. štev.
Letnik V.
Inseratl a» »oreiemajo iu velik triabiur.a vrata :
let^ če a« tiaka lkrat.
i M	•>
■ - M ,, 'i	f, * ,1
*,r> II U 1» ti 3 i, ?ri večkratnem tiskanu »« «mik primerno amanjš*,.
R o k o pl «I
«e ue vračajo, nefrankovan* pisma se ne sprejemajo.
N roomno prejema opr«t-niitru (»au mistracija) in ekapeon;i|a na Dunajski cesti St. 16 v Medija-tovi hiai, II. nadstropji.
Političen list za slovenski mM
Po pošti preiemin velja :
Za eeio leto	10 ei. — kr,
ta poileta	6 — „
ta četrt ieta	■> „ 50 „
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za poi teta	i ., 'JO „ J
na četi t ieta	3 „ 10 „
V Linbljani na iiom pošiljan (j velia 60 kr. več na leto.
Vredništvo je v Medijatovi hiši štev 15.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
• - ' V?1'' \r
■mi11

■ V« >3<v ■ • <'iC * j
'■■..»i
Zarad praznika izide prihodnja številka „Slovenca" v soboto 27. marca.
Andrej Winkler,
novi k ra n j 8 ki deželni predsednik.
Telegram z Dunaja nam je prinesel veselo novico, da je po vradnem naznanilu „Wiener ZeituDg" od 21. t. m. dvorni svetovalec in državni goriški poslanec gosp. Andrej Winkler postal deželni predsednik kranjski, g- Kallina c. namestnik moravski, in Pos-singer c. namestnik dunajski. Kranjska dežela dobi Bedaj prvič deželnega predsednika, ki je veren sin svojega slovenskega naroda; sicer smo že imeli domače predsednike, nam reč Ulepiča, Wurzbacha in Auer-s per ga, pa nobeden izmed njih se ni zavedal naloge, ki bi jo bil moral imeti za povzdigo in vsestranski razvitek naroda slovenskega. Pod Ulepičem narodna zavest še ni bila tolikanj razvita, Wurzbach je bil dober mož, pa v narodnem oziru ennakih misli kakor stara birokratična stranka, ki meni, da je za „Kranjce" najbolji, ako se pridno nemščine uče, za vse drugo pa puste ljubega Boga skrbeti — iu vlado. Dogodki pod Auerspergom in žalostni stan narodne stranke za njegovega predsedništva so pa še vsem prav živo v spominu, zato tega ni treba nadrobneje opisovati, samo to naj povemo, da Auersperg je v naši deželi gospodoval po zgledu, kterega mu je dajala tedanja vlada dunajska , kot veren in vdan sluga svojega sorodovinca, ministerskega predsednika kneza Adolfa.
Gosp. Winkler, smo rekl;, je prvi de-
Jezikoslovne opazke nefilologa.
Oudo je to na svetu, da človek o tem najraje govori, za kar ima najmenj poklica; videti je, kakor bi si natore želele pomagati, in popraviti oni deficit, kakor kak fiuančni minister v Avstriji, ki ima vedno dosti z deficitom opraviti. Jaz sem v svojih prostih urah včasih premišljeval našo slovnico in naš pravopis, in pri tem mi je prišlo toliko misli v glavo, da bi bil ta podlistek davno prekratek, ko bi hotel vse to zapisati. Najpoprej moram konstatirati , da nas Slovencev zdaj prav za prav nobeden slovenski ne zna, iu da nobeden pravilno ne piše.
To je tudi nemogoče, ker ne vemo, po kom bi se ravnali, ali po Janežiču, ali po Levstiku, ali po Marnu, ali po Cigaletu. Še v tem nismo na čistem, ali imamo pisati po ko-renici, ali po izgovarjanji. Nekteri pišejo „moško", drugi „možko", nekteri „z njo", drugi „ž njo". Večinoma je v navadi pisava po ko-renici, zato ne razumem, zakaj pišemo enkrat „z" lučjo, drugokrat pa „b" kamnom ; če je le fonetika veljavna, zakaj potem pišemo ,,ti-
želni predsednik, ki se odlikuje kot zveBt sin matere Slave in ni le Slovenec po rodu, ampak tudi po duhu. Rodil se je 9. novembra 1. 1825 v Trnovem na Primorskem ter višje praviie šole dovršil I. 1849 na Dunaji. Prva njegova služba je bila v Gorici pri nekdanjem mestnem in deželnem vradu (Stadt- und Land-reeht). Potem je služil pri raznih sodnijskih iu pozneje pri mešanih okrajnih vradih in pri zemljišnih odveznih komisijah. L. 1866 je postal okrajni načelnik v Korminu, kjer je bil zarad svojega vestnega m izvrstnega službovanja odlikovan z viteškim križem Franc Jo-žefovega reda. L. 1868 je postal okrajni glavar v Tolminu iu ob enem načelnik cestnega odbora tolminskega. L. 1871 je prišel kot na-mestniški svetovalec v Trst, kjer je dobil leta 1875 naslov dvornega svetovalca, I. 1876 pa je prišel ua Dunaj kot pravi dvorni svetovalec k novi, ravno tedaj osnovani upravni sodniji. Kjer koli je služil, bo ga ljudje jako čislali zarad njegovega priljudnega in pohlevnega obnašanja, ter mu svoje zaupanje s tem pokazali, da so ga občine Kormin, Sežana in Kastva izbrale za častnega srenjčana, in da so ga kmtčke občine že I. 1861 volile kot poslanca za deželni zbor Goriški, ki ga je bil prvih 6 let izbral tudi za deželnega odbornika, in kteremu je bil 1. 1877 imenovan celo za namestnika deželnega glavarja. Ko smo dobili nepo-srednje volitve za državni zbor, bil je gospod Winkler od slovenskih kmečkih občin na Goriškem leta 1873 izvoljen tudi za državnega poslanca. Ko smo imeli lanskega leta nove volitve za državni zbor, so si omenjene občine g. Winklerja vnovič izbrale za svojega kandi-
data. Od druge strani pa se je hudo agitiralo zoper njegovo volitev, češ , da ne zasluži zaupanja, ker je kot uradnik preveč od vlade odvisen in je bil v prejšnji dobi celo stopil v liberalni vladni klub. Ali kdor je poznal brezobzirnost prejšnjega ministerstva, ktero je zlasti razodevalo proti vsem od vlade odvisnim ljudem , gosp. Winklerju pač ni mogel tolikanj v greh šteti njegovega ravnanja, kakor so delali nekteri na Goriškem, da bi bili zabranili njegovo izvolitev. Toda večina volilcev, ki so g. Winklerja in njegovo pošteno srce dobro poznali, se po omenjenih agitacijah ni dala ostra-šiti in je pri zadnjih volitvah vnovič g. Winklerja izvolila za svojega državnega poslanca. Nasprotni kandidat, g. Povše ostal je bil v manjšini.
