GLASILO DELOVNIKI KOLEKTIVOV TOVARN CELULOZE, PAPIRJA IN KARTONA VEVCE-MEDVODE IN KOLIČEVO
Novi organi samoupravljanja so začeli s svojim delom
VEVČE, JULIJA 1964 — Po izvolitvi novih članov v samoupravne organe podjetja, o čemer smo že poročali v 6. številki »Našega dela«, so se ti ongami prvič sestali in sicer:
Obratni delavski svet proizvodne enote Vevče 24. 6. 1964, ODS proizvodne enote Medvode 3. 7. 1964, delavski svet podjetja 25. 6. 1964 in UO podjetja 10. 7. 1964.
Razen zadev, ki so jih morali ti organi nujno rešiti, so na prvih sejali v glavnem izvolili svoje predsednike in njihove namestnike, obenem pa so se člani seznanili s smernioami, nalogami in načinom dela.
1. SEJA DS PODJETJA
Večina od 60 članov DS se je udeležila prve seje, kar potrjuje, da je kolektiv pravilno izbrali, 'ko je volil svoje sodelavce v glavni organ samoupravljanja, obenem pa je to garancija za dobro in nemoteno delo.
Dnevni red je obsegal 9 točk, vendar se je prvih osem točk nanašalo na izbiro običajnih organov pri voljanju novih funkcij.	i .k
Po poročilu o izidu volitev v novi DS, ki ga je podal tov. Jože Polanec in s katerim so se prisotni v celoti strinjali, so pred-
lagali za predsednika DS tovariša Dominika Tomažina. Čeprav je tovariš Tomažin že dve leti uspešno vodil DS in prav zato, keir ga je dobro vodil, se je članom DS zdel predlog ume-siten, so ga z navdušenjem sprejeli. Tako je naš novi predsednik »stari« Dominik Tomažin. Čestitamo!
Po obrazložitvi, da ima vsak član DS pravico predlagati člane upravnega odbora podjetja in da po statutu volimo 11 članov in njihove namestnike v UO, s tem da je član UO tudi direktor .podjetja, so izvolili naslednji upravni odbor:
Člani:
Ivan Bogovič,
Dominik Brdnik,
Vladimir Buh,
Franc Goljar,
Marjan Kocjančič,
Dušan ing. Kogej,
Fani Morela,
Viktor Penca,
Ivan Sotler,
Viktor Švare in Stane Udovič.
Namestniki:
Silvo Anžur, Ivan Koprivnik, Andrej Rozman, Viktor Cvetko, Rihard Gorce, Ivan Veber, Peter ing. Jeriha, Cimaka Lamber-gar, Milka Moškrič, Ivan Mrhar, Adolf Žibert.
Dominik Tomažin predsednik DS V evče-Medvode
Po izvolitvi je direktor podjetja tovariš Albin Vengust pozdravil nove člane in med drugim dejal: »Ne bi bilo prav, če bi delali nenačrtno. Dvoletna mandatna doba je dolga, vendar neuspešna, če DS kakor tudi UO ne bi imela jasnega programa dela, na podlagi katerega bo mogel dobro gospodariti in doseči čimiboljše proizvodne in seveda tudi finančne uspehe. Kolektiv je članom samoupravnih organov zaupal, ko jih je .izvolil. Zato ne bi bilo prav, če to zaupanje zlorabljamo. Stremeti moramo za stalnim napredkom, zlasti pa morajo vse službe v podjetju najtesneje sodelovati z organi samoupravljanja v ekonomskih enotah, kjer naj bi pravilno gospodarili s svojimi osnovnimi sredstvi, tako glede izkoriščanja, kakor tudi vzdrževanja. Delavci se vse premalo zavedamo, daj uvajamo mehanizacijo za lažje in hitrejše delo. Treba se je izobraževati, da se bomo na delovnem mestu lažje spoprijeli s težavami, da bomo delali še boljšo celulozo in še boljši papir. Za nove investicije je potreben nov kader. Pri vzgoji kadra je dolžnost organov samoupravljanja, da podprejo strokovno službo izobraževanja. Z (Nadaljevanje na 3. str.)
DANES NA 4. IN 7. STRANI
&otoreporlašsa o naših dopustnikih
Obiskali smo jih v Izoli in Fiesi, kjer letujejo članice in člani (s svojci) kolektiva papirnice Količevo. Imajo se dobro in kljub muhastemu vremenu so že primerno okoreli. Žal, vsa mesta, ki jih imamo na razpolago, še niso bila zasedena. To smo ugotovili tudi nekaj kilometrov bolj južno, v Novigradu, kjer so na dopustu tovarišice in tovariši iz Vevč in Medvod. Kar oglejte si fotografije! Fotografirali smo vse, le nobene v novi kopalni obleki »topless« ne; na legalnem mestu kaj podobnega nismo odkrili, čeprav smo zvedeli, da ne gre za novo modo na morju, saj so že morske deklice svoj čas poznale to reč... (Glej karikaturo!)
Primopredajno zasedanje delavskega sveta
KOLIČEVO, JULIJA - Delavski svet Papirnice Količevo je imel 26. 6. 1964 primopredajno zasedanje, na katerem je predsednik poročal o delu tega organa za preteklo mandatno dobo. V poročilu je poudaril, da je DS reševal veliko konkretnih nalog (potrditev zaključnega računa, plan proizvodnje, plana re-
Pavel Klemenčič
Novoizvoljeni predsednik delavskega sveta papirnice Količevo Pavel Klemenčič je zaposlen v podjetju od leta 1954. V tem času je dokončal industrijsko papirniško šolo in srednjo tehnično šolo. Je papirni tehnik in v podjetju zaposlen na delovnem mestu delovodje izdelave papirja in kartona. Novemu predsedniku čestitamo in mu želimo obilo uspeha pri njegovem odgovornem delu.
konstrukcij in vrstni red del in investicij v podjetju, razpravljal o uvedbi 42-inrnega tednika, o pomoči Skopju, sprejel razne pravilnike in statut podjetja ter reševal raizma vprašanja .pomembna za podjetje).
Po razpravi o poročilo! je predsednik volilne komisije poročal o izidu volitev članov v novi delavski svet, nakar so člani novega DS izvolili za novega predsednika delavskega sveta tov. Pavla Klemenčiča, za namestnika pa tov. Staneta Skoka.
Na tem zasedanjoi je bil izvoljen novi devetčlanski upravni odbor podjetja, ki ga sestavljajo:
Janez Cerar,
Justi Cerar,
Inž. Niko Belšak,
Ernest Pančur II.,
Franc Novak III.,
Marinka Grčar,
Stane Skok,
Pepca Hafnar,
Ivo Sonc.
Novoizvoljenim	članom
upravnega odbora čestitamo in jim želimo upeha polno delo.	M.
4. julija smo se spomnili padlih in položili vence na njihove grobove. Dan borca smo proslavili s slavnostnimi akademijami in partizanskimi mitingi. Tudi dan vstaje smo slovesno praznovali. Tega dne so člani naših treh kolektivov priredili razne izlete v kraje, znane iz narodnoosvobodilne vojne
Prva seja novo zvoljenega upravnega odbora
KOLIČEVO, JULIJA — Po volitvah v upravne organe se je predvoliilina živahnost polegla. Izvoljeni odbori in sveti se konstituirajo ter volijo svoje komisije. Taka je bila tudi prva seja novega UO 10. VII. 1964. Za predsednika novega upravnega odbora je bil izvoljen ing. Niko Belšak. Predsednik starega upravnega odbora je poročal o delu upravnega odbora, da bi s tem seznanil novi UO in ga vpeljal v delo. Poročilo se je glasilo nekako takole:
Upravni odbor je imel v svoji mandatni dobi 17 rednih sej. Udeležba članov UO na .sejah je bila zelo dobra, ,saj neupravičenih izostankov sploh ni bilo. V razprave so posegali prav visi člani, seveda nekateri več, drugi manj. Lahko .trdimo, da je imel UO zelo težavne naloge, a jih je s pomočjo strokovnih islužb uspešno rešil. Prehod na 42-urni delovmi teden ni bil lahka naloga, saj je bilo treba izdelati analizo, kako .se bo .skrajšami delovni čas uveljavili v proizvodnji-Kako rešiti kadrovsko vprašanje glede četrte izmene? Kakšen bo komični rezultat vsega?^ Šele ta rešitev nam je dala možnosti za ta odločilni korak. Kot nam je znano, je bilo še mnogo ne-prilik, ki smo jih morali reševati glede tega. Ko smo reševali 42-'UTn.i tednik, se je že pojavilo delo na sestavi statuta podjetja. Ras so levji delež opravile strokovne .službe, vendar pa mimo samoupravnih organov le ni moglo iti. Tisto končno obeležje so mu dali samoupravni organi, kar je zahtevalo od teh precej dela. Se so bile v teku razprave o statutu podjetja, ko se je pojavila že tretja delikatna naloga — pravilnik o delitvi osebnih dohodkov.
(Nadaljevanje na 3. str.)
MEDVODE,_ JUNIJA — Tale slika prikazuje prostor poleg skladišča železa. Verjetno pa bo izgled drugačen po opravljenem remontu
GIBANJE PROIZVODNJE V MESECU JUNIJU 1964 VEVČE — MEDVODE
Plan	Doseženo
Papir.........................  100	115,5
Lesovina....................... 100	80,1
Celuloza v obratu Medvode . . 100	101,3
Pinotan.........................100	110,2
Beljena celuloza v obratu Vevče 100	34,1
Bruto proizvodnja na strojih je bila v mesecu juniju rekordna, medtem ko se je neto proizvodnja gibala v višini proizvodnje v maju, posledica nižje neto proizvodnje pa je seveda visoka zaloga neizgotovljenih izdelkov. Ugoden rezultat je nastal predvsem zaradi ugodnega proizvodnega programa, ki ni predvideval številnih menjav vnosa, bil pa bi lahko še boljši, ^če ne bi bilo zaradi nepredvidene okvare rezalnega stroja številnih zastojev tudi na papirnih strojih zaradi pomanjkanja tamburjev.
Brusilnica ni dosegla planskih nalog zaradi številnih zastojev, ker je primanjkovalo električne energije.
Belilnica v obratu Vevče je obratovala samo nekaj dni in bo obratovala v bodoče le še toliko časa, dokler bo na zalogi še beljiva celuloza.
Obrat v Medvodah je bil 11 dni v remontu, ki je bil po planu predviden, zato ni negativnih odstopanj od plana. Plan proizvodnje pinotana je znatno prekoračen, ker se je le-ta gibala v korist tekočega pinotana.
GIBANJE PROIZVODNJE V I. POLLETJU 1964 VEVČE — MEDVODE
Doseženo
Papir		Plan 100	v I. poli. 1964 112,6	v I. poli. 1963 L12
Celuloza v obratu Medvode 		100	101,8	107
Pinotan			100	102,8	100
Lesovina		100	90,3	91
Beljena celuloza v obratu Vevče ....	100	62,4	23
Dosežena proizvodnja v I. polletju je bila zelo zadovoljiva, posebno, če jo primerjamo z rezultati istega obdobja lanskega leta, saj se je povečala za 12 “/o. Glavni razlogi, ki so pozitivno vplivali na dosežene rezultate so predvsem ti-le: izboljšani delovni pogoji zaradi skrajšanega delovnega časa, boljše izkoriščanje osnovnih proizvodnih zmogljivosti, znatno znižan izmet, povečana brzina papirnih strojev in seveda vzporedno s povečano proizvodnjo tudi večji osebni dohodki. Poleg povečane proizvodnje smo tudi izboljšali kvaliteto naših izdelkov, tako da se kvaliteta papirjev za domači trg približuje kvaliteti papirjev za izvoz. V primerjavi z lanskim polletjem smo povečali izvoz za 50 Vo.
Proizvodnega plana lesovine nismo dosegli iz več razlogov: zahteva po kvaliteti, veliki zastoji zaradi pomanjkanja električne energije in zaradi previsokega plana, ki je temeljil na doseženi proizvodnji preteklega leta in zato ni upošteval kvalitetnih premikov.
Belilnica je v obratu Vevče obratovala le še po potrebi, kolikor nam ni primanjkovalo ustreznih surovin.
Zelo uspešni smo bili v letošnjem polletju tudi pri proizvodnji celuloze, saj se je v primerjavi s planom povečala za 1,8 "/o, v primerjavi z lanskim letom pa celo za 7 °/o. To nam je uspelo z izboljšanimi pogoji dela zaradi skrajšanega delovnega časa, boljšim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti, izdelovanjem III. a celuloze iz odpadnih snovi, raznimi drobnimi izboljšavami v sortaciji, boljšo kvaliteto celuloznega lesa in boljšim vzdrževanjem delovnih naprav.
