Gospodarske stvari.
Kaj je treba,
da kmetovanje ne gre rakove poti,  temveč da
napreduje?
Leto 1848., ko se je marsikaj prekucnilo na svetu, je sicer kmeta rešilo desetine in tlake, ki ste ga stoletja zelo težili. Al treba mu je bilo plačati odškodnino; davki so prihajali od leta do leta veči in so zdaj toliki, da jih ubogi kmet komaj zmore; dnina za delavce je tudi poskočila, žitna cena pa bolj pada kot kviško gre.
Kako si more kmet pomagati v tacih okolščinah? Drugače ne, kakor da začne kmetovati umno in skrbno, to je, da poišče vse poti, po kterih more poljedelstvo svoje potisniti naprej.
Naj mu pokažemo glavne take poti:
Eno je to, da dovelj globoko o rje svoje njive in jih skrbno obdeluje. Naši kmetje se drže starodavne navade, da tudi tam, kjer je mogoče, komaj glo-bokeje orjejo kakor 2 ali 3 palce (cole), — da jim premalo brana šviga po njivi, v a 1 j a r j a pa celo ne rabijo, če tudi je neobhodno potreben za težko in lahko zemljo. In kako slaba so naša navadna drevesa (plugi), namesti da bi si omislili na priliko izvrstnega Cugma-jerevega, ki se dobi za kakih 20—24 gold. Tudi dobra veternica, ki čisti žito, je sila potrebna, ne samo za to, da se odpravi plevel in druga šara, ampak da se odstrani lahko na pol zrelo seme.
Drugo nič manj kakor globoko oranje je potrebno to, da se dobro pogojena njiva pri taki moči ohrani, da more kaj roditi. Cem več kmetovavec po žitu in druzih sadežih, ki jih na prodaj nese, izmolze zemljo, tem bolj mora skrbeti, da izstradano zemljo zopet nasiti z gnojem. Kmetovavec mora tedaj svojo posebno skrb obračati na to, da si dosti gnoja napravi, a tudi močnega. Zato more skrbeti, da se iz gnoja na gnojišču ne izpuhtijo najtečnejši deli, ampak da jih v gnoji zadržuje s tem, da gnojni kup potresa z mavcem (gipsom), in da z neprecenljivo gnojnico večkrat pomoči gnojišče.
Tretje je to, ako potrebuje več gnoja, da skrbi za to, da prideluje več živinske ki a je, s ktero si redi potrebno živino (blago), ktera mu gnoj dela. Umen gospodar more tedaj svoje posestvo tako vrediti, da v pravi primeri z žitom in druzimi kupčijskimi sadeži prideluje tudi živinske klaje, kajti k laja je podpora gospodarstvu, da more napredovati.
Četrto je to, da si gospodar iz glave izbije napačno misel, da s tem zboljša rodovitnost svoje zemlje, ako le veliko repov v hlevu ima, — to je napačna misel! Le dobro rej ena živina da ti tečen gnoj ; ako ti živina strada, tudi to ni veliko vredno , kar od nje pride. Slokava živina — reven gnoj! Posebno je pri izreji mlade živine na to gledati, da se že v prvih letih dobro redi, sicer ostane vse žive dni slabotna živina.
Ako ima gospodar veliko gnoja, je peto to, da zraven žita — kot poglavitnega sadu — tudi prideluje, ako je kraj za to, kupčijskih rastlin, kakor oger-šice, lanu, hmelja itd.
Naposled skrbni gospodar ne bode zanemaril toliko koristne sadje reje in murvo reje; po uni pridela si sadja, ki je gotov kapital, naj si ga obrne kakor koli, — po tej pa svile (Žide) , ki še ni nikoli brez kupca ostala. „Na vsak prazen prostor posadi drevo; boš videl, da neslo ti bo!" To ni prazna beseda; prašaj le pridne sadjerejce.
45