Obravnave sedanjega zbora so pokazale, da so Goričani izvolivši Winklerja prav storili. G. Winkler kot star poslanec dobro pozna vsestranske razmere in je s svojim bistrim umom in dolgoletno skušenostjo pri obravnavata, zlasti v odsekih, veliko pripomogel v pojasnenje in ugodno rešenje raznoterih zadev. Ker je odpadel nekdanji vladini pritisk na poslance vrad-nike, se je vsakdo po svojem prepričanji smel pridružiti tej ali oni stranki, in g. Wikler je precej v začetku stopil v Hohenwartov klub, ki je njegove nenavadne zmožnosti kmalo spoznal in mu svoje posebno zaupanje pokazal a tem, da ga je izvolil za svojega zastopnika v prav mnogih najimenitnejših odsekih.
Še tesneji zveza pa je med g. Winklerjem in drugimi slovenskimi poslanci, s kterimi se je vedno še posebno prizadeval in trudil za domače, potrebe naroda slovenskega. Ko se je
žko" in „Angležko"? Po vsem tem pridem do zaključka, da je naša pisava brezznačajna.
Nadalje kar na vse U:ta povem, da mi je zoperna brezštevilna množica „j-" tov v našem jeziku. En čas so v vsaki besedi vrinili kak „j", tako da je moral človek kar nervozen postati v pogledu na ta prejotovani jezik: ,,lju-bav", „ginjen", „domišljiv" še ni bilo zadosti, dobili smo jotov še zmirom več : „ljudij", „nij-mam" itd, to je kar mrgolelo samih ,.j", dostikrat nepotrebnih, ki so pačili celo izgovarjanje: kar zoperno mi je bilo slišati v gledišči govoriti „lijuba moja sestra" namesto „luba", kakor se „Ij" po Slovenskem sploh izgovarja, in narod ima o jeziku vendar prvo besedo.
Pri tej priložnosti moram omeniti, da se nikakor ne skladam z onimi absolutisti, ki hočejo svojo voljo narodu diktirati kot postavo. Jezikoslovec ima nalogo, tisti govor, ki je med narodom v navadi, vrediti v postave, nikakor pu sam si izmišljevati postav ali novih besedi ali presajati take iz druzih jezikov na naša tla.
Ravno tako absolutistično je strastno preganjanje germanizmov. Germanizmov v mestnih dialektih vse mrgoli, in teh ne bom zago-
varjal, pa imamo tudi germanizme, ki so se po celi Sloveniji vdomačili, ter si pridobili nekako domovinsko pravo, tako besede „glih" „precartan" „gvišno" in še mnogo drugih. Izganjanje takih germanizmov ima tri slabe nasledke: prvič se jezik dela nerazumljiv; drugič se jezik siromaši , ker za mnoge izgnane germanizme še nemarno nadomestnikov, tretjič pa dela veliko zmešnjavo v pisavi, ker vsak druge nadomestnike za pregnane germanizme skuje. Angležki jezik ostane vedno angležki, čeravno je mešan ca iz germanščine in roman-ščine, in najlepše dela so spisane v tem jeziku . kralj pisateljev, Shakspeare, je pisal v tem jeziku. Francoščina, nemščiua, ruščina, so polne tujih besedi, ne razumem, zakaj bi ravno Slovenci morali kot narod poginiti, če imajo nekaj tujk v svojem jeziku. To preganjanje tujk je pri nas včasih tako strastno,'da še domačim, čisto slovanskim besedam ne prizanašajo, ako se jim le zdi, da so nemške. Tako marsikoga kar mrzlica strese, če bere besedo „glaž". In vendar je „glož" čisto slovanska beseda. Rusi pravijo očem „glazi", in verjetno je vendar, da so oči prej imeli in krstili, nego
bila toraj raznesla novica, da g. Kallina pride za c. namestnika v Brn, navdajala je naše slovenske poslance želja, ako bi bilo mogoče g. VVinklerja dobiti za deželnega predsednika ua Kranjskem. Narod slovenski mora biti s tem imenovanjem zadovoljen in sicer ne samo zato, ker dobi tako izvrstnega deželnega predsednika, ampak tudi zarad tega, ker Dam je ta izvolitev porok, da vlada hoče za Slovence vendar le tudi kaj storiti in da so le raznotere okoliščine, kterih pa iz previdnosti ne sme prezreti, krive, ako se dozdaj še ni moglo toliko zgoditi, kolikor so nekteri pričakovali. Pačasi pride vse ua vrsto, kar nas teži in se bo rešilo po željah in potrebah naroda slo venskega. To imenovanje pa tudi kaže, da je bila naša zadDja izjava, da nam naši poslanci ne prineso nobenih pirhov z Dunaja, prehuda in prenttgia. Radostno pripoznavamo, da smo dobili lepše pirhe, kakor bi se jih bili mogli po odhodu velecenjenega g. predsednika Kallina nadejati. Novemu deželnemu predsedniku pa prav iz srca zakiičemo : Na mnogaja leta I
Pripravimo se za volitve.