POROČILO O PROIZVODNJI ZA MESEC JUNIJ 1964 PAPIRNICA KOLIČEVO
		Izpolnitev	
	plan	mesečnega plana	letnega plana
Papirni stroj I . . . .		108,5	51,1
Papirni stroj II . . .	. 100	78.3	48.4
Kartonski stroj I . . .	. 100	108,0	53,2
Kartonski stroj II . . .	. 100	109,8	51,4
Lepenčni stroji . . .	. 100	111,0	51,1
Skupno 		. 100	106,1	51,5
Bruto proizvodnja je bila v mesecu juniju na vseh strojih zadovoljiva, kljub temu, da na papirnem stroju II izkazujemo v zgornji tabeli nižjo neto proizvodnjo glede na planirano. V tem mesecu so se namreč nekoliko povečale zaloge nedodelanega papirja.
Glede na izpolnitev letnega plana neto proizvodnje lahko ob koncu prvega polletja ugotavljamo, da smo skupni plan proizvodnje po količini presegli za 1,5 "/o in da je pod planirano količino samo proizvodnja in dodelava papirja, proizvedenega na papirnem stroju II. Na vseh drugih strojih pa smo proizvedli vec, kakor smo pa planirali.
Redni letni remont v PE Celuloza
MEDVODE, JUNIJA — V ponedeljek, 15. junija, so začeli v PE Celuloza — Medvode redni letni '.remont, ki bo predvidoma (trajal 10 dni. Zaradi neprekinje-nega tehnološkega procesa pri proizvodnji celuloze, ki onemogoča postopno izvajanje remonta ali posameznih popravil na posameznih ,stroj ih ozir oma po posameznih proizvodnih oddelkih, je obseg dela, ki ga morajo opravili v desetih dneh, zelo velik. Priprave so se zato začele že praktično ob koncu lanskega remonta, v septembru lanskega leta pa je bil v najtesnejšem sodelovanju med službo vzdrževanja in proizvodnjo izdelan okvirni program potrebnih remontnih del in rekonstrukcij. Razen rednih letnih remontnih popravil vseh proizvodinih napravah, so bila po posameznih proizvodnih oddelkih planirana še naslednja važnejša dela:
— Jesočislilnica:	irekomstruk-
cija prebiralnih sit za sekance, obnovitev dotrajanega ciklona za sekance, izboljšava desiniegra-torja;
—	pripravljalnica kisline: zamenjava dotrajanega pralnega stolpa, popravilo in izboljšava intenzivnega pralca, obnova silosa za izgorke pirita, zamenjava spodnjega dela redlerja;
—	kuharija: popolna preureditev cevovodov čez turbinski kanal, zamenjava cevi Brobek — pregrevača;
—	sortacija: dviganje cevovodov nad železniškimi tiri na predpisani profil;
—	belilnica: manjše izboljšave pri uvajanju klora, montaža doma izdelanih klomih filtrov, montaža greca zraka za regeneracijo silikagela, izboljšava odvajanja odpadnih vod;
—	energetika: remont II. parnega kotla, rekonstrukcija ®ti-kališča pri HC, gradnja ribje steze.
Glede na ta precej široko zastavljeni program ter zaradi sorazmerno majhne zmogljivosti lasitnih vzdrževalnih delavnic je bilo nujno potrebno pritegniti k sodelovanju večje število izvajalcev, domače vzdrževalne delavnice pa za čas remonta okrepiti z izposojenimi kovinarji in električarji.
Za nemoten in čim boljši potek del so bili predhodno izdelani terminski plan poteka del, plan potrebne delovne 'sile, plan potrebne delovne sile iz proizvodnje za pomoč vzdrževalnim delavnicam, plan izklopov električne napetosti po posameznih oddelkih zaradi rekonstrukcije stikališča, seznam potrebnega specialnega orodja, ki ga v podjetju ni na razpolago ter program dela za avto-žerjav, ki smo ga uporabili pri nekaterih remontnih delih. Delavci službe
vzdrževanja so bili prav tako predhodno razdeljeni na slkupine in vodja vsake skupine je bil pravočasno podrobno seznanjen z delom svoje skupine v času remonta.
Če upoštevamo, da je v času remonta razen domačih delavcev ter delavcev, ki jih je dal na razpolago obrat v Vevčah, zaposlenih pri remontnih delih še preko 60 delavcev iz 16 različnih podjetij, je bilo tako planiranje nujno potrebno.
Opomba uredništva:
Ker je bil gornji članek napisan za prejšnjo številko »Našega dela« ter iz objektivnih razlogov ni bil objavljen, pripominjamo, da je bil redni letni remont v poslovni enoti Medvode uspešno izvršen.
Planirana dela so bila pravočasno in dobro opravljena, kar je zasluga dobre organizacije in dobrega planiranja časa, materiala in razporeda ljudi, kakor tudi prizadevnosti tako domačih delavcev kot tudi sodelavcev iz zunanjih firm. Letošnji letni remont je po obsegu opravljenih del in kvaliteti teh del vsekakor bolj uspešno opravljen kot v preteklih letih, na drugi strani pa pomeni več izkušenj za pripravo remonta v prihodnjem letu.
Težave, na katere smo naleteli pri pripravah na remont in sedaj tekom remonta so predvsem pomanjkanje tehnične dokumentacije, tako za stari kakor tudi za novi del tovarne, pomanjkanje nekaterega nujno potrebnega materiala in rezervnih delov ter nesolidnost nekaterih zunanjih izvajalcev del.
Kar zadeva tehnično dokumentacijo za nove objekte, je treba pripomniti, da strojne tovarne običajno ne posredujejo delav-miških risb, ki so za službo vzdrževanja najvažnejše, zato je tekom remonta organizirano zbiranje podatkov o strojnih napravah, pri čemer sodeluje tudi konstrukcijski oddelek obrata Vevče. Zbrani podatki bodo dragoceno gradivo za izdelavo nove tehnične kartoteke osnovnih sredstev, saj je obstoječa za službo vzdrževanja neuporabna.
Pomanjkanje posameznih kritičnih materialov, tako stalno kot občasno je na žalost običajen pojav v našem gospodarstvu. Zaenkrat je pač edini izhod držanje večjih zalog, ne (glede na to, da so s tem včasih vezana precejšnja obratna sredstva.
MEDVODE — Na sliki je del kotlarne in skladišče premoga. Viden je tudi naš Ferguson, ki je za zdaj dobra, vendar verjetno ne najbolj cenena oblika transporta premoga od prostora, kjer ga razkladajo pa do kotlarne. Na sliki je vidno ostrešje strehe nad deponijo premoga. V času, ko poročamo, pa je že v pretežni meri pokrita. Torej napredek, vendar pa marsikoga zanima, zakaj se streha ne razteza preko celotne deponije premoga? Vsekakor je streha dobrodošla, ker omogoča razkladanje (ročno) pod streho, tako da niso ljudje izpostavljeni raznim vremenskim spremembam
Precejšnjo oviro za boljše potekanje del predstavlja tudi shirajmo pomanjkljiva -strojna oprema vzdrževalnih delavnic, zlasti kovinske, kjer je stanje v času remonta še posebej kritično, saj v njej ni mogoče izdelati niti najosnovnejših -strojnih elementov. Naj v ilustracijo navedem samo to, da je bilo potrebno med remontom oddati v izdelavo na Vevče povsem običajno gred črpalke. V sklopu izgradnje nove tovarne je sicer predvidena tudi nova, dobro opremljena kovimska delavnica, vendar je očitno, da je nabava vsaj nekaterih obdelovalnih strojev že sedaj nujno potrebna in da pri tem me gre čakati na izgradnjo nove mehanične delavnice.
Ne glede na naštete težave pa poteka remont v splošnem zadovoljivo, v skladu s 'terminskim planom ter bodo, -razen vseh planiranih del, izvršena še -tudi nekatera neplamirama. Da je tako pa je zasluga v prizadevnosti vseh sodelujočih in ne nazadnje tudi v urejenih osebnih dohodkih, na katerih višino zastoj tovarne zaradi obvezne rezerve ne bo bistveno vplival.
J. P.
Vevče-Medvode
musac
boo 5oo 4k>o 5©o Zoo loo Soo Uao 5oo too
mesec
*S«1 Uoo Itoo looo loo© Moo lioo iv*,
tar)
/ne&ec
6oo Soo ^-oo ioo loo Zoo Joo Aoo 5«o boc
tarj
mesec

’ —o Uoo Z6oa ZZoo ZZoo Zloo	ifc— n*, ijM
ZO^
mesec
18o Ibo ibo 12o loo loo 120	ifeo
\tar)
Stran 3
Novi organi
(Nadaljevanje s 1. stirani)
boljšim delom bomo pridobili več_ ja sredstva, ki so nujna za razvoj družbenega standarda (stanovanja, DUR, rekreacija). Z slabo proizvodnjo pa bomo osebne dohodke in sklade le zmanjševali, kar pa bi na maipredek podjetja, (novega kadra in nas 'saimih le negativno vplivalo.«
Na koncu je predlagal, naj bi UO skupno s st rokovnimi službami napravil predlog programa dela novega delavskega sveta za bodočo mandatno dobo. Ta predlog naj bi obravnavali na prvi prihodnji seji.
Delavski svet je ta predlog pozdravil in ga sprejel.
Ob koncu seje je DS sprejel še sklepe, da podjetje izloči, v skladu s pogodbami, dvoje stanovanjskih vrstnih hiš iz svojih sredstev in s tem izstopi iz članstva II. in III. grape zadružne gradnje. Vse pravice in dolžnosti pa ob zakonitih pogojih sprejmeta tovariša Drago Merlot in Jože Polanec.
2.	SEJA ODS VEVČE
Za predsednika obratnega delavskega sveta Vevče je bil izvoljen rtoviriš Tone Peternel, za namestnika pa tovariš Polde Gorše. Čestitamo!
O delu starega ODS je po.ro-čal Ivan Mrhar, se pohvalno izrazil, grajal pa je udeležbo na ■sejah, za katero pa upa, da se ho pri novih članih izboljšala. DS je sprejel sklep, da bi na naslednji seji obravnavali statut poslovne enote Vevče, ki ga morajo predhodno obravnavati tudi ekonomske enote.
Sprejeli so tudi sklep o izdelavi programa dela, na podlagi katerega bo možen obračun dela ob koncu mandatne dobe. V ta
Tone Peternel predsednik ODS Vevče
namen bodo na prihodnji seji imenovali komisijo za izdelavo Programa.
Stanovanjska komisija je predlagala delavskemu svetu nekatera nujna vprašanja glede ureditve stanovanj, ki jih je DS potrdil.
Potrdil je tudi predlog komisije za nagrajevanje o spremembi predpisa o .rezervnem skladu ošabnih dohodkov.
V tem predlogu pravijo: Sedaj Veljaven predpis o rezervnem skladu otsebnih dohodkov .določa, da se sme črpati sklad takrat, kadar osebni dohodek iz naslo-ya .znižanje .stroškov za obra-činnaki mesec ne doseče vsote, '' poslovni enoti Vevče 5.000.000 din, v poslovim enoti Medvode Pa 1,500.003 din. Ta primer je musta.] v poslovni enolti Vevče Pri obračunu v mesecu maju. 'ko Je iz naslova znižanje stroškov ostalo 2,5H9.O0O din osebnih dohodkov. Po obstoječem predpisu bi smeli črpati v tem prime-iz rezervnega sklada le razliko do 5 milijonov dinarjev. Komisija za nagrajevanje meni, da Je 5 milijonov dinarjev glede .na dosežene osebne dohodke pri
samoupravljanja so začeli s svojim delom
znižanju stroškov v preteklih mesecih letošnjega leta prenizka, zato predlaga, da se ta vsota določa v vrednosti točke, ki naj znaša minimalno 0,15 din (neto) glede na doseženo število toč/ur, seveda ob pogoju, da za to kritje bbstoja rezervni sklad. Od tako ugotovljene vsote se v rezervni .sklad ne odvaja ničeisiar. Kadar pa je dosežena vsota osebnih dohodkov za znižanje stroškov večja, se po sedaj veljavni lestvici še nadalje odvaja v rezervni sklad do njegove minimalne višine, ki je določena za poslovno enoto Vevče 15 milijonov, za poslovno enoto Medvode pa 4,5 milijonov, oz. s spremembo sklepa obratnega delavskega sveta Medvode 7 milijonov dinarjev.
Na koncu je ODS še potrdil nekatere spremembe o nagrajevanju zaposlenega osebja v počitniških domovih in o načinu dokončnega obračuna OD po zaključku letovanja. Sklepal je tudi o cenah za letovanje.
Odobril je tudi finančno pomoč v višini 25.000 din vodovod-dni skupnosti Sadinja vas za zgraditev vodovoda.
