KRALJEVINA SRBA, HRVATA 1 SLOVENACA

UPRAVA ZA ZAŠTITU

RAZRED 35 (1)

: u/u". • i: • . .c ■

INDUSTR1SKE SVOJINE

IZDAN 1. SEPTEMBRA 1926.

PATENTNI SPIS ST. 3854.

Maschinenfabrik Esslingen, Esslingen i Julius Rosenthal, Cannstatt,

Nemčija.

Dvigalo za železnička vozila.

Prijava z dne 13 novembra 1924. Velja od 1. avgusta 1925.

Zahtevana prvenstvena pravica z dne 16. novembra 1923. (Nemčija).

Izum se tiče uredbe za dviganje želez¬
niških vozil s tekalnim žrjavom, pri koji
se svitla višina zgradbe kakor tudi svitla
oddalja med žrjavovim tirom za dviganje
vozil popolnoma izrabi. Bistveni znak ob¬
stoja v tem, da so za dviganje vozila slu¬
žeči dvigačni bobniči nameščeni nepo¬
sredno na vzdolžnih nosilih zrjava. Dvi¬
ganje vozil se vrši s pomočjo nosilnega
podstavka, ki je sestavljen na znani način
iz podolžnih nosilcev in na njih premak¬
ljivih prečnih nosilcev. S tem postane v
nasprotju z znanimi gradbenimi načini
mogoče, da se ne samo svitla višina
zgradbe popolno izrabi za dviganje vozila,
temveč tudi svitla širina med žrjavovimi tiri.

Na podolžnih nosilcih tekalnega žrjava
nameščene dvigače so zvezane s temi ali
trdo ali premakljivo v smeri podolžnih
nosilcev. Dvigače se poganjajo s pomočjo
enega ali več elektromotorjev. Na dvigač-
nih vrveh ali pod. visi nosilni podstavek
za vzprejem železniških vozil, ki sestoji
iz dveh podolžnih nosilcev in dveh ali
več na le-teh premakljivih prečnih hlodov.
Poslednji nosijo vozila. Podolžni nosilci
imajo dolžino največjih vozil, ki se imajo
dvigniti, torej po uporabnem namenu naj¬
večjo dolžino lokomotiv, tenderjev in že¬
lezniških voz.

Po tej uredbi je mogoče toliko izpora-
biti celi svitli prostor, da sega zgorji rob
vozila do spodnje robne strehe zgradbe;
s tem se omogoči majhna višina zgradbe

pri največjem dvigu in majhna višina opor
žrjavovega tira, dočim se more istočasno
narediti cela dolžina nosilnega podstavka
uporabo.

Slike predstavljajo različne izvedbene
možnosti izuma.

Sl. 1 do 3 kažejo v narisu, tlorisu in
stranskem risu uredbo z dvema dvigal¬
nima motorjema 1 in 2, ki poganjata po
dve tovorni dvigači 3 in 5. oziroma 4 in
6, ki na vrveh od njih visi nosilni pod¬
stavek. Dvigača stoje neposredno na kot
dvojni nosilec izobličenih podolžnih no¬
silcih 7 in 8 tekalnega žrjava.

Nosilni podstavek sestoji iz dveh po¬
dolžnih nosilcev 9, 10 in na njih premak¬
ljivih prečnih nosilcev 11, ki sprejmejo
vozilo.

Pri ureobi po sl. 4 do 6 se mesto dveh
dvigalnih motorjev uporablja samo en
motor 11, ki poganja v tem slučaju šest
dvigačnih bobničev 13, na kojih je šest¬
kratno obešen nosilni podstavek 10, 11.

Na sl. 7 do 9 je naznačena nadaljna
izvedbena možnost, pri koji poganjata oba
motorja 1 in 2 vsak po štiri dvigačne bob¬
niče 14. Nosilni 'podstavek je tukaj pod-
deljen tako, da je po en delni podstavek
15 oziroma 16 obešen na štirih mestih.

Iz prikazanih gradbenih načinov je mo¬
goče razvideti, da je po predmetu izuma
v nasprotju z običajno uredbo dvigač na
voziljivih mačkih potrebno za vsaki žrjav
samo majhno število motorjev, in sicer po

Din 35,—

en motor za vozno gibanje žrjava in samo
eden do dva motorja za dvig tovora. Na¬
sproti temu se pri doslej poznanih grad¬
benih načinih potrebuje najmanj pet, naj¬
več pri štirih ločenih tekalnih mačkih celo
dvet elektromotorjev.

Patentne lastitve:

1. Uredba za dviganje železniških vozil
s pomočjo tekalnega žrjava, označena s
tem, da so za dviganje služeči dvigačni
bobniči nameščeni neposredno na dolžnih

nosilcih žrjava in da dvigajo vozila s po¬
močjo enega ali več nosilnih podstavkov,
ki sestoje na znani način iz podolžnih
nosilcev z na njih premakljivimi prečnimi
hlodi.

2. Uredba po zahtevi 1., označena s
tem, da so dvigače urejene in so vse po¬
ganjajo s pomočjo elektromotorja ali po
skupinah s pomočjo po enega elektro¬
motorja.

3. Uredba po zahtevi L, označena s
tem, da so dvigače urejene premakljivo v
smeri podolžnega nosilca žrjava.

/!dpatantbraj3854.

/ta'patent bpoj? 38S&.



-


: ■ y j'