V pondeljek, torek in četrtek po beli nedelji imamo volitve za ljubljanski mestni zbor. Važnost teh volitev razpravljali smo še prejšnje leta dosti obširno. Vsacega zavednega Slovenca mora v srce boleti, da je Ljubljana, naše središče in glavno mesto, še vedno v rokah tujcev in potujčencev, renegatov in birokratov. Ti dajejo postave in ukaze svobodnim, neodvisnim meščanom, na kojih ramah slonijo vsa bremena.
Dosti britko občutijo naši meščani neprestane sekature in sitnosti. Kamor prideš, tožili ti bodo hišniki, koliko zopernosti jim delajo n. pr. zavoljo stranišč, v kterih hočejo nekteri videti vir vseh bolezni. V re snici pa ljudje vkljub desinficiraniu še vedno mrjo, in to v tako obilni meri, kakor malo kje drugodi. Naj bi raje preskrbovali ljudem dela in zaslužka, da si bodo mogli kupiti zdrave hrane, potem ne bodo tako bolehali.
Kar si kdo zmisli, vse se mora zgoditi, danes nov ukaz zaradi ogledovanja mrli-čev, jutri zaradi klanja živine, pojutranjem zopet kaj druzega, tako da teh sanitarn h na-redb ni konca ne kraja. Ko se je vzdignil hrup, da je daleč tam na Ruskem človeška kuga, sklical se je brž ves sanitarni konvent,
in dostavila se je komisija zoper kugo; slednjič se je skazalo, da je bilo vse le prazen hrup, kar je le sreča za nas Ljubljančane, ker se je bilo bati, da bodo morebiti naB vsacega posebej z vitriolom desinficirali. Mar bi bili sostavili komisijo zoper jetiko, za ktero res vsako leto na stotine ljudi pomrje, ali pa zoper davico, za ktero je toliko otrok pomrlo! — Kdor hoče tedaj rešen biti raznoterih sitnosti, naj glasuje za slovenske kandidate, ker ti mu ne bodo vsake izmišljije vrivali
Nemškutarska stranka se baha s svojim dobrim gospodarstvom, če se jim je posrečilo, da so dobili poldrugi miljon na posodo, nastane še vprašanje, kako bodo ta denar porabili ? In ravno v tem oziru smo nekaj slišali, kar bo gotovo vsacega meščana z nevoljo napolnilo. Mesto ima namreč zidati kosamo, in to je potrebno, ker drugače vojaške posadke ne dobimo; in vsi obrtniki čutijo hudo pomanjkanje denarjev, ki je nastalo vsled tega, da uemamo vojakov v mestu. Zdaj je pa v mestu na celovški cesti neka podrtija, imenovana „colisseum", ktere lastnik je neki Witihalm v Gradcu.
Če mesto zida novo kosamo, potem bi ostala ta čudno zidana hiša vedno prazna , in tega se je nje posestnik zbal, ter je storil ponudbo, naj jo mesto kupi za kosamo. In mestni zbor jo bojda res misli kupiti! Morebiti bo za to podrtijo lastnik zahteval kakih 150.000 gld., mesto bi pa potem imelo v svoji lasti Btaro zi-dovje, za kosamo čisto nepripravno, ki se zna vsak hip podreti, tako da se bo vsak vojaški poveljnik dvakrat premislil, prej da v tako zidovje vojake posadi. Za tisti denar bi mi lahko zidali veliko, novo kosamo, z dvoriščem, kakor za vojake gre, iu z vso pripravo. Izve denci nam trde, da je „colisseum" slabo zidan, čisto nepripraven za kosamo, in že njegova lega v tisti jami ga ne priporoča; sicer pa si vsak sam lahko ogleda ta stavbeni ,,mon strum". Tedaj, da bi mi AVitthalmu iz zadrege pomagali, naj bi 150.000 gld. tje vrgli, in to naj bi bilo dobro gospodarstvo ! Slovenski, neodvisni meščani, ki morajo svoj kruh trdo z rokami zaslužiti, in ne vlečejo iz nobene javue kase, oni bi si dvakrat premislili, prej da bi toliko denarja v staro zidovje vtaknili ki se bode moralo vsako leto popravljati. Zato volite raje domače, neodvisne, slovenske kandidate !
„glaže
Glaž pride od „gledati", „gljadati", ker se skoz glaž skoz gleda; Slovani so gla-žovino od Feničanov dobili, ter to stvar krstili po besedi , gled , gljad''. Po Slovanih so to besedo povzeli Nemci in rekli „glas", tedaj rabijo le Nemci slovanizem, ne pa Slovani germauizem. Še danes Slovaki glaže na Nemško nosijo, dokaz, da so Slovani to industrijo najbrže prej pozuali, nego Nemci.
Iz tega izgleda se pač jasno vidi, da slepa strast le škoduje , in da strastni puristi naš jezik dostikrat po nepotrebnem siromašijo, ker izrivajo vdomačeue in dostikrat prav potrebne besede iz Djega. Toda v tem mnenju stojim čisto sam, in moram dosti pretrpeti, da pišem najraje v pravem narodnem jeziku, kakor je v Btari navadi po celi Sloveniji. Upati je, de se bo tudi v tem začelo trezneje misliti, kakor smo prestali že toliko slovniških novotarij.