3.	SEJA ODS MEDVODE
Novoizvoljeni .delavski svet poslovne enote je .zasedal s precejšnjo zakasnitvijo, zaradi letnega remonta, ki je bil v času od 15. do 25. junija. Po konstituiranju delavskega sveta je bil izvoljen za predsednika delavskega sveta z večino glasov tov. Roman Gaber — vodi a ekspedi-ta. Tov. Gaber je .splošno priljubljen delavec v poslovni enoti, ki bo lahko dokazal tudi z zgledom in ne .samo z besedo, da ni napredka brez stalnega strokovnega izpopolnjevanj a. Tov. Gaber namreč uspešno študira oleg .svoje redne zaposlitve na redmji tehnični šoli (dopisno). Za namestnika predsednika pa je bil izvoljen Jože Merjasec, ki je znan v tovarni kot dober delavec na delovnem mestu ter sposoben upravljavec v organih delavskega samoupravljanja.
Po konstituiranju delavskega sveta, je DS izvolil 6 članov v upravni odbor poslovne enote in sicer: člani UO Niko Dimc, Janez Gašperin, Milan Gleščič, Filip Kalan, Jože Merjasec, Franc Svoljšak. Namestniki članov UO Peter Jamnik, Stanko Kozamernik, Marija Rupar, Rudi Trampuž, Valentin Veber in Janez Zajec.
Nato je .deilav.sfcji svet poslovne enote še izvolil svoje komisije.
Pod zadnjo točko dnevnega reda so razpravljali o programu dela organov samoupravljanja v PE. Program dela naj bi bil dokument organov samoup.ravl janj a o dveletni mandatni dobi za uvajanje boljšega gospodarjenja, poglabljanja delavskega upravljanja in skrbi za člane kolektiva.
Predlog programa bo delavskemu svetu predložil upravni odbor poslovne enote. Nadalje je delavski svet .razpravljal še o proizvodnji v preteklem mesecu in o letnem remontu. Ugotovlje-
Roman Gaber predsednik ODS Medvode
no je bilo, da je bila .proizvodnja količinsko dobra, s kvaliteto pa ne moremo biti zadovoljni, ter bo potrebno v tej smeri še precej naporov od vseh članov kolektiva, ki lahko direktno ali indirektno vplivajo na boljšo kvaliteto.
Glede remonta so bili člani delavskega sveta mnenja, da je bil letos .remont uspešno opravljen •ter kvalitetno boljši kot prejšnja leta. To se zrcali predvsem na mnogo večjem obsegu izvršenih del, na dobri organizaciji, dobro pripravljenih planih delovne sile, časa in materiala, saj je pri remontu sodelovalo okrog 60 zunanjih sodelavcev.
Da bi zaradi izpada proizvodnje v času remonta delavci ne bili prikrajšani na OD, je delavski svet poslovne enote sprejel sklep, da se od 7 milijonov ■rezervnega sklada OD poslovne enote uporabi za mesec junij 5 milijonov ter da .se v tem mesecu izjemoma obračunajo osebni dohodki delavcev v ekonomski enoti celuloza ter ekonomski enoti »ostali« po enotni vrednosti točke.
Delavski svet je odobril tudi razdelitev sredstev v višina 5 milijonov iz sklada isknpne porabe za razne oblike stanovanjske gradnje in sicer za namensko vlaganje, za kreditiranje namenskih varčevalcev ter individualnih graditeljev.
Na predlog stanovanjske komisije je delavski svet potrdil razdelitev dveh novih družinskih stanovanj in dveh izpraznjenih garsonjer.
Ob začetku dela novoizvoljenega delavskega .sveta moramo poudariti, da je bilo delo dosedanjega delavskega sveta v pretekli mandatni dobi plodno in uspešno. V vsej mandatni dobi je imel delavski svet poslovne enote 17 sej. Iz .dnevnih redov, razprav, .sklepov ter zaključkov vidimo pestrost problematike, s katero se je delavski svet .poslovne enote spoprijel ter jo reševal. Na prvem mestu je bjla vedno proizvodnja, nato pa ostala pereča vprašanja kot vzdrževanje strojev in naprav, finančni uspeh poslovne enote, nagrajevanje, skrb za delavce, stanovanjska vprašanja, higiensko tehnično varstvo, izobraževanje, ot-ganlzacija. .interni pravilniki in statut podjetja, delovna disciplina, uvedba 4G-u:rnega tednika itd. Da so bila ta vprašanja temeljito pretresena ter material pripravljen, so svoj delež prispevale komisije, predvsem pa UO poslovne enote, ki je bil .izvoljen na 8. redni seji, dne 31. VH. 1963 ter je imel skupno 14 sej. Enoletne izkušnje dela UO so pokazale, da je ta samoupravni organ v poslovni enoti nujno .potreben za uspešnost poslovanja ter poglabljanja delavskega .samoupravi jan ja poslovne enote, predvsem pa za uspešno delo delavskega sveta, saj lahko razne predloge in priporočila strokovnih služb prej temeljito pretrese, preden gredo v obravnavo na delavski svet.
Novoizvoljeni člani v organih samoupravljanja bodo lahko na izkušnjah svojih p.rcdli odmikov delavsko samoupravljanje v poslovni enoti še poglobili ter vsebinsko in kvalitetno dvignili na višjo raven.
4.	SEJA UPRAVNEGA ODBORA
Za predsednika UO podjetja je bil soglasno izvoljen tovariš Viktor Penca, za njegovega namestnika pa tovariš Franc Go-Ijar.
UO je obravnaval določbe o delu UO, ki so navedene v statutu podjetja. Ob pomoči strokovnih služb bo pripravil program dela. Zasedal bo dvakrat mesečno in to 10. in 25. v mesecu ko bo pregledal izvršitev sklepov iz prejšnjih sej in proizvodne rezultate za pretekli mesec in sproti reševal vloge članov kolektiva. Sklenjeno je bilo tu-
di, naj UO pripravi predlog članov komisij DS. Razpravljali so o doseženi proizvodnji v mesecu juniju in ugotovili, da ,se je izmet gibal v mejah realnosti, razen piri I. PS, kjer je bil nadnormalno visok. Papirja smo prodali v preteklem mesecu 25.14 ton, od tega smo ga izvozili 781 ton.
Viktor Penca predsednik UO Vevče-Medvode
Odobrena je rekonstrukcija I. PS. Treba je začeti .s pripravami in naročiti nekatere nove dele in aparature. Premazni stroj bo verjetno odobren že v tem mesecu, za kar bomo dobili sredstva na račun izvoza papirja.
UO je odobril ing. Božu Igliču, ing. Marjanu Ureku in Janezu Ledeniku 8-idnev.no službeno ,po-tovamije v Francijo iu Italijo, kjer se bodo pogovarjali o ponudbah za nabavo investicij za celulozno tovarno v Medvodah in drugih investicijah od strani dobaviteljev. Prav tako je odobril potovanje tovarišu Jožetu Reiisnerju, šefu izvozno-uvozne-ga oddelka, v Frankfurt, kjer bo zastopal maše podjetje na sejmu od 30. 8. do 3. 9. 1964.
Iz poročil o delu prvih .sej novo izvoljenih samoupravnih organov je razvidno, da so začeli .s pestrim in obširnim programom, zato upamo, da se bodo v bodoči mandatni dobi zavedali svojih nalog iu želimo, da bi bili pri delu uspešni.
VEVČE, JULIJA - Tretji seminar za novosprejete delavce
v letošnjem .letu in 24. po vrsti, je obiskalo 25 novih delavcev. Udeleženci .so se na kratko spoznali z nekaterimi osnovami proizvodnje papirja, z bistvom samoupravljanja in organizacije podjetja, kakor tudi s pravili m ■statutom. Obrazložen jim je bil ■tudi zakon o delovnih razmerjih in pa pravila o požarni varnosti in varnosti ter higieni pri delu.
PRVA SEJA NOVOIZVOLJENEGA UPRAVNEGA ODBORA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Tudi za ta praviiliniik je upravni odbor določil smernice in jih posredoval tarifni komisiji. Pravilnik o osebnih dohodkih je delo, ki ,je najtežje in najbolj občutljivo, vendar pa mora biti tudi to delo opravljeno, zato ga je UO tudi rešil.
Poleg teh naštetih so bile še redne naloge in problemi, ki jih je^ moral upravni odbor sproti reševati. Tako je upravni odbor pričel sprejemati mesečne operativne plane za proizvodnjo na posameznih strojih. Ob preteku vsakega meseca je razpravljal o real.iaiciji operativnega plana. Tako je imel UO pregled nad izvrševanjem plana in možnost za pravočasne intervencije.
Stari UO priporoča novemu, da s to prakso nadaljuje, ker je doslej pokazala pozitivne rezultate. Člani UO so tako vedno seznanjeni s proizvodnimi problemi.
Nadalje je predsednik poročal o sklepih, ki jih je sprejel stari UO, pa še iz kakršnih koli razlogov ■niso bili realizirani. Priporočal je novemu UO, da bo na to .pozoren, dokler ne bodo sklepi izvršeni. Poročilo je končal z besedami: »Vsem starim članom UO se za njihovo prizadevnost .in pomoč najlepše zahvaljujemo. V imenu starega UO se zahvaljujem tudi vsem strokovnim in upravnim uslužbencem za izdatno pomoč, ki so jo nudili uprav-ne.rau odboru. Novemu upravnemu odboru želimo obilo uspeha pri .njegovem delu.«
— Zdi se mi, da je »Naše delo« najobsežnejše izmed vseh glasil delovnih kolektivov!
■— To je najbrž res. Nič ne rečem, saj je zanimiv in pester list, le mislim, da delavci premalo sodelujejo v njem. Ali si ti že kdaj napisal kak dopis?
— Ne, toda na dopustu bom napisal nekaj o delu v mojem oddelku. Menda bom napisal kar dva članka. Drugi bo imel naslov: »Moji vtisi iz počitniškega doma«.
MEDVODE, JULIJA — Tak je pogled na kanal v naši tovarni v Medvodah. Vendar pa upamo, da bo kmalu drugačen. Vsa ta množica cevi, žic in mostičkov ni samo zunanji »neokras« naši tovarni, temveč ima tudi druge negativne strani. Prvenstveno so ti posamezni cevni ali pa žični vodi vsak zase mehansko obremenjeni in pa izpostavljeni vremenskim neprilikam. Po drugi strani pa bi takile leseni mostički in mostiči ter povezje odlično služili za prehod požaru, seveda, če bi se to na enem ali drugem objektu primerilo. Morda ni odveč pripomniti, da so že sorazmerno zelo izrabljeni in kot taki predstavljajo določeno nevarnost za tiste, ki jih vzdržujejo. (B. V.)
Na tej strani dopustniki iz Vevč — Fotoreportaža iz Izole in Fiese na ?. strani!
Vtisi s potovanja po ČSSR
KOLIČEVO, JUNIJA — Po sklepu upravnega odbora sva 6 tovarišem Tonetom obiskala Češkoslovaško in sicer v okviru strokovne ekskurzije, ki jo je organiziralo Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov SRS. S tem bi bilo zadoščeno potrebam po izmenjavi izkušenj na področju higiensko-telinione varnostni in osebne zaščite med našo in Češkoslovaško republiko.
Zaradi skrajšanja poti sta krenila 2 avtobusa udeležencev iz Ljubljane 6. junija popoldne proti Mariboru, kjer smo prenočevali v udobnem modernem hotelu »Slavija«, Bivanje v tem hotelu je res udobno, saj je zelo lepo in moderno urejen. V mizni« sobe lahko najdete tudi sukanec, šivanko, gumbe, papir in ovojnico za pismo, zjutraj Vas zbudi telefon, medtem ko je cena enkratnega nočevanja 1800 din za eno osebo. Naslednji dan smo ■se odpeljali že zgodaj zjutraj Proti Šentilja!, kjeir je hitro minil carinski postopek. Po nekako 6-urni vožnji, ki nas je popeljala Po lepi cesti v močno industrializirani dolini reke Mure, smo preko 1000 m visokega Semerin-t?a prispeli ma Dunaj. Ustavili smo se v bližini južnega kolodvora, ki je zadnja pesem moderne tehnike. Do peronov, ki so v različnih višinah, vas popeljejo tekoče stopnice. Ves prostor, v katerem prodajajo vazne karte, je izpolnjen z ličnimi prodajalnami, bifejem in poštnim uradom, medtem ko je skozi spodnje prostore urejen direkten dohod k podzemni železnici. Preden smo nadaljevali pot, smo spili še vrček piva, saj nas je do Prage čakalo še 350 km vožnje. Cesta iz Dunaja proti češki meji teče po rahlo nagubani in-
ceste. Billa je že noč, ko smo ob borni ulični razsvetljavi prispeli v glavno mesto ČSSR — Prago. Prestolnica je milijonsko mesto, vendar še daleč ne dela takega vtisa. V izložbah smo pogrešali večjo izbiro, medtem ko o nylonu in perlonu v kakršni koli obliki ni duha ne sluha.
