvočniki, radiom in podobnimi dodatki. Če bi imel več denarja in časa, bi verjetno nastala kakšna »huda mojstrovina.«
Za konec pa nam zaupajte še občutke ob prejemu priznanja za delavca meseca.
Priznanja nikakor nisem pričakoval. Ravno tisti dan sem prosil šefa, če bi lahko zaradi obveznosti odšel predčasno domov. Povedal mi je, da je v podjetju predavanje iz varstva pri delu in da je zaželena moja udeležba. Odločil sem se, da ostanem. Čakal sem do pol dveh, vendar predavanja ni bilo. Potem pa sem zagledal skupino ljudi in med njimi gospo Majdo Rezar, vodjo kakovosti, in Matjaža Lenassija, predsednika uprave. Bil sem prepričan, da sem kaj »zamočil«. Prestrašen sem že v naslednjem trenutku prejel čestitke ob priznanju za delavca meseca. Takrat bi se najraje udri v zemljo, tako mi je bilo nerodno. Vendar sem bil vesel, da so sodelavci videli pozitivne lastnosti pri mojem delu. Žirovski čevljarji so zelo pridni ljudje. V Alpini je veliko delavcev, ki bi si vsak mesec zaslužili tako priznanje. Prav je, da so opaženi, pohvaljeni in primemo nagrajeni.
Nives Sporiš
Mitja Modic - tehnični modeler
Povejte nam nekaj o sebi.
Ljudje me poznajo kot resnega in redkobesednega človeka, vendar ni vedno tako. Ko nimam ničesar povedati, sem enostavno tiho, ko pa imam, se znam tudi razgovoriti. Raje imam manj govorjenja in več dejanj. Veliko ljudi me ima za čudnega, pa nič za to. Trudim se ukvarjati z lastnimi problemi in jih reševati, zato mi zmanjka časa za sosedove. Veselim se stvari, ki so mi všeč, in ljudi, s katerimi se dobro razumem. V stvari, ki mi nekaj pomenijo vlagam veliko truda, ko pa v nekem početju ne vi-
dim smisla, sem sposoben brez slabe vesti tudi čez noč vse opustiti.
Po izobrazbi ste inženir usnjarsko predelovalne industrije. Kako to, da ste se odločili za ta poklic?
Pri štirinajstih letih nisem imel pojma, s čim bi se ukvarjal. Sanjal sem o vojaški in oblikovalni šoli. Na koncu sem se odločil za čevljarsko, ker je služba v domačem kraju. Na voljo je bila štipendija. V Al-pini je bila zaposlena polovica sorodstva, vključno z
> Mitja Modic
očetom in materjo, zato sem se v tem okolju počutil varneje. Vse se je vrtelo okoli Alpine, zato tudi nisem imel prave predstave, kako izgledajo drugi poklici. Informativni dan pa vpogleda v nek poklic ne more dati. Po končani srednji čevljarski šoli je logično sledil študij iste smeri.
Kaj ste pričakovali ob vaše izobrazbe? Ali so se ta pričakovanja uresničila?
S pričakovanji se nisem ukvarjal. Enostavno sem hotel dokončati, kar sem začel in se zaposliti. Če odmislim medsebojne odnose, delovne pogoje in še kaj, mi je ta poklic zelo zanimiv in ga z veseljem opravljam.
Letos je deset let odkar ste zaposleni v Alpi-ni. Kako ste začeli svojo delovno pot?
Po pripravniški dobi sem začel na tehnologiji za spodnje dele. To je bil pravi šok. Praktičnega znanja sem imel absolutno premalo, izkušenj pa popolnoma nič. Po dobrem letu dni sem se že znašel v Bosni, ki se je ravno dobro izkopala iz vojne. Tam je neizkušenost prišla še bolj do izraza. Poleg vsega sem imel težave s sporazumevanjem, obenem pa sem moral reševati številne zaplete, saj sem bil tam edini predstavnik žirovskega podjetja. Glava je postajala vse bolj polna in lepega dne nisem več zdržal. Sledila je odpoved in prijava na slikarsko akademijo. Žal nisem bil sprejet. Vrnil sem se v Alpino. Staro delovno mesto je v tem času zasedel drug delavec. Delo sem dobil v modelirnici, kjer sem še danes.
Ste pred tem že kje delali?
Na fakulteti nisem pravočasno naredil izpita iz matematike, zato sem eno leto pavziral. Kadrovska politika Alpine ni dovoljevala zaposlovanja študentov z nedokončano šolo. Tako sem eno leto delal v lesarski delavnici pri Krošlju na Dobračevi. Naučil sem se delati okna in vrata. Spoznal sem okolje v obrtniški delavnici, odnos do dela in sodelavcev, vključno z lastnikom, ki je bil vodja vsega. Tam sem bil zelo zadovoljen, a se mi je vseeno kolcalo po praktičnem znanju, ki bi si ga lahko pridobil v Alpini.
Kako poteka vaše delo, kaj obsega?
Največ časa porabim na računalniku. Ostalo je spremljanje modelov, ki jih oblikujem, pri izdelavi v šivalnici in montaži v času priprave kolekcije, izdelavi potniške kolekcije in priprave za proizvodnjo, kot tudi pri preizkušanju obutve. Med nastajanjem obutve je potrebno veliko sprememb. Vedno več je programske in strojne opreme in posledično tudi vse več tovrstnih težav, ki jih moramo sproti reševati.
Kakšen je vaš običajen dan?
Službo začenjam ob šesti uri. Ob normalnih delovnih dnevih zaključim ob štirinajstih pogosto pa se dogaja, da potegnem vsaj še eno uro. Po kosilu si večkrat vzamem pol ure za počasen sprehod po
domači grapi. Tako si uredim in umirim misli. Sledi ura do ure in pol slikanja. Zvečer pa mi ostane čas za ostala opravila.