Še slabeje, ko pravopis, uredjen je naš naglas. V dveh krajih se slogi enako ne na-glašajo: ua Koroškem pravijo „tak", na Krauj-skem „tako", na Koroškem „repica", na Kranj-
skem „repica"; v enih krajih so „dremali ', v drugih so „dremali", itd. in indefinitum. Člo vek bi mislil, da je to za pesnika dobro , če ima tako na prosto vo!jo dano, kako sme be sede naglašati. Pa to ni istina. Meni vsaj bi bilo stokrat ljubši , ko bi bil naglas določen in prav hvaležen bi bil tistemu jezikoslovcu kteri bi nas od te dvomljivosti odrešil, ker s sedanjo prostostjo se nobenemu prav ne stori in nobena disharmonija ni tako žaljiva za ušesa, ko ta, če kdo kako pesem deklamira ali bere, in sloge drugače naglaša, kakor je bila volja pesn ka. Pesniku je prav iahko kako besedo prestaviti ali vmes vtakniti, in kdor tega ne zna, uaj se nikar z verzi ne ukvarja ; če pa ne ve , kako bi besede naglašal, je dostikrat v zadregi, iu v zadregi je tudi ta, ki pesem bere, ako stopov ne pozna, posebno če je dosti dak-tilov vmes, človek res ne ve, kako bi bral. V tem bi pač s veseljem pozdravili postavoda-jalca!
S temi opazkami naj bo danes zadosti, morda drugokrat kaj več.
L. Haderlap.
Znano je nadalje, kako sedanja večina mestnega zbora našo narodnost prezira, kako v šole le nemščino sili, čeravno je Liubljana slovenska, kako nemški uraduje , in kako je vselej pripravljena, pomagati nasprotnikom našega naroda. Kdaj so se še nemškutarji potegnili za kako stvar, ki bi vtegmla Ljubljano povzdigniti, kakor na pr. vseučilišče, viša Bod-nija itd.? Vse naše prizadevanje ovirati, na rodnjake suinuičiti in črniti, to znajo, da bi pa vstvarili kaj koristnega, plodonounega, da bi priskrbeli ljudem zaslužka , o tem Be nič ne sliši; nasprotno še raje domačina potlačijo in boljše zaslužke privandranim Nemcem po-dele. Slovenec je na svoji lastni zemlji tuj in zaničevan, dokler bodo ti ljudje šarili med nami — zato VBak sam sebe po obrazu bije, kdor je kranjski domačin, pa nemškutarske kandidate voli I
Našim redoljubom in agitatorjem pa priporočamo izrek: „fortiter in re, suaviter in modo!" (odločno v bistvu, pa zmerno v obliki); treba je zmernim, poštenim Nemcem in drugim tujcem smerno, prijazno nasproti stopiti, ter jih zagotavljati, da se nemajo od nas ničesa bati, — vendar pa ob enem odločno povdar-jati, da prva beseda v naši deželi pripada nam domačinom, in po svoji večini bodo to tudi priznali, če so pošteni, in ne podkurjeni zagrizenci.
Uradnikom nasproti je treba povdarjati, da se nemajo zdaj nič več nemškutarjev bati, ker so ti zdaj ob ves upliv in ob vso moč pri merodajnih krogih. Najjasneje se je to pokazalo, ko bo v gosposki zbornici trije nadvojvodi z našo stranko glasovali, tedaj ne more biti dvomljivo, na kteri strani bo simpatije ceBarSke hiše. Vlada grofa Taaffeja se tudi le vzdržuje s pomočjo naše stranke , in Taaffe je že pri zadnjih volitvah pokazal, da mu je ljubši poštea AvBtrijanec, če je prav Slovan, neko kak prusijanski renegat. Kdor se opira in zanaša še na Stremayra, ta naj bo preverjen, da Stremayr ne bo dolgo več ministrova), po velikanski nezaupnici, ki jo je doživel te dni v državnem zboru ; ko je bilo vkljub ujegovim ugovorom posiluo legaliziranje z veliko večino odpravljeno, moral bi že zdaj svojo ostavko dati, in to tem bolj, ker ga nobena stranka ne mara.
Letos, ko je vlada nevtralna, nam je mogoče zmagati, ako se dela krepko lotimo; naj bi vsi rodoljubi to priložnost porabili, in očistili Ljubljano črnega madeža renegatstva, da postane zopet — bela !
Politični pregled.
Avstrijske deielc-
V Ljubljani 22. marca.
Državni xf>oi* se je razišel na velikonočne počitnice. Če pogledamo na njegovo delovanje nazaj, priznati bomo vendar morali, da je sklenil marsikaj koristnega in storil več dobrega, nego prejšnji ustavoverni državni zbor v šestih letih. Tako se je odpravilo posilno legaliziranje, ter odvzelo se s tem težko in mučno breme našim po deželi raztrošenim kmetovalcem, ki so dostikrat na ure daleč morali s pismi okoli hoditi; sklenilo se je zidanje potrebne arelske železnice; uravnala se je zemljiška vcenitev; sklenila postava za olajšanje davka pri podpornih hranilnicah itd. Da mnoge prav potrebne postave , kakor odprava časnikarskega koleka, postava zoper oderuštvo in še druge take niso prišle še na vrsto, krivi so največ centralisti, ki so o vsaki stvari btra-šao veliko govorili, ter tako vse zavlekli; Bamo
pri obravnavi vojne postave oglasilo se je 26 ustavovernih govornikov, in debata bi bila cel teden trpela , da jim niso naši, ki se jim je časa škoda zdelo, besedo prestrigli.