češkoslovaška je bila močno industrializirana država, kar je še danes, o tem simo se prepričali ob pbiskih raznih institutov, ustanov in podjetij v Pragi. Sicer posebnih naprav nismo videli, ker so nam vedno vljudno odvrnili, da so na razstavi. V splošnem pa je njihova higiensko-tehnična zaščita delavca slabša kot pa pri nas.
Njihova zgodovinska prestolnica, imenovana »Zlata Praga«, je vredna ogleda. V mestu je 157 cerikva in številni bogati muzeji in znamenitosti. V vseh teh objektih je toliko dragocenosti, da je vzdevek »zlata« mnogo preskromen, da bi lahko izrazili vse bogastvo. Omenimo lahko le krono češkega kralja Karla IV, ki ima 6 od 9 največjih smaragdov na svetu in je samo po vloženem materialu vredna 27 milijonov dolarjev. V bivšem samostanu je med drugimi tudi 12 kg težka monštranca s 6222 vdelanimi pravimi diamanti, katerih vrednost znaša
Značilna pokrajina na Češkem
tonzivno obdelani ravnini. Sonce je kar dobro pripekalo, ko smo se ustavili pri avstrijski obmejni postaji. Avstrijski obmejni organi so kar v pisarni pregledali seznam udeležencev ekskurzije, medtem ko je bilo na češki obmejni postaji mnogo bolj živahno. Sama meja predstavlja resnično železno zaveso, saj je napravljena iz dveh vrst bodeče žice, vmes se pa vleče še tretja vrsta, v kateri j,e električni tok. Pri rampi jie stal češki vojak z brzostrelko, nekoliko dalje pa so bili še trije tudi enako oboroženi vojaki. Eden od njih nais je stalno opazoval z daljnogledom, kljub temu, da je bila razdalja manj kot 80 m.
V nasportju s temi prvimi vtisi so nas Čehi sprejeli prijazno, ■ko je naš avtobus zapeljal v vmesno polje med obmejnimi zapornicami. Sledila je stroga, dvojina kontrola oseb, ki je bila kljub neresnosti nekaterih naših udeležencev, kmalu končana. Po pa je bilo tudi vise, kar smo doživeli na češki obmejni posta-ji. Prvo naselje, v katerega smo prispeli, so bile Češke Velenice. Bila je nedelja in nikjer ni bilo žive duše. Pokrajina je rahlo valovita, z obdelanimi polji in topimi gozdovi, skazi katere nas je vodila razmeroma dobra asfaltna cesta, sicer bogata z ostri-Dji ovinki. Celotna pokrajina do Prage je področje stotih večjih in manjših ribnikov, v katerih ■nrgoli rib, na obrežju pa rac in sladkovodnih galebov. Promet na cestah je bil slab, le tik pred Prago se je nekoliko zgostil. V primerjavi z našo državo imajo Čehi še zelo malo osebnih avtomobilov. Imajo mnogo sta-rrh, še iz leta 1930, zato imajo dosti okvar, kar ,se pozna pri oviranju prometa. 15 km pred j rago smo videli pokvarjen avto skoraj na vsakem kilometru
»le« 15 milijonov dolarjev; medtem ko zgodovinske vrednosti predmeta sploh ni mogoče oceniti. Katedrala, muzej, poslopje Narodnega gledališča in galerija slik se lahko mirno kosajo s podobnimi v Milanu, Parizu in Miinchmu. Osrčje Prage so Hrad-čamy, znamenite stavbe, muzeji, katedrale, poslopje zunanjega ministra in rezidenca predsednika republike. Karlov most iz 12. stoletja nam nudi izreden pogled na Hradčane, medtem ko jih je do leta 1962 zakrival 15 metrov visok Stalinov .spomenik, na katerega še spominja Obširen podstavek iz marmora. Novi veter XX. kongresa je zavel prav do Prage in odpihnil tudi omenjenega velikana.
Praga ne daje vtisa milijonskega mesta. Ljudje so miki, tudi ko pijejo svoje pivo, ki ga razen pri zajtrku Čehi obvezno servirajo k vsakemu obroku. Vpraševali so nas po nylonskih plaščih in dinarjih. Zelo si žele potovati v Jugoslavijo, kamor smejo le preko Madžarske in čeprav jim njihovi osebni zaslužki tega ne dopuščajo. Za 1 češko krono nekako velja 30 din, po-prečma plača kvalificiranega delavca znaša 1300—1600 kron. Kilogram krompirja stane 5 ‘kron, piščanec 50 kron, ženski čevlji 300 kron, moška obleka 400 kron, medtem ko so nekateri tehnični predmeti poceni, saj stane električni vrtalni stroj 250 kron, stojalo za fotoaparat 160 kron, moped 1500 kron itd.
Žene dobijo 36 tednov porodniškega dopusta, otroških dodatkov nimajo, prevoze v službo plačajo sami, od 1/2 do 5 let stare otroke lahko dajo v otroške jasli, ki so na splošno lepo urejene. Kdor ima neozdravljivo bolezen, ga upokojijo v treh mesecih. Tudi delovne obleke morajo plačati delavci sami. Nji-
hov osebni standard je približno podobe našemu v letu 194*8— 1949, pa tudi o 42-urnem delavniku ni govora.
Nadaljnja pot nas je vodila v znano letovišče Karlove Vary. Kraj, ki je znamenit kot svetovno znano zdravilišče in letovišče leži v kotlini ugaslega vulkana, katerega ostanki še vedno prihajajo izpod zemlje na dan v obliki 42—75° vroče termalne zdravilne vode, ki jo letoviščarji pijejo iz posebnih porcelanastih ročk med sprehodom po mestu. Naše zdravilišče Rogaška Slatina ali Slatina Radenci so morda le ena tisočinka tistega, kar lahko vidite v Karlovih Yaryh. Tu smo tudi obiskali pomembno nad 100 let staro tovarno prvorazrednega porcelana. V njej so imele zlasti ženske iz naše ekskurzije znatne dihalne motnje ob pogledal na čudovite izdelke iz porcelana. Tovairna je stara jn delave, ki je praktično isti, kot je bil pred 100 leti.
Pot proti Plznu je vodila skazi Marjanove Lažni, najlepše letovišče v ČSSR, mesto z 8000 prebivalci in 20.000 posteljami za turiste, parki med hoteli in trolejbusom že iz leta 4937.
V Plznu ismo .si ogledali veliko Škodino tovarno, ki ima danes le še grb bivše »Škode«, medtem ko je današnji uradni naziv Leninovi zavodi ■— državno podjetje. Tovarna je tako obširna, da je zelo umestno voziti se iz enega v drug oddelek z avtobusom. Izdelujejo prav vse, kar je mogoče izdelovati v težki in strojni industriji in večina njihovih obdelovalnih strojev izhaja hz njihove lastne proizvodnje. »Samo s Sovzetsko zvezo v socializem« in »Dol z britanskimi agresorji v južnem Jemenu«, ista le dve od mnogih parol, ki vise nad tovarniškimi oddelki. Na nekem dvorišču je bilo polno zabojev z etiketami »Soveksiport — SSSR«. Ogledi, posaanezmih tovarniških oddelkov so potekali skoraj v diru, ker dosti nam Čehi niso hoteli pokazati, kaj več pa v tako kratko odmerjenem času tudi ni bilo mogoče videti. Privoščili smo si tudi znamenito pivo, »plzenski prazdroj« iiz znane pivovarne, ki ga dnevno proizvede
40.000	litrov, od tega za izvoz 55°/o. Nasploh se Čehi zelo radi pohvalijo z izvozom. Vendar je očitno, da so le člen, ki sipaj a gospodarsko verigo vzhodnega bloka.
Ob povratku proti domu smo prenočevali v Hluboki, v ilepena hotelu ob jezeru. Tu smo tudi potrošili zadnje krone za dobro češko pivo. Nadaljnja pot nas je vodila preko Čeških Budjevic in ostalih sicer vzorno urejenih krajev, od katerih ima vsak (posebno žično napeljavo in obvezno nameščene javne zvočnike, kar smo videli tudi povsod v velikih mestih. Značilno za češko pdkrajino je, da ni nikjer osamil j en ih hiš in nismo nikjer na polju zasledili nobenega konja, ampak le traktorje.
Novih hiš na vsej poti skoraj nismo videli, da je upravičena trditev, da Čehi imajo, kar so imeli pred vojno. Edina vas, ki ■so jo Nemci požgali, so bile Li-dice leta 1944 in sicer zato, ker so se tam zadrževali iz Vel. Britanije poslani češki padalci, ki so v Pragi ubili esesovskega krvoloka Heydricha, vodjo »če-ško-moravskega protektorata«./ Omenjeni atentatorji imajo na pravoslavni cerkvi v Pragi toidi svoj spomenik, kjer so si sami vzeli življenja, ker so jih Nemci odkrili.
Brez težav smo prekoračili češko državno mejo. Polni vtisov in novih doživetij smo se vedno bolj utrujeni peljali proti domu, še vedno polni obžalovanja, da nismo imeli več kron, s katerimi bi lahko kupili znan češki, porcelan ali čudovite kristalne kozarce po 30 kron kos, s katerimi bi razveselili marsikoga. Nismo se pa mogli znebiti občutka, da je povsod lepo, a doma najlepše.
Stanovanjski bloki v Stakonicah, kjer delajo znane motocikle »Jawa«
S poti po Švici -
papirna industrija
VEVČE, JULIJA — »Kaj bi bilo, če bi v današnjem času papir čez noč nenadoma izginil?« Tako se je vprašal neki znani francoski pesnik. In njegov odgovor je bil: »Svet bi izgubil spomin«. Danes pišemo na papir, zavijamo naše proizvode v papir in karton, papir uporabljamo v različne namene. Živimo v papirnatem svetu.
Začetki izdelovanja papirja v Švici segajo nazaj v 15. stoletje, začetki modernega strojnega izdelovanja papirja, pri katerem se uporablja kot ■surovina celuloza in lesovina, pa segajo v drugo ipolovieo 19. stoletja. Danes Ima Švica 19 tovarn z>a proizvodnjo papirja im kartona. V širšem ismislu lahko štejemo k papirni ■inustrijii tudi dve tovarni za proizvodnjo celuloze in lesovine. Skupaj zaposlujejo te tovarne nekaj več kot 10.000 delavcev.
Švica je dežela, ki slovi po precejšnji porabi papirja na prebivalca. Po statistiki iz leta 1963 je Švica s 110 kg (82 kg papirja in 28 kg kartona) na prebivalca na čeit ritem mestu svetovne lestvice, takoj za ZDA, Kanado ter Švedsko.
Poraba paroirja in kartona po glavi prebivalca	leta	1963:
ZDA............. 206	kg
Kanada...........152	kg
Švedska..........131	kg
Švica............110	kg
Anglija........100	kg
Holandska	....	89	kg
Nemčija........87	kg
Finska.........86	kg
Francija	....	64	kg
Tudi proizvodnja papirja in kartona stalno raste. Proizvodnja papirja se je leta 1963 v primerjavi z letom 1939 povečala za skoro štirikrat.
Proizvodnja v 10001:
Leto	Papir	Karton	Skupno
1939	110	40	150
1945	132	46	178
1950	170	50	220
1960	350	130	480
1963	395	160	555
Ta visok napredek mi bil dosežem s povečanjem števila tovarn, temveč le z modernizacijo proizvodnih obratov, z nabavo novih modemnejših strojev, z uvedbo tretje izmene dela in podobno. Paralelno z dvigom papirne industrije se ]e dvigala tudi proizvodnja celuloze in lesovine. Lansko leto so izdelali v Švici 105.000 ton celuloze in
140.000	ton lesovine.
V zunanji trgovini švicarska papirna industrija ni toliko udeležena kot druge gospodarske veje. Količina izvoza je majhna, veliko večji je uvoz papirja in celuloze.
Soirtimemt papirjev, ki ga daje švicarska papirna industrija na trg, je zelo bogat.
Poraba po sortah:
%
Časopisni papir................17
Ostali tisk. papirji .... 23
Pisalni papir...................7
Specialni papirji...............9
Ovojni papirji.................18
Karton.........................26
Kot je razvidno iz gornje razpredelnice, .stoji daleč pred vsemi .poraba 'tiskovnih papirjev, saj znaša skoraj 40 % celotne
porabe. Te papirje uporabljajo predvsem za tiskanje časopisov, revij, prospektov, katalogov itd. Kvaliteta teh pa je splošno znana!