V čem je razlika med modelir kreator in tehnolog? Kot sem izvedela, sta bili to dve delovni mesti, ki ste jih opravljali.
Danes smo v modelirnici kreatorji in tehnični modelirji v eni osebi. V grobem povedano modelir oblikuje nove modele v obliki grunta, iz katerega naredi vse sestavne dele. Sledi izdelava prototipov, ki poteka v vzorčni delavnici v tesnem sodelovanju z modelirji. V tem obdobju je zelo pomembno sočasno preverjanje možnosti izdelave modela v serijski proizvodnji, kot tudi možnost izdelave sekal, matric ... Če ugotovimo, da ne gre, iščemo možnosti v spremembi modela ali drugih tehnoloških in tehničnih rešitvah. Vsak čevelj preverimo tudi na nogi. Ugotavljamo udobje, vizualni izgled in funkcionalnost. Sledi usklajevanje vsega naštetega v zaključeno celoto. Čevelj mora biti lep, moden, udoben, funkcionalen, enostaven za izdelavo, pa še cenovno ugoden, kar je pogosto zelo težko doseči.
Danes delo v modelirnici opravljamo izključno računalniško. Modelir pripravi vse datoteke za rezanje sestavnih delov na rezalnikih, rezanje šablon za sekala in matrice, dxf- i za šivalni avtomat, vezenje, matrice, luknjače, pa tudi elektronsko pošiljanje datotek v tujino.
Medtem, ko je delo modelirja narediti sestavne dele, iz katerih je čevelj sestavljen, je delo tehnologa narediti sestavnico materialov, pomožnih materialov in pol izdelkov, ki čevelj sestavljajo, kot tudi določiti njihovo kakovost. Tehnolog dokončno določi postopek, po katerem se bo čevelj izdeloval, stroje in orodja, delovne operacije in čase za vsako operacijo. Vse to preveri pri poizkusni proizvodnji. Pripravi šablone za izdelavo sekal, matric ..., programe za šivalni avtomat, matrice, negative .... naroča orodja, materiale in sestavne dele za potrebe izdelave kolekcije, potrditvene vzorce, poizkusne proizvodnje, skrbi za testiranje materialov, finišev ... Zadolžen je torej za pripravo vsega potrebnega za redno proizvodnjo vključno z dokumentacijo.
Kaj vam je najljubše pri vašem delu in česa ne marate?
To delo je bolj ustvarjalno, kot bi si kdo mislil. Zahteva široko paleto izkušenj, znanja, domiselnosti in spretnosti. Najlepše je, ko naredimo obutev, ki zadovolji tudi najbolj zahtevne in nezadovoljne prodajne agente.
Kaj najbolj cenite pri ljudeh?
Poštenost, delavnost in da dovolijo tudi drugim dihati.
Nam zaupate še kaj o vaši družini? Prijateljih?
Imam še starejšo sestro in mlajšega brata. Starša sta upokojena. Svoje družine nimam. Imam kar ne-
kaj zaupanja vrednih prijateljev in prijateljic. Zaradi slikanja spoznavam več ljudi. Tudi z nekaterimi sodelavci in sodelavkami se dobro ujamemo. Vsako leto gremo na enodnevni izlet na enega dvatisočaka. Letos smo bili na Peci. Mogoče se bomo odločili tudi za zimski vzpon na Snežnik.
V	prostem času se ukvarjate s slikarstvom. Kdaj ste odkrili svojo strast? Vas je kdo navdušil? Ste se sami odločili za to pot?
V	mladosti sem, kot verjetno vsi moji vrstniki, imel polno želja. Želel sem imeti motor, pa avto itd. S štipendijo si v času šolanja tega nisem mogel privoščiti, prav tako ni zadostovalo nabiranje borovnic in gob. V tistem času je veliko vrstnikov »ceraha-lo« (pomagalo pri zidarskih opravilih) ali pa počelo kaj podobnega. Tudi sam sem to počel. Pri osemnajstih pa sem se odločil, da se razvijam tam, kjer sem po svojih sposobnostih odstopal od drugih. Vedel sem, da bo to dolgoročna naložba, saj slikar ne postaneš čez noč. Na začetku sva z očetom obiskala nekaj žirovskih slikarjev, da sem videl, kako to sploh gre. Potem sem se učil na lastnih napakah in spoznanjih. Spomnim se prvega nakupa barv v Ljubljani, ko nisem vedel, kaj in koliko rabim. Še danes, po štirinajstih letih je ostalo neporabljenih nekaj tub. S trdim, vztrajnim in discipliniranim delom sem pred nekaj leti dosegel raven, ki je sprožila nagle rezultate in premike naprej. Na slikanje ne gledam kot na strast, ampak enako kot na katerokoli drugo delo.
Ste se kje izobraževali ali ste samouk?
V	srednji šoli sem obiskoval en semester risarskega tečaja na Delavski univerzi v Kranju. V času priprav na sprejemne izpite za akademijo sem hodil en semester v Ljubljano in se učil pri Nuši Lapajne. Po mojih izkušnjah nas slikanja ne more nihče naučiti. Risanja ja, slikanja pa ne, ker moramo ustvariti nekaj svojega, to pa znamo samo mi sami. Je pa res, da brez risarskega znanja ne more nihče postati dober slikar. Pri slikanju je potrebno vsak predmet naštudirati po obliki, barvi, prosojnosti, odboju svetlobe, padanju senc ... Storjena napaka je takoj
vidna, četudi opazovalec ne ve, kaj je narobe. Zato moramo hoditi po svetu z odprtimi očmi in opazovati tudi najbolj drobne malenkosti.
Kateri so vaši najljubši motivi za slikanje?