Iz Dunaja nam poroča telegram, da je postal slovenski poslanec Winkler deželni predsednik kranjski. To je zares vesela vest, ker je Winkler naroden mož, in smemo od njega pričakovati, da bo odpravil marsiktero krivico, ki uam je ostala kot zapuščina prejšne sisteme. Ker so mnogi politični in drugi uradniki do zdaj še veduo mislili, da morajo ex offo nasprotovati Slovencem, ter so nam pri vsaki priložnosti polena pod noge metali, podučil j.h bo zdaj gospod Andrej Winkler, tako upamo, da so tisti časi minuli. Ker se bližajo volitve za ljubljanski mestni zbor, bodo uradniki v Ljubljani v kratkem imeli priložnost pokazati, ali hočejo voliti z narodom, med kterim živč, ali pa hočejo nasprotovati celi deželi in kljubovati dovolj jasno izraženim namenom vlade, da po konci vzdrže propadlo in onemoglo nem-škutarsko kliko. Ako mislijo še nadalje delati v smislu prejšne vlade in kljubovati namenom in duhu sedajne vlade, ki Bi je na program zapisala objektivnost in Bpravo, — potem se bodo gotovo našla sredstva in pota, da se takim uradnikom peruti postrižejol
Dunajski listi govorč o neki iiiinister-dki krizi in sicer pravijo, da ima Stre-mayr odstopiti, da ga pa še držita Korb in Horst. Mi bi mu voščili srečno pot, ker on kot tak ustavoverni privrženec, ki je zadnje čase svoje strankarsko stališče tako pikro in razžaljivo povdarjal, se ne poda in ne prileže v miniBterstvo, ktero hoče doganjati spravo, in ktero uaglaša svojo nepristranost. Grof Tauffe mora slednjič sam sprevideti, da tako ne gre naprej , in da mora celo miuisterstvo iz desne Btranke vzeti, ali pa vsaj Stremayra nadomestiti z bolj zmernim možem, ker taka vlada, ki je v sebi ueedina, daje prav žalosten pogled na zunaj, in je vendar čudno, če minister proti ministru glasuje, kakor se je v tej sesiji že večkrat zgodilo. Ustavoverci bojda Stremayru sami prigovarjajo , naj odstopi, in sicer zato, da bi Taaffeja porinili čisto na de sno strau, in potem mislijo strašen hrup zagnati, kako se nemštvo v Avstriji zatira, iu provocirati vmeševanje Nemčije v naše notranje razmere; oni upajo, da bo zopet kdo vmes segel, in kakor nekdaj Huhetiworta vrgel tudi Taaffeja ter potem nemško - liberalce zopet ua gorko posadil, ter jim vlado iu krmilo v Avstriji izročil in asekuriral. Tako daleč menda pa še nismo, da bi Bizmark v Avstriji gospodarili
V nanje države.
Muogi listi so čenčali, da je nastala velika mržnja med ltu«»ijo in Francijo,
ker francoska vlada ni hotela Rusom izročiti nhilista in morilo» Hartmanna. Ruska vlada pa ravno izjavlja, da hoče prijateljske razmere do Francije nadaljevati, ker uvidi, da je francoska vlada le vsled pritiska svojih demokratičnih elementov tako ravnati morala.
Viitiii bo se Avstrije zbali, ter so mnogi poslanci v laški zbornici hudo grajali početje in rovanje irredentarjev. Minister je obljubil, da bo zanaprevj rogovileže bolj v strahu držal. Nam zna vse eno biti, kaj v laškem parla mentu govorč, bali bp jih tako nikdar nismo.
Izvirni dopisi.
Iz lijuhljaiic 19- sušca. (Strokov-njaške šole.) Da je naše narodnogospodarstveno stanje slabo, se ne da tajiti. Da je k temu
mnogo prejšna državna sistema kriva je gotovo, ker je njeuo načelo bilo le ponemčevanje in pritiskanje Slovanov na Bteno. Vse se je nam v drugi meri dajalo kakor Nemcem. Nemcem so dali mnogo več šol, nego nam Slovanom, da bi vsaj nemška kulura in blagostanje nemškega ljudstva v Avstriji bilo višje nego omika in blagostanje Slovanov. To ne velja samo od ljudskih in srednjih šol, temuč tudi o Btro-kovnjaških šolah, ki imajo nalog, pripravljati učence naravnost za praktično življenje.
Dandanes so davki mnogo višji nego so bili pred 40 leti in tudi druge potrebščine na šega kmetijskega in meščanskega prebivalstva so mnogo večje kakor bo bile takrat, zraven pa tuja konkurencija grozi našemu kmetijstvu in našej obrtniji. Treba bi bilo, da bi kmetijstvo dandanes več douašalo , nego je pred 40 ali 50 leti, ravno tako trgovina in obrtuija. Zemlje je pa vedno enako, zato je treba, da se na enakih tleh več pridela, posebno, ker se prebivalstvo vedno množi. Da pa to dosežemo, treba je dobrih strokovnjaških praktičnih šol. Te šole so različno po svojem namenu vravnane. Nektere so kmetijske, druge se zopet pečajo le s posameznimi deli kmetijstva, kakor z vi-norejo, vrtnarstvom i. t. v drugih strokovnjaških šolah se podučuje gozdnarstvo, ali rudarstvo, ali pa kaka obrtnija, kakor v Idriji, kjer je šola za pletenje špic. Na Kranjskem je mnogo obrtnijskih krajev, ki bi se hitro povzdignili, ko bi se napravile strokovnjaške šole. Slovenec ima izvrsten talent, kar kaže to, da so se razue obrtnije pri nas brez vladne podpore razvile, kakor izdelovanje lesene robe v Ribnici in Sodrašci, sitarije v Stražišči in t. d. Ko bi pa nam vlada na pomoč prihitela z ustp.-novljenjem specijalnih šol, bi Be te obrtnije še bolj razvile in deželi donašale mnogo dobička. Takih strokovnjaških šol je po Nemškem mnogo, zato je blagostanje na Nemškem večje nego pri nas. Ker pa Slovani ravno tako davke plačujemo, zato mora vlada slovanskim krajem ravno tako pomoči kakor nemškim , to so zahtevali čehi v svojem memorandumu, in to moramo tudi Slovenci zahtevati glede strokovnjaških šol.