K specialnim papirjem štejejo risalne in pauspapirje, ki jih uporabljajo za tehnične namene, izolir-papiirje, papirje za higienske namene in podobno.
Velik pomen ima danes karton. »Če je blago lepo palkiira.no, to pomeni, da je že na pol prodano.« Tako pravijo Švicarji in tega se zaveda tudi švicarska kartonažna industrija, ki izdeluje res lične predmete iz kartona. Prejšnje lesene zaboje so danes že zamenjali kartonski zaboji.
Papirna industrija je industrija bodočnosti. Švica je včlanjena v Zahodno gospodarsko skupnost ter ima v EFTE močnega ■konkurenta. To so skandinavske papirne tovarne, ki proizvajajo in prodajajo svoje papirne izdelke cesto veliko ceneje. To pa je povsem razumljivo, saj imajo Norveška, Švedska in Finska staro tradicijo v izdelovanju papirja ter celuloze ter močno sai-rovinsko bazo (bogati gozdovi!).
Ker pa je poraba papirja vsak dan večja in ker so švicarske tovarne^ moderno opremljene, upajo švicarski producenti, da jim tudi konkurenca s severa ne bo škodovala ter bodo lahko šli v korak z njimi.
R. S.
Civilna zaščita v naši poslovni enoti
MEDVODE, JULIJA. — V zvezi z reorganizacijo civilne zaščite, ki je bila sicer izvršena že pred dvema letoma, je bilo sedaj izvršeno precej novih ukrepov.
V	prvi vrsti je bil organiziran začasni odbor in operativni štab. Člani odbora CZ v naši poslovni enoti so:
Lado Jelen — predsednik Jože Lej ko — namestnik predsednika Vladimir Buh — tajnik Domin Brdnik — član Milan Gleščič — član Jaka Gaber — član ing. Franc Mlakar — član ing. Janez Primožič — član Dominik Tomažin — član ing. Dušan Kogej — član Ivan Duhovnik — član Kot ena izmed prvih nalog tega odbora in štaba je, da bi v določenem času pripravi in praktično prilagodi osnovni CZ. Prav na tej osnovi pa se bo morala formirati tudi enota, sestavljena iz posameznih služb, ki bo morala formacijsko ustrezati potrebam, upoštevajoč specifičnost pogojev našega dela.
Za uspešno delo CZ v naši poslovni enoti pa bo potrebno še v bodoče skrbeti za strokovno izpopolnjevanje. V zadnjem času so uspešno sodelovali tudi naslednji naši sodelavci: Ivan Kisovec, Franc Kopač, Anton Šink, Peter Jamnik, Franc Kosec in Franc Omejc.
V	bodoče pa bomo morali posvetiti več pozornosti izobraževanju na področju radiološko-biološko-kemične zaščite in pa požarne operative in preventive.
Koristno s prijetnim
Lesovina kot surovina za proizvodnjo papirja
KOLIČEVO, JUNIJA - Tečaji in seminarji, ki jih je organiziralo ipodjetje v letu 1965^64, so končani. Skoraj vsi tečajniki .so uspešno končali šolanje ter si talko' pridobili veliko teoretičnega in praktičnega znanja, ki jim bo koristilo pri njihovem delu. Za vloženi trud in dosežene uspehe nagradi podjetje tečajnike in predavatelje vsako leto z izletom. Letos so si obiskovalci tečajev za cilj svojega potovanja izbrali Prijedor. V tem mestu je ena največjih tovarn celuloze in kartona v Jugoslaviji.
Na prijetni vožnji z avtobusom so si tečajniki ogledali zanimive kraje v Hrvatski in Bosni. Pot jih je vodila mimo legendarne Kozare. Tu so partizani dosegli (svoje največje uspehe in tu jih je tudi največ padlo. Iz razgovora z domačini so izletniki izvedeli, da je skoraj vsaka hiša izgubila v NOB enega člana. Izletniki so si ogledali tudi vas Jasenovac, kjer je bilo med NOB najztoglasnejše koncentracijsko taborišče na Balkanu. Kre-
matorija in naprav za mučenje in ubijanje Židov, Poljakov. Srbov ... ni več, ostal pa je samo spomin na 800 tisoč mrtvih, ki •so bili žrtve ustašev in okupatorja.
V Prijedoru so si izletniki ogledali v (spremstvu strokovnega vodstva, Tovarno celuloze in kartona. To podjetje ja napravilo na obiskovalce predvsem zaradi svoje velikosti, močan vtis. Videli so naprave im postopek za pridobivanje celuloze, ki je o-snovna surovina pri izdelavi kartona. V prijetnem razgovoru s papirničarji obiskane tovarne so izvedeli marsikaj o uspehih tega velikega podjetja.
Pozno ponoči so se izletniki vrnili na Količevo. Čeprav utrujeni od dolge vožnje, so se vrnili na svoje domove zadovoljni, ker so videli veliko lepega in zanimivega. Organom, ki so omogočili to lepo potovanje, gre zahvala, organizatorjem pa vse priznam j e za vsestransko uspeli izlet.	o
Postanek v Brežicah
Izletniki pred tovarno v Prijedoru
VEVČE, JULIJA - Če uporabljamo lesovino kot surovino za papir in hočemo doseči ralične kakovosti srednjefinih papirjev, je važno predvsem dvoje:
a) kvaliteta lesovine
h) količina dodane lesovine k papirni masi.
Kadar govorimo o kvaliteti lesovine, upoštevamo več faktorjev, kot so:
—	dolžina vlaken
—	odstotek itrskavosti
—	stopnja mletja
—	utržna dolžina
—	belina
Vsi ti faktoji so odvisni od načina ‘proizvodnje lesovine in od surovin, ki jih uporabljamo. Znano nam je, da danes uporabljamo za proizvodnjo lesovine les iglavcev in listavcev. Razumljivo, v določenem razmerju, kajti v nadaljnji obravnavi bomo videli, zakaj je potrebno to razmerje.
Vsak les sestavljajo lestne celice, ki dajejo deblu oporo ali vezavo in mu dovajajo hranilne sokove in vodo.
Les iglavcev je sestavljen predvsem iz traheidnih vlaken, ki so dolga 3—4 mm in debela 0,075 mm. Les listavcev pa sestoji v glavnem iz trakej in li-briform-skih vlaken.
Pri nas uporabljamo za proizvodnjo lesovine v glavnem les smreke in topole. Če vzamemo podatke iz literature, vidimo, da ,so vlakna .smreke dolga približno od 2,6—2,8 mm in debela od 0,024^2,069 mm. Topolova -vdaikna imajo dolžino 0,7—1,6'mim. Razen tega je važno še, da uporabljamo zdrav, odpadni, očiščen, svež ali presušen les. Svež les nam' daje lesovino z daljšimi vlakni in fibrili. Suh les pa nam daje bolj grobo lesovino, z večjim odstotkom mrtvo mletih vlaken. Tako lesovino uporabljamo le za bolj voluminozne papirje, ki naj močno vpijajo vodo.
Velik vpliv pa ima tudi brusni pritisk pri brušenju lesa, vzporedno z njim pa tudi na-dbodna hitrost brusnega kamna. Literatura nam zagotavlja, da se doseže boljša razpočna moč, če se brusni pritisk poveča, sorazmerno s tem pa se zmanjša naobodna hitrost. Če pa pri istem brusnem pritisku povečajmo na-obodno hitrost, pa nam razpočna moč lesovine pada. Prav tako pade tudi mazavost lesovine.
Tudi klepanje brusnega kamna vpliva na kvaliteto lesovine. Pri tem naj bi predvsem upoštevali:
—	pri povečanju brusnega pri-tislka in anobodne hitrosti naj bo klepanje bolj blago,
—	če hoče,mo povišati proizvodnjo, moramo povečati brusni pritisk in naobodno hitrost
Za srednje fino lesovino naj bi bila naobodna hitrost od 18 do 20 m/sek. Poraba energije na 100 kg z. s. lesovine pa od 106 do 115 kWh.
Ne .smemo pa zanemariti še /rafiniranje in prebiranje snovi. Kajti prebiranje je regulator za sestavo vlaken in regulator tr-skavosti lesovine. Sita za prebiranje naj bi bila od 0,7—0,8 milimetrov.
Omenili smo že, da uporabljamo tudi topolov les, vendar zaradi kratkih topolovih vlaken, ne smemo izdelati lesovine iz same topole amnak y določenem razmerju s smrekovim lesom. V
ra pri brušenju ne bi smela presegati 60°C, ker drugače obstaja nevarnost, da nam topolova lesovina porumeni. Stopnja mletja topolove lesovine je nekoliko nižja od smrekove, ker vsebuje (precej mokaste snovi, ter so zaradi te tudi mehanske lastnosti nižje. Lesovina je pa voluminozna, mehka in rada vpija. Belina je nekoliko slabša od smrekove lesovine.
Način brušenja topole je važen faktor že zaradi tega, ker z uporabo topolovega lesa obrat lahko poveča proizvodnjo posebno ob redukcijah električnega toka, istočasno pa je to tudi moment,
MEDVODE — Ta način razžagovanja lesa je vsekakor lažji in hitrejši ter verjetno tudi cenejši, seveda računano v daljšem časovnem obdobju. Po dosedanjih izkušnjah bomo le na ta način lahko uredili razmere na lesnem prostoru, predvsem tam, koder leži ne-razžagan les. Ta motorna žaga (in ena električna) sta verjetno prva dva predhodnika (čeprav majhna) v fazi postopne mehanizacije v tem delu naše tovarne. Želja nas vseh pa je, da ne bi bila zadnja.
Italiji npr. uporabljajo ca. 30°/o topole kot brusni les.
Na vprašanje, zakaj uporabljamo topolov les, ni težko odgovoriti.
Lesa iglavcev je začelo primanjkovati. Drugič, ima iopola silno velik letni prirastek, tudi 2—3-kr at več kot smreka in tretjič, lesovino izdelano iz topolovega lesa lahko uporabljamo kot izvrstno surovino predvsem za take vrste papirjev, katerim dodajamo lesovino b'olj kot polnila.
Topolova vlakna so tudi mehkejša od smrekovih. Praviloma pa moramo paziti pri brušenju topole, da uporabljamo nižje brusne pritiske, saj se nam les topole prej zbrusi kot les smreke. Tudi klepanje kamna je za-zaželeno bolj blago. Temperatu-
ki pomaga zmanjševati tr.ska-vost lesovine, kair je prav tako boleča točka pri kvaliteti.
Naj navedem samo za mesec junij 1964.
Poprečna dnevna proizvodnja je znašala 11.280kg lesovine. Na 100 kg z. s. lesovine je bilo porabljeno na brusilcih 112 kWh, konstanta pri 35kWh. Poprečna .stopnja mletja je bila 68° SR. Trskavost pri pihani lesovini 0,55 °/o, pri zvitkih pa 0,11 “/o.
Nadalje poglejmo še poprečje, kadar nismo uporabljali topolovega lesa. Proizvodnja je bila 10.900 kg. Poraba energije 112/38 kW, stopnja mletja 69° SR, trskavost pa pri pihani 0,37% in zvitkih 0,13 “/o.
F. F.
(Konec prihodnjič)
V pevskem zboru osemletke v Polju so vsako leto drugi obrazi. Mlajši prihajajo, starejši odhajajo. Pod vodstvom pevovodje tov. Žnidarja je tudi letos ohranil zbor visoko kvaliteto
Pomemben dogodek za Medvode - otvoritev novega šolskega poslopja
Ob otvoritvi šole
MEDVODE, MAJA — Dne 1?. maja je bila v Medvodah otvoritev novega šolskega poslopja in odkritje spomenika heroju Francu Bukovcu. Novo šolsko poslopje je slovesno otvoril in predal o uporabo pedagoškemu kolektivu predsednik občinske skupščine Ljub-Ijana-Šiška tov. Miran Goslar. Spomenik heroju Francu Bukovcu, po katerem se šola imenuje, pa je odkril znani prvoborec tov. Kartel Notar, ki je tudi spregovoril o liku heroja Franca Bukovca ter njegovem revolucionarnem delu.
Novo šolsko poslopje ima 11 učilnic, kabinete, upravno poslopje, knjižnice in pionirsko sobo. Novo šolsko poslopje z opremo ter delno adaptacijo stare šole je stalo ca. 150 milijonov. Z dograditvijo novega trakta je omogočena ukinitev dveh kletnih učilnic v starem poslopju, ukinitev pouka v treh izmenah, ureditjev pro-
storov za tehnični in gospodinjski pouk in mlečno kuhinjo o starem poslopju, v kateri je hkrati vpeljana centralna kurjava. Če upoštevamo, da je v šolskem letu 1963164 opisanih 668 učencev ter da je imelo staro poslopje vsega 6 normalnih učilnic in 1 kabinet, si lahko predstavljamo, kolikšna je vrednost novega poslopja, ki je funkcionalno povezano s staro stavbo s pokritim in zaprtim hodnikom.