Delam izključno z oljnimi barvami, na platno. Najraje slikam krajino in tihožitja. Sem pa naslikal tudi nekaj portretov, živali in hiš.
Kako preživljate prosti čas? Kaj najraje počnete? Imate poleg slikanja še kak hobi?
V	poletnem času sem šport bolj ali manj zamenjal za delo v gozdu. Tam se psihično spočijem, fizično razmigam in nadiham. Sem član Ribiške družine Žiri. Občasno grem na ribolov, ki ga izkoristim tudi za iskanje novih slikarskih motivov. Pred časom sem zaključil šolo refleksne masaže stopal, tui-na masaže in še nekaj drugih znanj, ki jih s pridom uporabljam za svoje lastno zdravje in počutje.
Ali se ukvarjate s športom?
Sem učitelj smučanja. Če so snežne razmere ugodne, prosti čas pozimi porabim tudi za ta šport. Večkrat se gremo sankat. Poleti kolesarim ali pa igram namizni tenis, vendar vse zgolj ljubiteljsko.
Ali imate kakšno razvado?
Postelje nikoli ne posteljem.
Kako ste se počutili ob prejemu priznanja? Kaj to za vas pomeni?
Še posebej sem vesel, ker je priznanje prišlo iz proizvodnega dela razvoja, kjer plače niso primerljive z mojo. Torej moje oziroma naše delo le ni tako slabo, kot ga nekateri v Alpini vztrajno prikazujejo. To priložnost izrabljam, da se vsem podpisnikom predloga za delavca meseca lepo zahvalim.
Za konec pa še zadnje vprašanje, kakšne barve bi rekli, da je vaše življenje?
V	barvah mavrice.
Tanja Roje Kronegger
Treven Tatjana - enostavna dela v proizvodnji I.
Tatjana Treven - natančna in zadovoljna
Bil je petek, v duhu pričakovanja vikenda. Preprosta, prisrčno nasmejana in optimistična mati štirih otrok pravi, da ji vikend veliko pomeni. Takrat najde največ časa za svojo družino in zase. Prizna, da ob nedeljah rada malo poleži in lenari.
Delavka meseca > Tatjana Treven
Prejeli ste priznanje za delavko meseca oktobra. Kakšni so vaši občutki ob tej nagradi?
Občutki so neverjetni, kajti bila sem zelo presenečena. Do tistega trenutka nisem verjela, da lahko za delavko meseca izberejo prav mene. Zelo sem vesela.
Pravite, da niste verjeli, da ste lahko izbrani za delavko meseca. Kaj menite, katere vaše lastnosti so prepričale sodelavce?
Ne vem. Verjetno so opazili, da dobro in vestno opravljam svoje delo.
Kako so vaši domači sprejeli novico o vašem priznanju?
Doma so bili veseli, ko sem povedala, da sem izbrana za delavko meseca. Predvsem otroci so bili zelo navdušeni in hkrati ponosni na svojo mamo. Moram priznati, da sem občutila prav posebno veselje in ponos.
Kaj mislite, kakšen pogoj mora biti izpolnjen, da je človek pri delu uspešen?
Tudi pri delu v proizvodnji je za uspešno delo potrebno več stvari hkrati. Vsekakor je pomembno znanje, natančnost in različne spretnosti, ki spadajo k določenem delu.
Kaj obsega vaše delo?
V prejšnjih letih sem zamenjala veliko oddelkov in delovnih mest. Lahko bi rekla, da sem opravljala veliko različnih del v proizvodnji. Trenutno pritrjujem podplate. To delo opravljam že nekaj mesecev, tako sem že dobro privadila. Zahteva natančnost in ravno v tem uživam. Tako kot povsod v proizvodnji, je potrebno svoje naloge opravljati hitro in kakovostno, vendar so mi moje zadolžitve kljub temu v veselje. Včasih pride tudi do napak, a jih skušam uspešno odpraviti.
Kaj pri sodelavcih najbolj občudujete?
5 sodelavci se dobro razumem, tako da ne prihaja do nepotrebnih težav. Pri ljudeh občudujem več stvari. Veliko mi pomeni, da se lahko pogovorimo, se skupaj nasmejimo in poveselimo. Hkrati lahko preko naših odnosov odkrivam svoje napake in napake drugih.
Katero pa je najlepše darilo, ki ste ga prejeli v življenju?
Najlepše darilo sem dobila za trideseti rojstni dan. (Smeh.) Z možem sva šla na krajši oddih v toplice. To darilo je bilo res namenjeno samo nama. Zelo veliko mi je pomenilo, da sva bila za spremembo po dolgem času povsem sama. Preživela sva prijeten oddih, ki je obema zelo koristil.
Tedni v službi so dolgi, vikendi pa kratki. Kako se sproščate in napolnite z energijo ob koncu tedna?
Občudujem naravo, gozd in sprehode v naravi. Veliko mi pomeni, da mi na sprehodih družbo delajo mož in otroci. Zdi se mi, da tako kakovostno preživimo prosti čas in si naberemo novo energijo. Zadnje čase veliko planinarimo. Imamo tudi majhno kmetijo, ki nam vzame precej prostega časa. A to ni problem, ker uživam pri kmečekm delu. Zelo rada imam živali. Veliko mi pomenijo in ob njih se tudi prijetno sprostim.
Imate štiri otroke. Se vam zdi, da vam služba dopušča dovolj časa za družino?
Ja res je, imam štiri zelo pridne otroke. Mislim, da je časa za družino dovolj. Sedaj me otroci najbolj potrebujejo, zato si moram čas zanje preprosto vzeti. Stvari, ki so na seznamu vsakodnevnih opravil, vedno počakajo. Čas z otroki pa je neprecenljiv.