Kakošne pa morajo biti te šole pri nas na Slovenskem? Gotovo, da slovenske, ker nemške bi nam nič ne koristile. Zraven pa mora biti poduk v nj h priprost in lahko razumljiv. ču bodo te šole take, bodo tudi koristile našej narodnej stvari, ker bodo pomno-ževale število izobraženih po naših srednjih stanovih.
Ker Slovenci nimajo nobene kupčijske šole, je naš kupčijski stan bol) ali manj ponemčen. Celo narodni kupci svoje knjige in račune pišejo v nemščini. Da se bo ta slabost naših trgovinskih krogov odpravila, treba, da se naši trgovci na narodnej podlagi izobražijo. Zato je treba, da se slovenska kupčijska šola v Ljubljani ustanovi na državne ali na deželne stroške. Potem Ljubljana kmalo postane čisio slovensko mesto in zginilo bo nemško spako-vanje , ki je našim narodnim krogom zelo v nečast in jih jako ponižuje. V taki kupčijski šoli se ve da bi se poleg slovenščine učili razni drugi v kupč jstvu potrebni jeziki. Ozirati bi se moralo tudi na srbohrvaščino in ruščino, ki boste zelo važni v trgovini postale.
Zato morajo naši slovenski poslanci se potegniti, da se na Slovenskem ustanovi potrebno število strokovnjaških šol, posebno pa kupčijska slovenska šola v središči Slovencev, v beli Ljubljani.
Iz IJuliljane 19. marca. (Katoliška družba za Kranjsko) deluje malo in pohlevno,
kakor dobri Kranjci in pošteni Slovenci sploh-Vnanji njeni udje vživajo le to, kar jim dojde v roke, ali kar časih o posebnih slavnostih za nje stori, in to je v obče malo. Vsaj tudi po Bvojih pičlih močeh več ne more. Vendar bi se človek moti), ki misli, da Bicer nič dobrega nima. Domači t. j. ljubljanski udje njeni imajo knjižnico, iz ktere si izposojujejo dobre knjige; imajo besednico, kjer se shajajo in po domače razvedrujejo. Letošnjo zimsko dobo pa so imeli še posebno duševno zabavo. Vlani že je odbornik g. dr. Čebašek pričel v njej času primerne, koristne govore za družnike — o Bogu človeku, o veri, naboženstvu itd.; letos pa so se tega poprijeli še drugi mlajši gospodje), in vrstili so se o sredah v njenih sobanah izvrstni slovenski govori bodisi glede na vsebino ali na obliko — o veri in cerkvi, o krščanstvu in poganstvu, o Bogu, človeku, naravi; opravi omiki in sreči; o Rimu, njegovih prijateljih in sovražnikih ; o Slovanih, ss. Cirilu in Metodu; o verskem vplivu na družbo in državo i. t. d. Vrstili bo se v govorih gg. dr. Čebašek, dr. Jeglič , špirit. Flis , prof. Marn , prof. Zupan, kat. Kržič, učit. Močnik itd. Obžalovati je le, da se jih je poleg duhovnov vdeleževalo premalo neduhovnov, in želeti je, da bi se omenjeni govori priobčevali na korist večemu občinstvu , pa da bi stanovitno [gojila enake zabave katoliška družba tudi v prihodnje, kajti vselej se kaj prime in blago početje naposled gotovo ne bode brez dobrega VBpeha. Bog daj!
Domače novice.
V Ljubljani, 23. marca.
(O slovenskem slovniku.) Kdor bere nemško teto Triesterico in po njej „Slov. Narod'1, pa „Novice" in njih razpravo g. Cigaletovo
0	„Slov. Županu" ne vi, kaj bi si mislil; vsakdo pa gotovo želi, da skoro na svetlo pride slo-vensko-nemški Volfov slovar.
(O ceciljanstvu.) Nedavno se je v namen, ki ga ima družba cecilijanska, vstanovila in potrdila družba občna ali jednota Cirilska v Pragu s sedežem, a za vse dežele to stran Litave ali v državnem zboru dunajskem name-stovane. Ravno sedaj se razpošiljajo in razpravljajo ujena pravila, in morebiti se medsebojne nepristne borbe uaveličani Slovenci sklenemo in zedinimo v tej hvale vredni smeri.
(Čast. g. Jos. Marinko) , prej kaplan v Kostanjevici na Dolenjskem, vmes pomočnik v Preski, je postal pretekli vtorek 17. marca na Graškem vseučilišču dr. bogoslovja, in postane za sedaj duhovni pomočnik v Cerkljah na Gorenjskem; Jan. Svetina pa je dovršil v Gradcu skušnje za učiteljstvo iz matematike in fizike v srednjih šolah.
(Kako stojimo ?) se odziva glas iz Slavonije v ,.Obzoru" (X, 66) v grozno obupanem sostavku o brezznačajnosti sedanje dobe in sedanjega občinstva. Brezznačajnost ta vlada, med posamniuii. Tu mora pričeti se tudi zdravljenje. Posamni skrbimo zato , da bodemo v istini bogo- iu domoljubni, pa skoro se jame vse obračati na bolje.
(J. Kopitar.) Nemalo pozornost obračajo na-se sostavki, v kterih v „Učit. Tovarišu" opisuje prof. J. Marn rojaka kranjskega, slavnega Jerneja Kopitarja, čegar rojstvena stoletnica bode letos meseca avgusta, čast vse Kranjske bi zahtevala, da se v Bpominj preslavnemu rojaku dotlej kaj stori.