Posebej moramo poudariti, da so občani in medvoška podjetja prispevala za izgradnjo 22,882.209 din. Od tega je obrat Medvode iz sklada skupne porabe prispeval 3,5 milijona din.
Še vedno pa ostane za šolo odprto vprašanje telovadnice, za katero so zaenkrat samo načrti, ni pa sredstev za gradnjo, tako da hodijo učenci k telovadbi v precej oddaljeno dvorano TVD Partizan.	.
-ko
Modra puščica na rumenem polju
KOLIČEVO, JUNIJA — Stalni napredek v mehanizaciji proizvodnje povzroča tudi razne nevšečnosti, ki ae 'pojavljajo pri ravnanju z mehanizmi. Vedno več je pogonskih enot, ki ima vsaka zase svoj elektromotor.
Pri večjih strojih se pojavlja mnogo stikal in je nujno, da se pri stikalih ali izklopih namestijo napisi, kd povedo, kaj se s tem stikalom vklopi in izklopi. Včasih to ni bilo potrebno, ker se je stroj vključeval v pogon največkrat na enem mestu, vsi drugi deli stroja pa so bili povezani is pogonskimi jermeni ali zobčeniki. Vsa ta povezava pa je vsaka zase pomenila veliko nevarnost nesreče; zato je modernizacija in današnja izvedba strojev mnogo varnejša, ker je v glavnem odpravljen transmisij-siki način pogona. V današnjem labirintu stikal pa se pojavljajo druge neprijetnosti, ki običajno nastaneje v primeru nesreče. V takem momentu kaj rada nastane zmedenost in živčna raztresenost, saj malokdo lahko ostane pri težji nesreči ravnodušen in hladokrven, kdor pa, ta tudi lahko največ pomaga. Nujno je takoj ustaviti stroj ali del stroja, isamo vedno ni časa iskati gumbe za izklop stroja ali strojnega dela. Najraje sle pripeti, da človek pritisne ravno na napačni gumib. Zaradi tega so pričeli uvajati v svetu, zlasti po razvitejših državah znak, ki pomeni, kje je izklop. To je >modra puščica na rumenem polju«. Znak je o/krogel in neodrejene velikosti, ki se običajno določi glede na važnost izklopa. Večji znak je tam, kjer se izklopi celotni stroj, manjši pa tam, kjer se izklopi del stroja ali strojna naprava. Običajno imajo znaki tri ali štiri dimenzije, s premerom od 15 do 25 cm. Puščica je izrazita in petrolejsko modre barve. V njo se lahko napiše v kraticah kaj se z njo ustavi. Na Količevem smo že uvedli pri glavnih strojih take znake. Ti znaki pomenijo, kje se stroji ustavijo, pri sklopkah pa pokaže puščica smer, kam se potisne ■ročica za izklop strojnega dela
S tem dopisom želimo opozoriti vse zaposlene delavce, kaj ti znaki pomenijo. Strojni posadki pa priporočamo, da si zapomni mesta za izklop stroja ali strojnih delov, ker bo s pravočasno ustavitvijo stroja posameznik lahko preprečil težko nesrečo ali pa materialno škodo.
HEK
VEVČE, JULIJA — Na različnih delovnih mestih v ročni dodelavi papirja se je mesecu juniju 1964 izobraževalo na delovnem mestu 02 novih delavk. V tem čaisu so se spoznale z osnovami prebiranja, štetjem in zavijanjem papirja. Še nekaj prakse bo potrebno, pa se bodo novinke enakovredno vključile v proizvodnjo.
VEVČE, JULIJA — Po planu za leto 1964 je bilo predvidenih
25,914.000	dim sredstev za izobraževanje. V prvem polletju, tj. do 50. 6. 1964 smo od tega zneska porabili 11,977.641 din in to v PE Medvode 1,954.590 'din v PE Vevče pa 10,043.251 din.
Ob povečanju dosedanjih štipendij, štipendiranju novih dijakov, sprejemanju novih učencev v poklicno papinniško šolo in pa z izobraževanjem še vedno nujnih strokovnih delavcev ma delovnih mestih, bodo predvidena sredstva komaj zadostovala.
Končan je tečaj za kvalificirane papirničarje
S križcem je označena nova šola
VEVČE, JUNIJA — V začetku letošnjega leta se je začel v obratu Vevče tečaj za kvaliFicirane papirničarje. V štiriinpolme-sečnem intenzivnem delu so tečajniki poslušali strnjen program iz osnove elektrotehnike strojnih elementov, higiensko-tehnične zaščite in varnosti pri delu, družbenoekonomske vzgoje, matematike in tehnologije. Seveda je bil največji poudarek na strokovnih predmetih, zlasti tehnologiji.
Tečaj je uspel. Morda nekoliko preobširen program za 400 ur
Ekskurzija D-izmene v Litokarton Osijek
KOLIČEVO, JUNIJA — Dne
1.	6. t. 1. smo že ob 4. uri zjutraj odpotovali s Količevega v Osijek, da bi se seznanili s podjetjem Litokarton in z nadaljnjo predelavo naših izdelkov v tem podjetju.
Ta ekskurzija je bila planirana že dlje Časa. Ves teden pred ekskurzijo se je vreme kujalo. Še večer pred ekskurzijo je bilo oblačno. Pripravljalo se je na dež. Jutro pa se je zbudilo v vsej junijski lepoti. Vožnja do Osijeka je bila prijetna, razpoloženje je bilo imenitno. Pesem in harmonika sta odmevali po avtobusu, da je bilo veselje. Kmalu smo zapustili valovito Dolenjsko, ravno Krško polje in se znašli v nepregledni slavonski ravnini. Bolj, ko smo se bližali našemu cilju, bolj smo občudovali nepregledna bogata žitna polja. Pri Slavonskem Brodu in dalje še do Djakovega smo še opazovali posledice potresa, k'i je letos prizadel Slavonski Brod. V Djakovem smo naleteli na živinorejski semenj. Tn smo se zagledali med vozove ter se precej časa premikali naprej s konjsko hitrostjo. Ko smo to oviro prešli, smo se kmalu znašli v Osijeku.
V Litokantonu so nas že pričakovali. Omogočeno nam je bilo, da smo si ogledali vse, kar nas je kot proizvajalce zanimalo. Naš namen ni bil toliko v tem, da bi spoznali tehnološki proces predelave naših izdelkov, temveč nas je predvsem zanimalo, katere napake v kvaliteti naših iz-
delkov jim povzročajo težave pri njihovem delu in katere so te težave. Za uvod smo slišali, da so naši izdelki dobri, da bi pa lahko bili boljši. To smo jim brez nadaljnjega kar verjeli. Nato so nam strokovnjaki LLto-kartona in sami delavci na delovnih mestih tolmačili in nazorno prikazali kakšne težave in škodo imajo pri tem, če je snov izdelka prekisla, če ostanejo v snovi trdi deli, če je karton neenake debeline, če je valovit, če robovi niso gladko odrezani, če so zavitki servijetnega papirja politi z lepilom itd. Vse naštete napake se dajo s strokovnim in vestnim delom brez povečanja naših stroškov odpraviti in tako izboljšali kvaliteto ter dvigniti ugled našega poidjetja.
Prepričan sem, da bo tudi ekskurzija v Litokartonu k temu pripomogla.
Po ekskurziji so nam tovariši iz Litokartona pripravili kosilo, nato so nam pokazali svoj počitniški dom na lepem kraju ob izlivu Drave v Donavo, pokazali so nam svoje kegljišče, za kaj več pa nismo imeli časa. Zvečer so nam pripravili večerjo, zelo okusen je bil jagenjček, pečen na ražnju. V medsebojnih razgovorih smo se prepričali, da imajo zaradi slabih cesit in nižjih prejemkov 'slabo razvit avtomobilizem din moitorizem, (zelo redek poseduje motorno vozilo), zato pa nas prekašajo v razvitosti družbenega življenja.
V imenu vseh udeležencev ekskurzije se zahvaljujem kolektivu Litoikartona, prav posebno pa tovarišem, ki so si vzeli čas, da so -nam razkazali podjetje in nam nato razkazali še druge zanimivosti. Mi smo odšli od vas polni najboljših vtisov in veseli bi bili, če bi vam vsaj nekaj prijaznosti izkazali tu na Količevem. Obenem pa se opavičuje-mo za incident, ki ga je povzročil naš nedisciplinirani še bolje, nevzgojeni udeleženec ekskurzije. •
Drugi dan smo si ogledali še Belišče -— našega bodočega konkurenta. Pri ogledu tega podjet-
ja, kjer smo bili tudi zelo ljubeznivo sprejeti, smo se prepričali, da razpolaga ta kolektiv s stroji, ki bodo z raznimi izpopolnitvami in dograditvami lahko proizvajali grafične kartone še v večjih količinah, kot jih danes proizvajamo mi. Vendar to verjetno še ne bo tako kmalu, ker si mora kolektiv prej nabaviti tudi papirni stroj za proizvodnjo ovojnega papirja, _ki ga potrebujejo pri proizvodnji valovitega kartona. Ovojni papir za svojo porabo namreč proizvajajo sedaj na kartonskem stroju. Tudi ta stroj so si naši delavci ogledali z velikim zanimanjem. Tudi kolektivu Belišče se lepo zahvaljujemo, da so nam omogočili ogled njihovega podjetja. Prepričani smo, da bomo tudi njih lahko enkrat pozdravili v naši sredini. Po ogledu Belišča smo v izredno lepem vremenu in dobrem razpoloženju prevozili pot do doma, kamor smo se vrnili z željo, da bi to ne bila poslednja ekskurzija.
Marjan Černe
predavanja je nakazal osnove znanja, ki je potrebno za pravilno upravljanje strojev, za posamezne manjše izračune, posebno pa za tehnološki postopek izdelave celuloze, lesovine in papirja kot našega končnega produkta.
V tečaj se je opisalo 64 delavcev. Nivo predavanj je zahteval že osnovno znanje iz osemletke. Ker pa tega niso osi imeli, je bilo treba nekatere predmete začeti prav iz osnove. Ta oreh pa je bil za marsikoga, posebno za starejše, pretrd, zato je skoraj polovica nehala že pred zaključkom, medtem ko je 34 kandidatov opravljalo strokovne izpite. Večina tistih, ki so vzdržali do konca, je vzela stvar resno in opaziti je bilo z dneva v dan, da raste njihovo znanje ne samo strokovno, ampak tudi sposobnost izražanja je bila vedno večja. Najbolj hvalevredno pa je spoznanje, da sta delo na delovnem mestu in pa strokovno teoretično znanje tesno povezana in za kvalitetno delo drug drugemu brezpogojno potrebna.
Med tečajem so si tečajniki ogledali tudi nekaj podjetij, kar je bilo v programu tečaja. Tako Saturnus in Indos, obrat celuloze o Medvodah, za zaključek tečaja pa tovarno cigaretnega in drugih tankih papirjev na Rije-ki. Za to priliko je upravni odbor podjetja tečajnikom odobril skromna materialna sredstva za nagrado zta marljivo delo na tečaju.
Prepričani smo, da jim bo pridobljeno znanje mnogo koristilo na sedanjem delovnem mestu, ob nadaljnjem izpopolnjevanju pa bo osnova za napredovanje, s prednostjo pred onimi, ki se v izobraževanje nočejo vključiti.
Vsem, ki so tečaj z uspehom zaključili, iskreno čestitamo, onim pa, ki bodo imeli popravne izpite v septembru pa želimo obilo uspeha.
Ob izlivu Drave v Donavo
Stran 9
KOLIČEVO, JULIJA. — Na dan borcev, 4. julija 1964 je bil v Velenju drugi delavski šahovski festival, na katerem je nastopilo nad 500 šahistov iz vse Slovenije.
Sindikalne reprezentance Ljubljane in Maribora so se pomerile na 125 deskah, gorenjska reprezentanca in celjska na 85 deskah in dolenjska ter Primorska na 50 deskah.
V reprezentanci Ljubljane sta igrala tudi člana Papirnice Količevo Vide Vavpetič in Ivo Sonc. Vavpetič je na tretji deski igral z letošnjim prvakom mariborskega okraja Ptujčanom Janezom Podkrajškom in po 4-urnem ogorčenem boju končno remiziral, čeprav je imel skozi vso igro boljši Položaj. Sonc je, na zanj verjetno previsoki osmi deski, igral z drugo-kategornikom Harijem. V dvoreznem Položaju je prezrl možnost, da nevarno ogrozi nasprotnika, nakar je sam zašel v težko pozicijo, iz katere se ni mogel več rešiti.