Nam lahko zaupate, kako preživljate dragocene trenutke z otroki?
Igramo se, pojemo pesmice in beremo pravljice. Skupaj počnemo različne stvari, saj otroška domišljija ne pozna meja. Moram povedati, da otroci tudi zelo radi pomagajo pri delu na kmetiji. Kot sem že povedala so zelo pridni, pravi angelčki. Zelo sem ponosna nanje.
Imate ob službi, družini in delu na kmetiji tudi kaj časa zase?
Seveda se najde tudi kakšna minuta, ki jo izkoristim samo zase. Rada preberem časopis. Predvsem ob večerih pa si najraje privoščim branje dobre knjige.
Katera je vaša največja razvada?
Kadar si le lahko privoščim, rada poležim in lenarim. Najpogosteje si za to vzamem čas ob nedeljah dopoldan. Tudi ob delavnikih po kosilu najdem čas za kratek počitek, ki mu obvezno sledi kavica. To so moje najslajše razvade.
Kako gledate na svet?
Ko pogledam malo okoli sebe in preberem kakšen časopis, se mi zdi, da so trenutno razmere v svetu zelo napete. Situacije so različne, od sovraštva do ljubezni. Človek mora biti danes navajen vsega, da se znajde v življenju.
Se vam zdi, da ste dosegli svoj življenjski cilj?
Mislim, da sem do neke mere dosegla svoj cilj. Imam otroke, hišo. Po pravici povedano, trenutno ne razmišljam o tem, kaj vse bi lahko še naredila. Mogoče si želim, da bi v prihodnje našla več časa zase. O načrtih za prihodnost bom verjetno začela razmišljati nekoliko kasneje, ko bodo otroci že samostojni. Takrat bom potrebovala nove stvari, ki mi bodo zapolnjevale misli in čas. Trenutno sem zadovoljna s tem, kar sem dosegla. Največ mi pomeni, da smo zdravi in se imamo radi.
> Cvetka Janežič
Janežič Cvetka - poslovodja prodajalna Ljubljana IV.
Cvetka Janežič - energična in zgovorna
S Cvetko sva se dobili v prodajalni Alpina na Cigaletovi v Ljubljani, kjer je poslovodkinja. Takoj sva se ujeli in »padli« v pogovor. Lahko bi rekla, da to ni bil intervju, temveč so se besede nizale kar same. Najprej mi je obrazložila nenavadno situacijo, kako je izvedela, da je postala delavka meseca.
Tisti dan je delala v prodajalni v Diamantu v Ljubljani. Sodelavka iz prodajalne na Cigaletovi jo je poklicala po telefonu in ji povedala, da ima obisk. Po dolgotrajnem poizvedovanju, kdo jo išče in doslednem odgovarjanju sodelavke, da ji ne sme povedati, je le izvedela, da jo išče predsednik uprave. In kot je v človeški naravi, da takoj pomislimo na najbolj negativno stvar, je tudi naši Cvetki, začela rojiti po mislih ideja, kaj je naredila narobe. Ko je ravno nosila embalažo iz skladišča v prodajalni, pristopi k njej predsednik in ji ponudi ovojnico ter roko. Cvetka je prebledela, nato pa zaslišala: »Čestitam Vam, sodelavci so vas predlagali za delavko meseca.« In ostala je brez besed...
Cvetka, v Alpini ste na delovnem mestu poslovodje zaposleni že devet let. Pred tem pa ste si sedemnajst let nabirali izkušnje drugod. Kaj ste delali?
Od vsega začetka prodajam. Najprej v Veleteksti-lu, nato sem bila pri privatnici, ki je prodajalno zaprla, zato sem se prijavila v Alpini za poslovodkinjo. Odšla sem na morje, ko sem se vrnila pa na razgovor in bila sem sprejeta v novo službo.
Kaj pa izobrazba?
Šolala sem se za trgovko in za trgovskega poslovodjo.
In občutki, ko ste začeli delati v Alpini? Spremembe?
Veliko se je spremenilo. Mislim, da sem zelo pri-padna Alpini, saj delam po svojih najboljših močeh, tako da sem na koncu dneva zadovoljna. Zelo rada pomagam, če me potrebujejo v drugih prodajalnah ali na sejmih.
Kaj pomeni biti poslovodja?
Biti vse, od čistilke do pisarniških del. Pri prodaji moraš vedeti kaj si želijo kupci in kaj ne, potrebno je znati voditi sodelavke, urejati skladišče, delati s strankami - skratka zanimivo. Vsak dan je drugačen.
Kako izgleda vaš običajen delavni dan?
Kako si razporedite čas?
Zjutraj pridem, pregledam blagajno, uredim papirje nato odprem trgovino, obrišem prah, sledi delo s kupci. Ustaljen proces. Včasih pride tudi kdaj, ko nekega dela ne moremo opraviti, vendar se to potem takoj maščuje, zato je najbolje vse narediti sproti.
Kako ocenjujete nov način naročanja?
Zelo dobro. Na osnovi predvidevanj in izkušenj, kakšni kupci obiskujejo našo prodajalo, izberem obutev, za katero vem, da jo bomo prodali. Potrebno pa je imeti izbiro za različne kupce od mladih do starejših.
Kaj vam je najbolj všeč v vašem delovnem procesu?
Mislim, da sem rojena prodajalka in moram imeti kontakt s strankami, moram komunicirati. Na začetku mi je bilo pisarniško delo kar nekoliko težko, saj bi bila raje s kupci.
Verjetno morate kot prodajalka poznati tudi psihologijo pristopa do kupca?