(Družba kmetijska) je poslednje dni prejela od si. ministerstva kmetijstva dvoje do-Ipisov, ktera kažeta, da si vlada resno priza-
1	deva, v življenje sklicati take zavode in na-
prave, po kterih bi se reja goveje živine po vseh deželah cesarstva tako pomnožila in povzdignila , da bi domače dežele toliko živine prirejevale, kolikor več je bodo potrebovale, ko se bode zarad obrambe goveje kuge ieta 1881 meja cesarskih dežel za zmerom zaprla proti Rusiji in Rumuniji, ki ste dozdaj vsako leto na milijone svojih goved prodale v dežele našega cesarstva. V enem pismu praša gosp. minister grof Falkenbayn družbo kmetijstko. kaj ona misli o ustanovitvi asekurance za govejo živino v vsaki deželi ? ali naj bi bila asekuranca prostovoljna ali posilna? ali na bi se asekurance osnovale za celo deželo sku paj ali le za posamezne okraje in okraje skupaj ? kako naj bi vlada uplivala. da se ustanovijo dobre živinske asekurance? — Drngo pismo stavi družbi kmetijski 12 vprašanj, kaj naj bi kmetijski gospodarji in živinorejci sami počeli, da se pomnoži in zboljša govedoreja z ozirom na čas, ko se bodo meje med Rusijo in Rumunijo in pa Avstro-Ogersko zaprle in ne bode več tuje goveje živine dohajalo v naše cesarstvo : kako namreč pridelovanje klaje pomnožiti, žita pa zmanjšati, — kako stelje več pridelati, kako senožeti bolje oskrbovati, — kako dobra goveja plemena vpeljati, — prepoved premlada teleta klati, — skrb za umno živinorejo, — premije za izrejo pitanih volov, — vpeljanje sejmov za pitano živino? O vsem tem in o še več druzih rt Čeh želi miuisterstvo kmetijstva tudi od naše družbe, kakor od vseh druzih kmetijskih družeb, izvedeti dobrih nasvetov, da ua njih podlagi potem prične daljš-nje delovanje. Gotovo bi centralnemu odboru družbe kmetijske dobro došla poročila o tem: kaj naši živinorejci mislijo o živinski aseka-ranci? Po naših mislih bila bi taka asekuranca proti škodi živine gotova dobrota hišnim gospodarjem; ali posilna bi morala biti, to je, vsak lastnik bi svoja goveda moral zavarovati, kajti po tem bi tarifa celo majhna bila , in le taka asekuranca bode dobrotljiva naprava, ktera ne bi težila nobenega gospodarja , če za malo krajcarjev zavarovanja dobi odškodnino, ko mu živina pogine.
(Iz seje deželneqa odi. 5. marcija) Vsled dopisa nekega deželnega odbora se je pretresalo vprašanje zarad naprave hiralnice v bolnišnici za take bolnike, ki so neozdravljivi, pa se tudi ne morejo kam dalje prepeljati; — razpravljalo se je, kaj je pri novi deželni norišnici na Studencu še treba dodelati in pripraviti, predno se bode odprla, in koliko bo treba za to norišnico še denarja, da se vse pripravi; — sklenilo se je, da se razpiše služba sekundarjev v deželni bolnišnici z natečajem do 25. marcija.
Razne reči.
—	Pet cerkvenih pesnij za moški zbor uglasbil Avgust Leban, uredil Janko Leban, učitelj v Lokri, natisnil in založil R. Milic v Ljubljani. Tako se imenuje ravnokar iz išlo glasbeno delo, ktero se dobiva pri založniku g. Milicu v Ljubljani po 60 kr. iztis, (po pošti 65 kr.) —
—	Svoboda na Anležkem. Kako svobodo imajo Angleži, se vidi iz tega, kako smejo v svojih časuikih in volilnih shodih ministre zmerjati. Lord Beaconsfielda — Disra-elija, ministerskega predsednika, imenujejo „klativitez, zvita kača, smrtni sovražnik, levi razbojnik, tat, komedijant, morskijtolovaj, garjev politikar, otročja glava, norec, osel, krokodil, despot, usurpator, falot, goljuf itd.
—	Prebivalstvo na Francoskem.
Med tem, ko je pri nas vedno več ljudi, leze število prebivalcev na Francoskem vedno bolj nazaj. Nekaj je tega krivo razujzdano življenje, da ljudje niso več tako rodovitni, nekaj je kriva potrata in razvajeno življenje žensk, da se mladi možje zakona bojč, nekaj pa je kriva po Franciji razširjena razvada, da zakonski nečejo več ko k večem dva otroka imeti. V Pikardiji pride na 35 oženjenih kmetov 37 otrok. Početkom tega stoletja je prišlo še de vet otrok na en zakonski par, zdaj pa jih pride komaj po troje. Ce bodo Francozi tako naprej živeli, bodo polagoma še izumrli.
Volilci IJiiblJamikeKa mesta
so vljudno povabljeni, da bi se prav obilno vdeležili volilnega shoda, ki se bo vršil v četrtek 25. t. m. (t. j. v praznik Marijinega ozna-novanja) ob 11. uri dopoludne v čitalnični dvorani, in pri kterem se bode razgovarjalo o kandidatih za prihodnje mestne vohtve.
Telegrallenr denarne rrnr il. marca. Papirna rent« 72.30 — ftratiern» r^nt» 72.95 — Zlata renta 87.85 — 1880letno državno Dosojiln 129 Bankin« »koije 8C — Krnditne akcije 299.76- Loidr.n 117.80— — Ce». kr cekini 5.67. — 20-trankov 9 47.
Eksekutivne dražbe
30.	sušca. Anton Iiiščak (l) iz Nove Žice (1890) vPoetojni; Jože Spetič (11 iz Neverk (2525) v Postojni; Frane Stradjot (1) iz Neverk (1550) v Postojni; Jože Prelesnik (1) iz Prelesja (206) v Mokronogu; Urša Vrankar (3) iz Rorja (1336) v Litiji; Miha Dcbeljak (1) iz Topola (660) v Ložu ; Andrej Žitko (1) iz Selca v Po atojni; Tomaž Šabec (3) iz Trnja v Postojni; Lena .Tanežič (1) z gorenjega Jezera (1350) v Ložu; Franc Čepek (1) iz Novo Žiče (3330) v Postojni.