Končni rezultat dvoboja Ljubljana : Maribor je bil 73:52 za ekipo Maribora. Tudi v prvem srečanju, ki je bilo pred letom, so prav tako visoko zmagali Mariborčani, kar pa ni nič čudnega, saj je obakrat manjkalo mnogo najboljših igralcev iz Ljubljane. Gorenjci so premagali Celjane z najtesnejšim rezultatom 13:42, medtem ko dvoboj Dolenjska : Primorska ni bil dokončan. Pri stanju 25:24 za Dolenjsko sta igro prekinila dva igralca in jo je naknadno ocenila komisija pri Šahovski zvezi Slovenije. Rezultat te partije nam ni znan.
Tako se je končal tradicionalni delavski šahovski festival, ki je bil zelo lepo organiziran in sicer na prostem, ob lepem sončnem vremenu, zato bo vsem udeležencem ostal v najlepšem spominu.
V. V.
Nekaj o
KOLIČEVO, JUNIJA - Naši Slani se udejstvujejo v različnih športnih panogah, o čemer vas sproti obveščamo v našem listu, ničesar pa še nismo povedali o jamarjih. Marsikdo niti ne ve, so med nami tudi jamarji, ki raziskujejo skriti podzemni .svet. Včlanjeni so v jamarskem klubu Domžale, ki je bil ustanovljen pred tremi leti in sicer na področju domžalske in kamniške občine.
Raziskovanje podzemlja — vseh kraških pojavov, je zelo mikavna naloga naših jamarjev, zlasti kadar gre za novo odkrite podzemske objekte. Predvsem raziskujejo kraški greben med Savo in Račo od Domžal do Moravč. Čeprav je raziskovanje nevarno in naporno, beležijo jamarji že lepe uspehe. Raziskali in zmerili so že več kot 30 podzemeljskih jam. Pri tem so našli več lepo zasiganih, ali pa tudi brez sige dvoran in več podzemeljskih jezer. Res svojevrsten in čudovito lep je podzemeljski svet, ki ga večkrat jamarji zapuščajo s težkim srcem.
Domžalski jamarski klub, ki sodi med najaktivnejše v Sloveniji, želi del teh podzemeljskih lepot pokazati tudi tistim, ki niso jamarji in ki se ne žele plaziti po blatu skozi ozke prehode med skalovjem, s karbidovko v roki in s čalado na glavi. Tistim, ki jih ne zanimajo toliko raziskovanja kot kapniški nakit in podzemeljske lepote našega mladega krasa, so uredili dve jami. Predlanskim so uredili in elektrificirali Studensko jamo na Studencu, ki sicer ni po-
	PIŠITE NAM
	O VAŠEM
	ŠPORTNEM
JmmP _S'\	UDEJSTVOVANJU!
	
	
Tovariš Marko Poljanšek s soplezalcem pleza prvenstveni vzpon v severozahodni steni Skute
jamarjih
sebno polna kapniškega nakita, je pa kot vodna jama zelo zanimiva. Lani 15. septembra so svečano odprli Železno jamo na Gorjuši, v bližini gradu Krum-perk. Ta jama, ki je danes pri nas na j večji in najlepši podzemeljski objekt, je terjala od naših jamarjev veliko prostovoljnega časa, sredstev in dobre volje, saj so vse delo opravili prostovoljno. Vrh vsega je bilo delo v jami, zaradi gradnje mostov čez prepade, zelo nevarno. Večkrat so ostali brez potrebnega materiala in denarnih sredstev. Iz velikih težav so jim pomagala skoraj vsa naša podjetja,
posebno pa so jamarji hvaležni za pomoč našemu kolektivu.
Prav je, če na tem mestu povemo še to, da imata največ zasluge pri urejanju Železne jame dva naša tovariša dn sicer Ivan Stupica in Franc Burgar. Jama je elektrificirana, vsi prehodi in mostovi so zavarovani. Res pa je, da še ni dokončno urejena. Sedaj urejajo spodnji del krožne poti. V načrtu imajo ureditev poti in namestitev razsvetljave v _ stranskih rovih in s tem bodo jamo znatno razširili. Letos so jamarji ustregli tudi motoriziranim izletnikom, saj so zgradili okrog 300m dolgo cesto od Gorjuše do Železne jame. Veliko je bilo veselje, ko je pred kratkim pripeljal prvi avtobus k jami jamarje iz vse Slovenije, Le-ti so bili z uspehi domžalskega kluba zadovoljni in so jih tudi nagradili.
Jama je odprta vsako nedeljo popoldne od 14.—17. ure. Oglejte si jo!
Jamarjem želimo veliko uspeha in veliko sreče piri njihovih raziskovanjih!
S
DOPISUJTE
v Šahovsko
RUBRIKO!
Tudi pri nas blagaina vzajemne pomoči
VEVČE, JULIJA - Dne 20. 4. 1964 je bil v Vevčah ustanovni občni zbor blagajne vzajemne pomoči.
Namen te organizacije je, da si člani s svojimi članskimi vlogami finančno pomagajo drug drugemu.
Na. ust an o vrnem izboru je bil izvoljen upravni odbor:
1.	Rudi Smrekar
2.	Tinca Trtnik mlajša
3.	Vlado Trajkovič
4.	Adolf Žibert
5.	Lado Fežar
in nadzorni odbor:
1.	Marjan Umek
2.	Nada Kunaver
3.	Ivan Suvoirov
Na tem zboru so sprejeli pravilnik blagajne vzajemne pomoči, ki ga je že potrdil občinski sindikalni svet Lhibliana-Moste-Polje.
Pravilnik si oglejte pri članih upravnega in nadzornega odbora blagajne vzajemne pomoči Vevče.
Iz albuma fotoamaterja
V neposredni okolici medvoškega obrata so lepi naravni predeli. Slika nam kaze del kopališča z okolico nad jezom. Tu je ob lepih dneh, posebno ob nedeljah, polno kopalcev, ne samo iz Medvod, temveč tudi iz Ljubljane (Foto: Vladimir Buh)
Za začetek dobro
Celulozar, Videm	.... 91 točk
Slavija, Vevče.............65 točk
VEVČE, JULIJA. — Plavalci Slavile so letos prav resno začeli z delom. Mlade moči — med 12. in 17. letom starosti — kažejo, da se bodo ob nadaljevanju začetega dela razvili v dobre plavalce.
Prvo preizkušnjo so doživeli v okviru II. slovenske plavalne lige 15. tega meseca v Krškem, kjer so tekmovali s PK Celulozar.
Res je, da doseženi časi še ne predstavljajo najboljših rezultatov, upamo pa, da se bodo z dneva v dan in od tekmovanja do tekmovanja Izboljšali.
REZULTATI:
100 m prosto moški:
1.	Peter Cesar, C 1.08.1
2.	Janko Kaplan, C 1.08.8
3.	Uroš Zižmund, S 1.19.7
4.	Brane Gajič, S 1.24.1
50 m metulj ženske:
1.	Meta Koncilja, C 0.49.3
2.	Živka Melj o, S 0.52.0
3.	Tilka Borast, diskvalificirana
4.	ni plavala
200 m prsno moški:
1.	Nejc Prevodnik, S 3.14.2
2.	Jože Dimc, C 3.16.1
3.	Stefan Kolar, c 3.28.0
4.	Albert Strnad, S 4.12.4
100 m hrbtno ženske:
1.	Živka Meljo, S 1.55.3
2.	Marjana Valand, C 2.03.8
3.	Vanda Bedenk, S 2.22.9
100 m metulj moški:
1.	Zvone Preskar, C 1.29.6
2.	Rajko Germek, C 1.37.6
3.	Marko Robida, S 1.37.9
4.	Marjan Robida, S 1.4S.0
100 m prsno ženske:
1.	Olga Levstik, C 1.51.3
2.	Irena Kržič, S 1.59.7
3.	Zvonka Burdna, C 2.00.2
4.	Milena Levičnik, S 2.02.03
400 m moški prosto:
1.	Vojko Mugusa, C 5.47.0
2.	Tone Bizjak, C 5.52.0
3.	Miloš Švare, S 6.16.1
4.	Andrej Robida, S 7.09.4
100 m prosto ženske
1.	Zdenka Lorbek, S 1.34.0
2.	Nada Breskvar, C 1.39.8
3.	Vanja Lorbek, S 1.43.3
4.	Tilka Boras, C 1.45.0
100 m hrbtno moški:
1.	Zvone Omerzu, C 1.21.2
2.	Janez Gašperin, S 1.24.3
3.	Jože Preskar, C 1.25.1
4.	Andrej Klešnik, s 1.42.4
4 X 50 m mešano ženske:
1.	Celulozar: Marjana Valand, Olga Levstik, Meta Koncilija, Nada Breskvar — čas 3.18.0.
2.	Slavija: Zdenka Lorbek, Zdenka Cerar, Živka Meljo, Vanja Lorbek — čas 3.27.8.
4 X 50 m mešano moški:
1.	Celulozar: Zvone Omerzu, Rudi Iskra, Miro Kužnik, Janko Kaplan — čas 2.16.6
2.	Slavija: Matjaž Svet, Nejc Prevodnik, Marjan Robida, Marko Robida
—	čas 2.40.9
4 X 50 m prosto ženske:
1.	Celulozar:	Tilka	Boras, Zvonka
Budna, Meta Koncilja, Nada Breskvar
—	čas 3.01.0
2.	Slavija:	Vanda Bedenk, Milena
Levičnik, Zdenka Lorbek, Vanja Lorbek — čas 3.25.2
4 X 50 m moški prosto:
1.	Celulozar: Rajko Germek, Jurij Kreutz, Jože Preskar, Peter Cesar — čas 2.03.4
2.	Slavija: Marko Robida, Uroš Zižmund, Brane Gajič, Miloš Švare —
čas 2.16.1
PRISTOPNICA
za vpis v članstvo vzajemne pomoči.
Podpisani ...............................................
zaposlen v ekonomski enoti ........-.....................
pristopam v članstvo BVP.
Dovoljujem, da mi blagajna podjetja pri izplačilu osebnega dohodka odtegne mesečno 300 din kot člansko vlogo do mojega preklica.
Obenem dovoljujem, da mi se odtegne enkratno 50 din na ime vpisnine v članstvo.
Datum ....................-..
Podpis
Pristopnico izrezati in izpolnjeno oddati piri vratarju.
Gasilci PE Celuloze Medvode — Spomin na strokovno ekskurzijo
na Jesenice
Gasilci so bili na Jesenicah
MEDVODE, JULIJA. — Gasilska enota naše tovarne šteje okoli 40 članov. Med njimi je predvsem v zadnjem obdobju precej novih, mlajših članov. Ti člani se postopno privajajo na posamezne naloge in delo v gasilstvu. Pripravljajo se tudi na jesenski tečaj za izprašane gasilce.
Za celotno članstvo pa se stremi, da bi se čim bolj praktično izpopolnilo. Zato so v obratu večkrat praktične operativne vaje, prej teoretično pripravljene.
V maju je bil za naše člane organiziran enodnevni strokovni ogled organizacije pažarne varnosti in reševalne enote v železarni Jesenice. Na tem mestu se zahvaljujem tov. Gregorju Novaku, poveljniku gasilske in reševalne službe v železarni Jesenice. Prav tako tudi upravi obrata, ki nam je omogočila to ekskurzijo. Ta ogled je bil zanimiv tudi po tem, ker je bil združen z istočasnim ogledom tovarne.
KADROVSKA SLUŽBA POROČA
IZ OBRATA VEVČE ■ IZ OBRATA MEDVODE
Poročilo o nesrečah
za junij in pregled za I. polletje 1964
KOLIČEVO, JULIJA. — V mesecu juniju so se v podjetju ponesrečili trije delavci: Ivan Urbanija, delavec na transportu, je v času izmene razkladal premog. Ko je premog raztovoril, je zlezel preko roba odprtega vagona pri kabini za železniškega zavirača. Ko se je nagnil preko roba, misleč, da bo prijel za ograjo na podestu, kjer je zavora, je prijel za horizontalni del ročaja zavore. Ročaj se je premaknil naprej in se mu je s tem približal pokončni ročaj zavore, na katerega je zadel z desnim rebrom in se tako poškodoval. Vzrok za nesrečo je precej visoka stranica vagona in izguba ravnotežja na vrhu stranice vagona.
Aleksander Ponedeljek, voznik viličarja, je vozil bencinski sod. Pri uravnavanju hidravlike je gledal na tovor, ni pa opazil, da drži levo roko na takem mestu, na katerega se nasloni dvigalo slončka. Dvigalo mu je roko lažje poškodovalo. Aleksander Ponedeljek je novopečeni voznik in ima še premalo prakse, pa ne ve, kje vse so nevarnosti za voznika viličarja.