Vsekakor. Da predvidimo način komunikacije, ki bo kupca prepričal v nakup. Spomnim se, da je vstopila gospa, ki je mrko gledala na svet in bila na pogled povsem nedostopna. Prepričana sem bila, da ta dan nakupa ne bo opravila. Sama pri sebi pa sem si rekla: »Ta gospa ne bo odšla brez čevljev.« Pustila sem jo nekaj minut, da si je ogledala modele, nato pa pristopila do nje. Začela sem komunikacijo na drugo temo in ne na obutev. Na koncu je odšla iz prodajalne s tremi pari obutve. Z ljudmi moramo znati.
Ali se vam je kdaj pripetilo, da bi ostali brez besed?
Na poslovodski konferenci, ko smo imeli javno nastopanje pred kamero in mikrofonom in smo predstavljali naše prodajalne. Običajno sem zelo komunikativna in mi je delo s strankami največji užitek. Takrat pa se mi je v grlu naredil gromozanski cmok, nisem videla, kaj imam napisano na listu in tudi besede so mi šle težko z jezika. Mislim, da so nekateri ljudje rojeni za nastopanje pred kamero, za to morajo
Kadrovske novice
imeti posebno žilico. Moj sin je rojen govornik, jaz pa žal ne.
Menim, da ima vsakdo v sebi potencial, da lahko postane govornik. Mogoče smo le premalo samozavestni, da bi dovolj zaupali vase.
Mogoče smo le tako naučeni, da se bojimo, da bomo naredili napako in se nam bodo drugi smejali. Čeprav smo sposobni nastopanja, pa negativne vzorce prenašamo naprej. Pri vzgoji svojega sina sem poskušala uporabiti bolj prijateljski način, kar mislim, da mi je dobro uspelo.
Potem predvidevam, da imate s sinom zelo pristen odnos?
Da, zelo. Skozi pogovor je temeljila tudi vzgoja. Mislim, da se s tem otrok največ nauči in mu to znanje koristi tudi v življenju. Vendar pride tudi obdobje, ko so določene teme izven dosega najine komunikacije. Sedaj je že na svojem.
In kakšno je življenje sedaj, ko ste sami? Je kaj več časa?
Mislim, da ga je še manj. Obveznosti, da bi morala domov za štedilnik ali kaj podobnega ni več, vendar drugače razporedim svoj čas. Včasih ostanem še v mestu, saj se mi nikamor ne mudi. Včasih kolesarim ali pa odidem na sprehod v naravo, kar mi je
najljubše. Rekreacija v naravi mi da dodatno energijo in elan za naprej.
S čim se pa najraje razvajate?
Če mi »čas« dopušča, potem grem najraje v savno, kjer mi je najljubša finska, ki ni tako vlažna kot turška. Edinstveno doživetje. Ali pa gledališče. Nazadnje sem gledala »Doktor za umret« in moram reči, da je zelo dobra predstava.
Ali ste doživeli kakšno posebno srečanje?
Nekega dne sva šli s prijateljico v gozd po borovnice. Vsaka je ubrala svojo pot, nekaj metrov narazen. Med vnetim nabiranjem gozdnih plodov, je mojo pozornost pritegnila čreda petindvajsetih divjih svinj, ki je drvela le nekaj metrov mimo mene. Kar obstala sem. Do doline sem bila tiho, nato pa sem prijateljici omenila pujske. In dobila odgovor: »Sem ti rekla, da je nevarno, ne bom šla več s teboj po borovnice ...«
Kje in kako pa najraje preživljate dopust?
Na morju. Najljubši mi je »robinzon« dopust. Pred leti smo velikokrat hodili na kakšen otok sredi Jadrana, kjer smo bili odrezani od civilizacije, kjer smo živeli med domačini in uživali lepote otoka. Poletje je še daleč; bomo videli kaj bo prinesla prihodnost ...
Tanja Roje Kronegger
V slovo
Misel težka mi v duši leži, da za vedno odšel si, vem, tu te ni,
a v mojem srcu spomin živ te budi.
V decembru 2007 smo se za vedno poslovili od našega upokojenca Rudolfa Albrehta, rojenega 24. junija 1921 v Mrzlem vrhu, stanujočega na Greznici pri Žireh.
Albreht Rudolf je kot kvalificiran čevljar z delom v Alpini pričel 27. avgusta 1947. V montažnih oddelkih je opravljal različna dela od enostavnih kvalificiranih del, popravil reklamacij do faz ročnega in strojnega dela pri izdelavi čevljev. Zaradi težav z zdravjem se je upokojil 31. januarja 1973 leta. Življenjska pot Rudolfa Albreht je končana. Še dolgo se ga bomo spominjali kot vestnega delavca in upokojenca Alpine.
Proti koncu januarja 2008 je od nas za vedno odšel upokojeni delavec Valentin Mlinar, rojen 4. februarja 1927 v Stari vasi.
Najprej je v letih 1952 do 1959 delal v Čevljarstvu Metka. Po poklicu kvalificiran čevljar, kasneje visoko kvalificiran čevljar je z delom v Alpini pričel 1. julija 1959. Opravljal je zahtevna dela v sekalnici, nato je postal kontrolor, vmes je bil tudi vodja dela na traku in vodja izmene. Upokojil se je kot kontrolor v oddelku končne kontrole v juliju 1987. Delavca in upokojenca Alpine Valentina Mlinarja bomo ohranili v lepem in trajnem spominu.
Kadrovske novice
Povzemamo številne kadrovske spremembe, ki so se dogodile v obdobju zadnjih štirih mesecev leta 2007.
September, oktober, november in december 2007
Delovno razmerje smo v oddelkih v Žireh v tem obdobju sklenili z Nives Pek in Primožem Svoljškom v nabavi, Alešem Prosenom, Gora-nom Gligorevićem v odpremi in skladišču gotovih proizvodov, Samom Kolencem in Damjanom Gabrovcem v skladišču materiala ter Špelo Stras-ser na produktnem marketingu šport.
V	tem obdobju so zaključili z delovnim razmerjem z naslednji delavci:
Marjeto Podobnik, Matejo Pešič, Andrejo Mohorčič, Sonjo Logar in Marijo Gliha iz oddelka lahka montaža; Metko Šraj iz sekalnice; Katjo Mazzini, Jernejo Kristan in Emilijanom Leskovarjem iz tehnološke priprave modni oziroma športni program; Antonom Tavčarjem iz prototipne modelirnice; Antonom Možina iz nabave; Markom Kramperšekom iz orodjarne; Silvo Mrovlje in Ano Jereb iz kadrovskega in splošnega sektorja; Darjo Kavčič iz oddelka brizgana obutev; Alešem Gantarjem in Tinetom Troha iz športne kooperacije; Borutom Oblakom iz računskega centra; Borisom Volčanjšekom iz vzorčne delavnice ter Renato Tušek in Janjo Pivk iz šivalnice.
Tudi v prodajalnah smo imeli v tem obdobju precejšnjo fluktuacijo delavcev:
Nova Gorica II. - nastopila Mateja Bizjak, prenehala Bojana Savič; Nova Gorica I. - prenehala Sabina Vikič; Murska Sobota II. - nastopila Nataša Jelenovec; Murska Sobota I. - prenehal poslovodja Alojz Bratkovič; Ljubljana 8 - nastopila Sanela Zahirović; Trebnje - nastopila Mirjam Turk, prenehali pa Karmen Gačnik in Vanja Blažič; Idrija -nastopila poslovodkinja Andra Tavčar in prenehala dosedanja poslovodkinja Janja Pagon; Domžale II.
-	nastopila Anja Kokaš in Ljiljana Tunič, prenehali sta Mojca Čebašek in Tadeja Poglednik; Kranj II. - nastopil Tomi Valentan, prenehala Bernarda Šilar; Maribor IV. - nastopila Nataša Šumič, prenehal Davorin Volavšek; prodajalna Kamnik II. - nastopila Lidija Matjan; Velenje I. - nastopila poslovodkinja Helena Bežan, prenehala dosedanja poslovodkinja Marija Čas; Velenje II. - prenehala Anja Mihelič in Stanislava Urnat; Brežice - nastop Tina Vogrinc, prenehala Mateja Pirnar; Ptuj II. - prenehal Marko Mikerevič ter Ljubljana IX.
-	prenehali Jela Grlic in Vanja Vinko
Januar, februar in marec 2008
V	prvih treh mesecih novega leta smo sklenili
delovno razmerje z Nives Sporiš v oddelku prodajni marketing - tržno komuniciranje in Francko Debenec v računovodstvu.
Z delom so prenehali:
Vinko Jereb in Franc Možina iz vzdrževalne službe; Brigita Kavčič iz vzorčene delavnice; Anica Beovič iz oddelka prodaja moda; Marjeta Filipič, Boštjan Novak, Venceslav Podobnik in Ema Pečelin iz oddelka lahka montaža; Jožef Kavčič iz športne montaže, Martina Treven in Ljudmila Galičič iz oddelka prikrojevalnica; Berta Rampre, Antonija Jereb, Marija Zupan in Ivanka Žakelj iz montaže brizgana; Olga Nediževec in Anica Kristan iz sekalnice; Peter Drmota iz računskega centra; Klemen Možina iz prodajnega marketinga - tržno komuniciranje, Janez Strlič iz orodjarne ter Cvetka Kajnč iz oddelka rezalniki.
V prodajalnah je bila fluktuacija delavcev sledeča:
Zagorje - v novi prodajalni so nastopili poslovodkinja Maja Železnik in prodajalke Saša Bohorč, Dušica Relic in Gabrijela Mladenovič; Maribor I. - nastopila Jasminka Tomašič, prenehala Lora Bele; Ptuj II. - nastopila Gabrijela Mladenovič; Škofja Loka - nastopila Špela Vrban, prenehala Sonja Podlogar; Novo mesto - nastopila Dali-borka Stojčevič; Ljubljana VI. - nastopila Lidija Škrbec, prenehala Marija Vučak; Ljubljana V. -prenehala Belma Topčagič; Domžale II. MC - prenehali Anja Kokaš in Dijana Virag
Ob prestopu v novo življenjsko obdobje
Dolgoletnim sodelavcem, ki so zaključili svojo delovno pot v Alpini: Alojzu Bratkoviču iz Murske Sobote, Silvi Mrovlje in Ani Jereb iz kadrovskega in splošnega sektorja, Mariji Čas iz Velenja, Sonji Logar, Mariji Gliha, Venceslavu Podobniku in Emi Pečelin iz lahke montaže, Jožefu Kavčiču iz športne montaže, Janji Pagon iz Idrije, Antonu Možina iz nabave, Vinku Jerebu in Francu Možina iz vzdrževanja, Brigiti Kavčič iz vzorčne delavnice, Antoniji Jereb in Ivanki Žakelj iz montaže brizgane, Olgi Nediževec in Anici Kristan iz sekalnice, Cvetki Kajnč iz oddelka rezalnikov ter Ljudmili Galičič iz prikrojevalnice, se skupaj in vsakemu posebej zahvaljujemo za vsa leta vestno opravljanega dela. Želimo jim, da bi ostali še naprej čili, zdravi in zadovoljni in preživeli še mnogo lepih in mirnih let med svojimi domačimi ob hobijih in aktivnostih, ki si jih bodo zadali sami po svojih željah in zmožnostih.
Kadrovske novice in v slovo ureja Irma Dolenec
Kako smo ljubili tovariša Tita - nekateri se še dobro spomnimo štafete mladosti, za druge pa je to le del pretekle zgodovine. Štafeto nosi igralec Gojmir Lešnjak.
Bolj kot bomo spoznavali lastne grehe, bolj čisto bo nebo nad nami. In tudi upanja bo več! pravi Peter Militarev, režiser Kulturne prireditve v Črni mlaki. Na sliki ustvarjalci in
sodelavci igre.
Marijan Vodnik (v sredini) pravi, da vedno kleše unikatno in se nikdar ne ponavlja, saj je tudi vsak kos drevesnega debla neponovljiv.
Gledališki abonma
DPD Svoboda tudi letos nadaljuje tradicijo gledališkega abonmaja. Izbrali so pet predstav, med njimi tudi Kako smo ljubili tovariša Tita v izvedbi SNG Nova Gorica in Kosovelovega doma Sežana.
Jožica Kacin
Dvogovor mojih izpovedi in izročilnosti dreves - razstava Marijana Vodnika
8. decembra je bila v Galeriji DPD Svobode odprta razstava Marijana Vodnika, ki živi in ustvarja v Domžalah. Upokojen arhitekt ima do svojih del poseben odnos. Ljubi pristen stik z ljudmi, ki jih zanimajo njegova dela, zato se na razstavah pomeša mednje ter jim slikovito opisuje svoje delo in doživljanje ob njem. Umetnin ne prodaja, niti ne podarja, temveč jih ima zase. Kleše ročno. Izdelek je vedno iz enega kosa lesa, ki ga skrbno izbira v naravi. Razmišljanja ob klesanju napiše v obliki akrostiha. V letu 2006 je ob 66 letnici izdal knjigo s fotografijami in opisi šestinšestdesetih skulptur. Poleg razstav, je to edini način, da si ljubitelji njegove umetnosti lahko ogledajo njegova dela.
Jožica Kacin
Kulturna prireditev Črni mlaki - Veseloigra dramske sekcije DPD Svoboda
29. februarja, na dan, ki ga v koledarju zaznamujemo le vsake štiri leta, je bila premiera nove predstave v izvedbi dramske sekcije DPD Svoboda Žiri Kulturna prireditev v Črni mlaki. Kot je napisal režiser Peter Militarev je to dobrovoljna satira, v kateri avtor poleg obilne situacijske komike skoraj čez mero uporablja komičnost značajev, z njimi smeši »malomestno rodoljubje«, častihlepnost, pol-izobraženost, zlasti ko lekarnar Narobe, predsednik vseh mogočih društev, pripravlja sprejem in združi vse vaške gospode s »pokrajinskim ministrom na čelu, domačimi sogovorniki in pesniki za vsakdanjo rabo«.
Zbrala se je številčna igralska zasedba. Večinoma so že stari znanci žirovskega odra, zato ni naključje, da so pod budnim očesom režiserja in scenografa Petra Militareva ter pomočnice režiserja in kostumogra-finje Metke Debeljak, postali že pravi profesionalci. To jim je pritrdilo tudi občinstvo, ki je ob premieri povsem napolnilo dvorano in jih nagradilo z bučnim aplavzem.
Jožica Kacin
Ustvarjalna delavnica izdelovanja mandal
»Center mandale vam poda skrivnost vaše duše in notranjost vas samih,« pravi Gabi Grm, ki je vodila delavnico izdelovanja mandal. Ta je v organizaciji Knjižnice Ivana Tavčarja potekala v njenih prostorih v Žireh. Izdelke so ustvarjalci razstavili v avli kina DPD Svobode.
Jožica Kacin
Vsaka mandala nosi v sebi svojo zgodbo. Razstava je bila v avli kina
DPD
Na koncertu Lintvernov je v Partizanu nastopila tudi žirovska skupina Drugi čut.
Drago Kramperšek /z Alpine tokrat kot kitarist in pevec ansambla Lintvern.
Ansambel Lintvern še vedno privabi stare in nove poslušalce
17. novembra so se v DD Partizan spet zbrali člani skupine Lintvern. Poznamo jih kot Žirovce, ki so izdali kaseto s svojimi lastnimi skladbami. Zaradi drugih obveznosti so prenehali z rednim igranjem, leta 2005 pa so po več letih premora poslušalce spet razveselili s svojim nastopom. Letos so uspešen koncert ponovili. Kot predskupina je igrala žirovska zasedba Drugi čut.
Jožica Kacin
Spodbuden začetek veselega decembra - Pred zadružnim domom je nastopila skupina Pop design
Klub žirovskih študentov je 1. decembra, na dan, ko praznujemo dan boja proti aidsu, v Žiri povabil znano glasbeno skupino Pop design. Dogajanje je privabilo veliko gledalcev, ki so se tudi veselo zavrteli.
Jožica Kacin
Skupina Pop design
Žirovski študentje so v goste povabili Jana Plestenjaka
1. marca je na povabilo žirovskih študentov v dvorani DPD Svoboda nastopil Jan Plestenjak.
Koncert je bil že nekaj dni pred začetkom povsem razprodan. Da je glasbenik s svojim nastopom navdušil, se je pokazalo tudi po aplavzu in gledalcih, ki so od navdušenja nekajkrat dvignili iz svojih sedežev.
Jožica Kacin
Jan Plestenjak s svojo skupino
Gasilci PGD Ziri so se spomnili dneva žena
V petek, 7. marca, so se v PGD Žiri spomnili svojih članic in jim pripravili skromno pogostitev. Ob dnevu žena so se jih zahvalili za njihov prispevek pri delu društva. Razveselili so jih s kulturnim programom ter s predavanjem Desanke Eržen strokovnjakinje na področju medsebojnih odnosov. Kot sodelavka pri državnem protokolu si je nabrala številne izkušnje, ki jih je ta večer delila z obiskovalci v Žireh. Kdor ji je prisluhnil, je izvedel veliko zanimivega.
Jožica Kacin
Akademska slikarka Maja Šubic v Žireh
8. februar, kulturi praznik, smo v Žireh proslavili z odprtjem razstave del akademske slikarke Maje Šubic. Večer sta z glasbo obogatila flavtistka Irena Rovtar in pianist Aco Biščevič. Maja Šubic je znana po knjižni ilustraciji. Njena dela bogatijo preko 20 samostojnih knjižnih izdaj. K sodelovanju jo je povabila tudi žirovska rojakinja dr. Marija Stanonik. Objavlja tudi v slovenskih otroških in mladinskih revijah. Drugo pomembno polje njenega ustvarjanja je freskoslikarstvo. 5 pravimi freskami bogati fasade arhitekturnih objektov, tako posvetnih kot tudi sakralnih prostorov. Živi in ustvarja v Škof j i Loki in v Poljanah.
Jožica Kacin
«r
Neža Maurer (druge z leve) na predstavitvi svojih pesniških zbirk Od mene k tebi in Raj v Galeriji DPD Svobode v Žireh
Literarno glasbeni večer z Nežo Maurer
19. oktobra smo v Galeriji DPD Svobode, v organizaciji Knjižnice Ivaha Tavčarja Škofja Loka, sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Galerije DPD gostili pesnico Nežo Maurer. Na literarno glasbenem večeru sta bili predstavljeni njeni pesniški zbirki Ode mene k tebi in Raj. Pesmi sta prebirala Marija Lebar in Marko Črtalič. Zapel je Kvartet trio. Neža Maurer je bila rojena leta 1930. Kot učiteljica je med drugim poučevala na Črnem Vrhu nad Idrijo. Delala je tudi kot novinarka in urednica ter kulturna svetovalka. Zdaj živi in ustvarja v Škofji Loki.
Jožica Kacin
Mitja Modic - ustvarjalec krajin in klasičnih tihožitij
17. novembra je bila v Galeriji DPD Svobode odprta razstava slikarja Mitja Modica. O njegovem ustvarjalnem delu je spregovorila magistra likovne umetnosti Barbara Kastelec. Na citre je zaigrala Tjaša Cof. »Mitja Modic je še eden od žirovskih slikarjev, ki so si z delom v čevljarski industriji služili kruh, v prostem času pa raziskovali medij slikarstva,« je dejala mag. Barbara Kastelec. Mitja Modic je zaposlen v Alpini kot modelir. Slikati je pričel leta 1993. Ustvarja krajine in klasična tihožitja. Mag. Barbara Kastelec je o njem zapisala: »Mitja Modic je pri prenašanju vidnih vtisov na platno izjemno natančen, proučuje, kako se predmeti odzivajo na vir svetlobe in kako se tudi sama narava spreminja zaradi nje. Osredotoča se na sočnost in zrelost sadja in zelenjave, ki se raztresa iz košar. Ko gledamo njegova dela, se nam zdi, da gre za poveličevanje in izpostavljanje drobnih detajlov, vendar pa bi lahko pri tem zapisala, da je v njegovih delih moč najti poleg realističnega podajanja stvarnosti tudi kanček idealiziranega življenja, ki nas popelje nazaj v preteklost.«
Jožica Kacin
Mitju Modicu so ob odprtju O Mitju Modicu, slikarju, ki si z delom v Alpini služi svoj vsakdanji kruh, je spregovorila razstave prve čestitale sodelavke.	mag. Barbara Kastelec.
Prizadevanja za dom ostarelih so rodila sadove
Občina Žiri je marca pridobiva koncesijo za gradnjo doma za starejše občane. Stal bo v Mršaku in bo imel javni značaj. V njem bo svoj drugi dom našlo 150 oskrbovancev, zaposlitev pa naj bi dobilo okrog 70 ljudi. Investitor Deos naj bi z gradnjo pričel že v jesenskih mesecih. Zaključek del je predviden konec leta 2009.
Pomembna novica iz občine Žiri je tudi, da je sprejeta nova prostorska strategija. S tem bo na predvidenih lokacijah mogoča gradnja novih stanovanjskih in poslovnih objektov.
Jožica Kacin
Verze je obiskovalcem delila pesnica izžirov, sicer pa upokojenka Alpine, Tončka Reven.
Pridite po svoj verz - tako občinstvo vabijo pesnice in pisateljice iz Poljanske doline in Škofje Loke
V naši okolici živi veliko žensk, ki pišejo. Med njimi je tudi Milena Miklavčič. Skupaj s Frančkom Bo-hancem, urednikom, publicistom, literarnim kritikom in esejistom, sta razmišljala o tem, koliko literarnih talentov se skriva tod in rodila se je ideja, da bi njihovo delo predstavila v zborniku. Na pobudo Milene Miklavčič so se pišoče žene srečale in se dogovorile, da se še pred izidom zbornika predstavijo občinstvu. Literarni večer so poimenovale Pridite po svoj verz. Prva prireditev je bila v hiši kulinarike Jezeršek v Sori.
1. decembra pa so se ustvarjalke srečale v Žireh. Prireditev je vodila škofjeloška rojakinja literarna in gledališka ustvarjalka Nina Kokelj. Pogovarjala se je z nekaterimi pesnicami in pisateljicami iz Žirov. Svoj verz so pesnice poklonile nekdanji učiteljici Marti Erznožnik. Prireditev sta z glasbo popestrila Alenka in llija Popov, na harmoniko pa je zaigrala Irena Tratnik, ki je zaposlena v žirovskem Kladivarju kot pesnica pa bo tudi ena izmed sodelujočih v zborniku.
Jožica Kacin
Dogodki
Novoletna predstava za otroke 20. december 2007
Projekt čevljarstvo, OŠ Žiri 29. marec 2008