31.	sušca. Anton Korltnik (1) iz Leskovca (715) v Krškem ; Jože Počkar (3) iz Kazgorja (848) v Vipavi; Milia Žokalj (1) iz Kreke vasi (2820) v Krškem; Janez Novak (1) iz Št. Vida (2275) v Ljubljani; Jože Rutar (1) iz Grintovca (250) v Zuženbergu ; Lorenc Kregar (3) iz Pod-bukovce (1838) v Ljubljani; Miha Vene (1) iz Bučke (227,1 v Krškem ; Jože Zorko (1) v Krškem (1836); Franc Jurečič (1) iz Kalca (1524) v Krškem; Mina Stojs (1) iz Raškega vrha (50) v Krškem ; Janez Kirer (3) iz Zaboršta (200) v Krškem; Luka Gašperlin (1) iz Kuplevasl (3880) v Kamniku; Franc Dolinar (1) iz Velike Doline (530) v Kostanjevici.
Koper
protin ■» putiko
dobro zdravilo zelišna voda, ki se imenu
basorin.
ki jo potrjena od ccsarja, in jo izdeluje
Franc 11 MIH-Ihi.
lekar v Neunkirclien.
To zdravilo so zdravniki pregledali in potem je dobilo od cesarju Franca Jožefa I. posebne pravice. S to vodo se mora človek od zunaj trdo poinazati (poribati) , ter iuia moč, da trganje ustavi, kri pomiri , bolečine utiši, ter jo dobro zdravilo zoper slabo živce, zoper slabost in bolečino v udih, zoper protin, trganje, putiko glavobol, omotico, bučenje v ušesih, bolečine v križu, zoper slabe in utrujene noge, (posebno dobro za gojzdarje, vo jake) ; tudi če človeka v straneh bode, čo ga trga v nogHh, in enakih bolečinah je ta voda dobra za mazanje.
Flašica z zdravniškim navodom in z zavitkom vred velja 1 gl. 20 kr.
Na prodaj jo ima	(8)
Peter l.nssnik v Ljubljani.
%«lr;t v «»iBi
V Avstro-Ogerski, Nemčiji, Franciji, Angliji Rumuniji, Španiji, Ilolandiji iu Portugalski varovani
Wilhelmov
eaj za čiščenje krvi proti pro-tinu in putiko
je edino pomagalno
dr. Tancer, i spomladansko zdravilo.
nib nn inenUh Snlnh o,	I Nli ttii**** »XXMiZ*XS BtXZXXXXZXSf
,.	» J-? 1
D voljeno od
učenik na visokih šolah v Gradcu,
zdravi v Ljubljani pri „Slonu", in ostane tukaj 14 dni od 20. sušca naprej,
od zdravi in stavi zobe
sam , in je poslednjič v Ljubljani. Rolniki, ki hočejo še ta čas njegovo pomoč iskati, naj o pravem času pridejo.
On ima od cesarja potrjene zobne zdravila, ustno vodo, antiseptikon, zobni prah in take reči. Njegova zdravila imajo na prodaj tudi gospodje Krisper, E. Mahr, Busi-naro in drugi.
ces knncelije Dunaj
H
s< 7. gmdua i-« 1858
££ Vsled patenta J* ►i ¡M Nj. vtlič se in H IWne sme ponu- Mi za dobro ^ rejati.
»v w Dunaj 12. maja >? ** ** 1858. >*
»+ -K	Hi
Poskušeuo
spoznnno.
Sinila se oddaja.
V Šmariji pod Ljubljano bo o sv. Jurju t. 1. služIta or£aiii«ta iu cerkve-
uika izpraznjena. Zraven mnogovrstne Stolni ne in daril pri krstih, vpeljevanjih in obhajilih znaša letna plača, k sel v polletnih obrokih pri županstvu prejema, 220 gl. s pro stim stanovanjem.	(2)
Prošnje za to službo s spričevali sposobnosti, obnaše in starosti sprejema do 4. aprila t. I.
Andrej Drobni»-,
dekan.
Stanovanja
.lepa in poceni z 1 ali 2 sobami, in kar še zraven spada, se oddaja, v konjusnih ulicah it. 1, kraj Trnovskega pristana.	(3)
Ta čaj sčisti ves život, 011 preišče celo telo in vse bolezni iz njega prežene.
Zn zmirom ozdravi protin, putiko, trganje-odprte rane in zastarele bolezni v nogah , spolske bo= lezni, kraste, gobe, lesaje na životu io v licu, in sifi-litične bule.
Posebno dober je pri bolnih jetrih, pri hemo-roidali, pri rumenici, okrepča slube žile, odpravi bolečine v rokah in nogah, v želodcu, zapretje v spodnjem telesu, polucije, tok pri ženskah itd.
Ilolezni, kakor škrofeljne. bule in enake odpravijo se hitro ia dobro, čo se ta (nj skoz več časa pije ker ima to moč, da vse rezveže, in na vodo žene.
Pravega izdeluje le Franc lAillielin. V Neunkirclien pri Dunaju.
|)n zavitek, nn 8 kosov razdeljen, po zdravniškem ukazu pripravljen, z navodom v razuiti jezikih, velja 1 gl in 10 kr. za zavoj.
.Svarilo. Varovuli se ja ponarejenih ro^i . in zmirom se mora zahtevati „VVillielmov kričlstilni čaj zoper protin", ker se izdeluje več t»kili ponarejenih čdjev zoper protin in putiko, pred kterimi vsacega svarimo.
Pravi Willielmov kridistilni čnj zoper protin lil piltiko imajo na prodaj:	(1)
Peter l.asntk v Ljubljani, Anton Leban, lekar v Postojni, Kari Šavnik, lekar v Kranji, Fr. Waclia, lekar v Metliki, Dom -Bizzoli, lekar v Novem mestu.
dajatelj in odgovorni urednik Filip adrlap.
J. lilaikovi aslediki v Ljubljani.