Anton Kolovrat, delavec v izdelavi lepenke, je bil zaposlen v podjetju šele 4 dni. Preddelavec ga je povabil, da mu pokaže način čiščenja okroglega sita, z razredčeno solno kislino. Še neizkušen se je preveč približal okroglemu situ in mu je kapljica razredčene kisline padla v oko. K sreči ni bilo posledic. Nesreča nas ponovno opozarja, da le ni prazno določilo v pravilniku HTV, ki pravi, da se sme čistiti sito s kislino le z uporabo gumijastih rokavic in z zaščitnimi očali. Preddelavec pri lepenki je kriv za to nesrečo, ker pri svojem delu, oziroma pri učenju novega delavca ni uporabljal predpisanih zaščitnih sredstev.
Ce primerjamo število nesreč v juniju 1964 z lanskim številom v istem času, ugotovimo, da imamo v letošnjem letu 2 nesreči več. Pri tem pa moramo poudariti, da je zaposleno približno 40 oseb več kot v lanskem I. polletju. Največ nesreč v letošnjem I. polletju se je pripetilo v oddelku za proizvodnjo kartona in papirja in sicer 9. Transportna grupa je imela 6 nesreč, izdelava in dodelava lepen-
Poročilo o HTV iz Medvod
ČREVESNA OBOLENJA
V začetku letošnjega junija se je med zaposlenimi v naši poslovni enoti pojavilo nekaj primerov resnejših črevesnih obolenj. Čeprav je od ca. 310 članov kolektiva zbolelo samo 6 članov, nam to kaže, da obstajajo možnosti prenosa in širjenja tovrstnih bolezni. Točk za prenos teh bolezni je lahko več.
Čeprav se večina stičnih točk nanaša na okrepčevalnico, so možnosti, da posamezni faktorji še pospešujejo ali omogočajo razvoj, prenos in širjenje bolezni. Ta zaključek opiram predvsem na obliko razvoja bolezni in pa na analize mleka in vode. Pri vsem tem je potrebno omeniti, da je analiza vseh z okrepčevalnico sodelujočih pokazala, da je osebje zdravo in ne prenaša bolezni.
Kljub temu pa lahko ugotovimo, da je okrepčevalnica glede svojega funkcionalnega poslovanja kuhinje absolutno premajhna. To velja prav tako za jedilnico, kar smo posebno občutili v času remonta, delno pa tudi poprej. Skladiščni prostori so premajhni in skupni za vse vrste živil. V zvezi s premajhno jedilnico smo že večkrat opazili, da delavci nosijo hrano v garderobe in celo druge prostore. Upoštevajoč trenutno še nerešene zadeve v zvezi z garderobnimi prostori, lahko opazimo, v kakšnih neprimernih razmerah uživajo hrano. Okrepčevalnica je priključena na vodovodno omrežje, analize pa so pokazale, da je voda za pitje absolutno neprimerna, prav isto pa verjetno velja tudi za pomivanje in čiščenje. Potrošnja vode je precejšnja. Zato je nujno, da se okrepčevalnica priključi s samostojnim vodom na dovod od novih črpalk.
Omembe vredno je tudi to, da so analize mleka pokazale, da mleko ne ustreza zahtevam o kvaliteti živil.
Ce hočemo, da se bodo razmere na področju higiene v tovarni izboljšale, potem moramo obstoječe naprave pazljivo uporabljati in primerno vzdrževati, posvetiti pa bo treba nekoliko več pozornosti tudi osebni higieni vsakega posameznika.
POŠKODBA V KUHINJI OKREPČEVALNICE
V nedeljo 21. 6. 1964 se je v kuhinji naše okrepčevalnice pripetila dokaj nenavadna nesreča, katere končne posledice v tem času še niso točno znane. Na desnem očesu se je poškodovala Angela Kuralt.
Vzrok nesreče: V kuhinjo je prišel tov. A. Jamnik in skušal s strašilno pištolo za šalo prestrašiti prej navedeno tovarišico. Z njim je bil tov. A. Zavašnik. Ko je Jamnik sprožil strel, se je tov. Angela Kuralt trenutno sklonila in s tem izpostavila oko poškodbi. Do vsega tega res ne bi bilo prišlo, če bi upoštevali, da tudi taka strašilna igračka lahko povzroči poškodbe, katerih teža se na tako občutljivem delu telesa kot je oko, še stopnjuje.
NESREČA V KOTLARNI
V kotlarni PE Celuloza Medvode se je 13. maja 1964 pripetila nekoliko težja nesreča. Ta dan je namreč skušal pomočnik kurjača Franjo Dolin-ščak odpreti gornji del betonskega okenskega okvira v priročni shrambi in garderobi kotlarne. Ker je del okenskega okvira izpadel iz osnovne opore, mu je precej poškodoval levo roko in nekoliko manj tudi desno roko. Obe poškodbi sta nastali na gornji strani dlani in v zapestju, kot posledica ostankov stekla ob robu okenskega okvira, ki je pri padcu zdrsnil po cevi.
Poškodovanemu je bila nudena prva pomoč v obratu, nato pa je bil odpeljan z osebnim avtomobilom na ljubljansko polikliniko, kjer je bil tudi zadržan.
Poškodovani je bil za delo nesposoben več kot mesec dni, vendar še sedaj, ko je stopil ponovno na delo, ne bo mogel precej časa opravljati svojega dela brez nekaterih težav in pa seveda bolečin.
Kot manj zanimivo, vendar značilno pa je naslednje. Ce bi poškodovani uporabil pri tem delu usnjene zaščitne rokavice, bi bila poškodba verjetno nekoliko manjša. B. V.
ke 3 nesreče, kalorična centrala je imela 2 nesreči, vzdrževalne delavnice so imele 2 nesreči, dodelava papirja in kartona 2 nesreči, na poti na delo in z dela so se ponesrečili 4 delavci. Pri analizi nesreč je zanimivo to, da se je na notranjem transportu pripetilo največ nesreč in sicer pri prevažanju surovin in gotovih izdelkov. Teh nesreč je bilo skupno H. Te nesreče nam narekujejo, da moramo spremeniti notranjo organizacijo prometa, ki ni ravno najboljša. Vse preveč je prevažanja s fizično silo in s tem so delavci izpostavljeni nesrečam.
Zaradi nezgod je bilo izgubljeno v I. polletju 479 dni, lani pa 486 dni; torej je kljub večjemu številu nesreč v letošnjem letu izgubljenih nekaj dni manj. To nas lahko hrabri, da le še ni vse izgubljeno, da lahko zaključimo leto z uspehom tudi na tem področju dela.
HEK
Prišli v mesecu juniju:
Milena Vidic, razna pomožna dela, Slavka Keršmanc, prebiralka, Danijel Jakopič, razkladalec,
Jernej Jančar, paznik PS,
Franc Fras, prakt. papirni tehnik, Jože Volčanšek, razkladalec,
Šalih Sulejmanagič, pom. malih ko-lodrobov,
Rasim Hašič, nanosilec,
Jože Vidmar, nanosilec,
Stefan Žižek, pomožni delavec, Jože Strah, nanosilec,
Ivan Debelec, nanosilec,
Džerdž Nadž, nakladalec,
Bajrem Gaš, razkladalec,
Jože Hrence, nanosilec.
Odšli v mesecu juniju:
Magda Hribar, odšla na lastno željo,
Ibrahim Salkič, odšel na lastno željo,
Ivan Steblaj, odšel na lastno željo,
Jože Pavlič, odšel na lastno željo,
Zofija Jager, odšla na lastno željo,
Ibrahim Osmanagič, neopravičeno izostal 7 dni,
Viljem Lipušček, neopravičeno izostal 7 dni,
Anton Lampelj, odšel na lastno željo,
Nikola Milovanovič, odšel na lastno željo,
Franc Klešnik, neopravičeno izostal 7 dni,
Francka Rešek, upokojena.
Poročili so se:
Velid Pašalič in Mejra Hadžiahme-tovič,
Frančiška Porenta in Janez Bricelj, Franc Porenta in Dragica Kerbič.
Čestitamo!
Rodili so se:
Josipu Veselku, hči Nevenka, Antonu Kuretu in Martini, hči Irena,
Francu Potočniku, hči Vida,
Francu Brajerju, sin Franci.
Čestitamo!
TIK PRED IZIDOM TE ŠTEVILKE NAS JE PRESUNILA TRAGIČNA VEST, DA NAS JE KOT ŽRTEV PROMETNE NESREČE ZA VEDNO ZAPUSTIL ČLAN NAŠEGA KOLEKTIVA
Anion Moskrič
DELAVEC
OHRANILI GA BOMO V LEPEM SPOMINU!
KOLEKTIV IN SINDIKALNA PODRUŽNICA TOVARNE CELULOZE IN PAPIRJA VEVČE — MEDVODE
VEVČE, 21. 7. 1964
TRAGIČNO IN MNOGO PREZGODAJ JE PREMINIL, KOT ŽRTEV PROMETNE NESREČE ČLAN NAŠEGA KOLEKTIVA
Alojz Rojc
DELAVEC
V TRAJNEM SPOMINU GA BOSTA OHRANILA
KOLEKTIV IN SINDIKALNA PODRUŽNICA TOVARNE CELULOZE IN PAPIRJA VEVČE — MEDVODE
VEVČE, 21. 7. 1964
V mesecu juniju so se zaposlili:
Jerica Turk, administratorka,
Eva Poženel, materialni knjigovodja, Antun Šverko, pripravljalen kemikalij,
Bojan Trdan, električar,
Henrik Rejc, vodja analitske službe, Polde Kogovšek, materialni knjigovodja,
Sulejman Abdič, nakladalec lesa in žarni atija,
Muharem Cehič, nakladalec lesa in žamanj a,
Jusuf Avdič, nakladalec lesa in žamanj a,
Omer Durak, nakladalec lesa in žamanj a,
Edvard Turnšek, nakladalec lesa in žamanj a,
Nasuf Nika, nakladalec lesa in žamanj a,
Husein Lakič, razkladalec surovin, Metka Bezjak, tehnični risar, Franjo Perkovič, obratni laborant.
Obrat so v juniju zapustili:
Ivan Maletič, nakladalec lesa, sporazumno,
Josip Vurošič, pom. kurjača, neopravičeno izostal,
Muharem Bahača, nakladalec lesa, samovoljno,
Fejzo Bahača, nakladalec lesa, samovoljno,
Bojan Trdan, električar, v poskusni dobi,
Husein Smlatič, parni sušilec, samovoljno.
Novemu električarju Antonu Soršku iskreno čestitamo ob uspešno opravljenem zaključnem izpitu.
Papirničarju Radu Cepiču in Francu Hočevarju za odličen uspeh ob zaključku šolanja na IPS iskrene čestitke.
Iz papirnice Količevo
V	mesecu juniju so se zaposlili:
Marjan Cerar, odnašalec odpadkov, Jože Trojanšek, delavec na holand-cih,
Dušan Slajpah, odnašalec papirnih odpadkov,
Janez Kovačič, strojni ključavničar, Janez Križman, čistilec v elektro delavnici,
Tone Cencelj, delavec na dvorišču, Jože Horvat, delavec na holandcih, Stamenko Petkičič, delavec na dvorišču,
Anton Kolovrat, snemalec lesovine, Milije Golič, snemalec lesovine, Jože Bizjak, strojnik v KC,
Jože Prelesnik, razkladalec surovin,
Radomir Rankovič, snemalec lesovine,
Vitomir Cičič, snemalec lesovine.
V	mesecu juniju so odšli:
Anton Vadžunac, razkladalec surovin,
Radovan Zlatkovič, delavec v KC, Andrej Burja, delavec na lesnem prostoru,
Zvonko Hohoš, vnašalec v Hy, Desimir Jovanovič, delavec v KC, Martina Dacinger, sortirka papirja, Stjepan Simič, delavec na holandcih,
Ferdinand Lederer, pazilec sita, Franc Šimenc, voznik viličarja, Ahmed Melkič, snemalec lesovine, Janez Lebeničnik, snemalec lesovine, Vojislav Stojanovič, razkladalec surovin,
Anton Kolovrat, snemalec lesovine, Janez Križman, čistilec v elektro-delavnici,
Franc Kovač, razkladalec surovin. Poroke:
Petronija Savič se je poročil z Antonijo Prelesnik.
Veliko razumevanja na novi življenjski poti!
mi DELO
Glasilo delovnih kolektivov Tovarno celuloze in papirja Vevče-Medvode In Papirnice Količevo. — Izdajata delavska sveta omenjenih tovarn. — Izhaja vsak mesec. — Odgovorni urednik Tone Novak. — Uredniški odbor: Franc Brinšek, Majda Fras, Milan Korošec, Ljubo Milič. Franc Pančur, Riko Poženel in Stane Robida. — Uredil Danilo Domanjko (Delavska enotnost). — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani