3. Stev. V Novem niestii 1. febrnvarja. 1885. Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za eelo leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise »prejeaia J. Krajec v Novem mestu. Kdor želi kako oznanilo v,,Dolenjske Novice" na- tisniti dati, plača za vsako vrsto z navadnimi črkami 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospod Karol Rudež, kranjski deželni poslanec, . grajščak na Gra- carjevem turnu, umrl je nenadoma v svojem gradu. — Ta žalostna vest pretresla je vse, kteri so ga poznali, posebno pa še dolenjske Slovence. — Bil je izgled skrbnega očeta, iskren rodoljub, dober katoličan, in vsakemu poštenemu človeku pravi prijatelj. S svojim obilnim časnim blagom bil je , radodaren v velikem in malem; podpiral je narodne za- vode, ubogega kmeta in malega šolarčka. — V državnem in deželnem zboru je veliko let se potegoval za pravice in koristi ljudstva. Zaradi tako mnogih in lepih čednosti bil je odlikovan od presvitlega cesarja z vitežkim redom. Nadejamo se, da bode častita rodo- vina tudi za naprej v smislu blagega raj- nika delovala. — Vedno pa ga bo pogrešalo naše prebivalstvo in mu ohranilo blag in hvaležen spomin. Bog mu daj v mini počivati! Sodba o Dolenjcih. Dolenjska je lep in rodoviten del kranjske dežele. Kdor po Dolenjskem potuje, hvali lepe griče in vinske gorice, med katerimi se razprostirajo še cvetoči travniki, trate, vrtovi, zarašeni in dobri paš- niki. Misli si: Srečni ljudje, ki po teh krasnih krajih prebivajo. In vendar ni res tako. Dolenjci niso srečni; malokdo ti bode rekel, da se mu dobro godi. — Za- kaj pa vendar naši ljudje niso zadovoljni, zakaj namreč čepe v revščini in nadlogah? Vzrokov je sto in sto. Ako bi jih začeli po vrsti razlagati in bi jih razloževali, tedne in tedne ne bi končali. Danes hočemo opomniti naše ljudi samo na en vzrok, ker jim dobro želimo, — in ta je, da se Dolenjci ne dajo še dovolj podučiti, da naukov premalo poslušajo. Tako o Dolenjcih govoriti smo že večkrat čuli. Ne davno pa smo nekaj podobnega brali v „Kmetovalcu", listu kranjske kraetijske družbe. V tem listu go- vori g. Pirc o zboljšanji živinoreje. Hvali Gorenjce in Notranjce, da zboljšujejo vedno bolj in bolj svojo govedo, o Dolenjcih pa, zlasti o dolenjski gospodi pa tako govori: „Zalostneje je pa z izbolj- ševanjem dolenjske govedi. Tukaj treba je pa še dosti časa in potrpljenja! Da je na Gorenjskem in deloma tudi na Notranjskem živinoreja tako Podlistek. Nekdaj in sedaj. (Dalje.) Prva tožba, ktero čujem iz tvojih ust, moj kmečki prijatelj, je: delati, delati moram, da se mi žulji napravljajo — in to je hudo! Da je delo težavno, je resnica. Človeška na- tora se res delu protivi; počitek, nedelavnost, le- noba, to se jej prilega, vziyati kar so drugi pri- dobili, to bi bilo prijetno. Toda bi li bilo to prav ? ali je morda res vse to sreča za človeka, kar se prilega njegovemu nagnenju? Je U torej delo, ker je težavno, nesreča za nas? ali smemo morda res blagrovati lenuhe, ki povživajo žulje druzih ljudi? Ne, preljubi, delo nam ni nesreča, ampak v sedanjem stanu na svetu nam je ravno ono pravi blagor. Moli in delaj! je bil prvi nauk, kte- ' rega smo ti dali v „Dolenjskih Novicah" — a pri tem ostanemo tudi sedaj. Clovek je vstvarjen za delo, kakor ptič za letanje; kdor ne dela naj tudi ne je\ Vsaj veš, da je Bog sam že v raju nesrečnemu Adamu in vsem nj ego vim otrokom odločil delo za kazen in pokoro rekoč: v potu svojega obraza bodes kruh jel; kar pa je zapo- vedal, vstanovil Bog, to nam ne more biti v ne- srečo, ker vemo iz naše sv. vere, da nas on ljubi bolj, kakor najboljši oče svoje ljubo dete. Da pa to bolj previdiš, ti hočem danes po- kazati nazaj nekaj sto let v čas predenj je prišel na svet Jezus Kristus. Kako je bilo tu z delom? — Slabo, strašno slabo. Ker je trdo delo človeku zoperno, zato so ga ljudje sovražili, zaničevali — j zaničevali pa tudi nje, ki so se z delom pečali. M 18. stran. DOLENJSKE NOVICE. štev. 3. hitro napredovala, vzTok so priležne razmere. po moji misli pa tudi resno in veče veselje do kme- tovanja in dela sploh ter veča omika. Skušnja me uči, da je nevarna reč, kaj neljubega Dolenjcem povedati, ker se človeku takoj očita, da mu je zabavljanje načelna stvar. Gospoda na Dolenjskera rada tarna o slabem materijalnem stanji dolenj- skega kmeta ter kliče na pomoč vlado, deželni odbor, kmetijsko družbo itd., .a če se ustmeno z enim ali drugem govori, ter vzroke dolenjske bede navaja, potem pa pričnejo Dolenjsko in Dolenjca hvaliti, da bi človek mislil, biti mora doli pač tako, kakor pri najboljših vinogradnikih na Fran- coskem. Moje mnenje je, dolenjskim gospodarjem resnico povedati pri vsaki priliki, ter jih spodbu- jati, da se popriraejo tudi druzih kmetijskih strok, ne le samo vinarstva. Dplenjski razumni raožje naj pa kmeta podučujejo, naj rau bodo voditelji na poti do omike, ter zgled dobrega gospodarja. Oni gospodje, kateri so slišali moja predavanja v dolenjskih kmečkih občinah, so price, da-si tudi dolenjski kmet da svoje napake očitati ter jih tudi spozna, ne da bi kaj zaraeril. Navajati dokazov, se ve, da je potrebno. Eno pa ne morem in ne smem zamolčati. Kolikor sem do sedaj imel pri- like, kmetijski napredek na Dolenjskem opazovati, skoraj brez izjeme izviral je od gospodov duhov- nikov; njim smejo biti Dolenjci hvaležni. Gospodje duhovni zaslužili si bodo pa hvalo vsega sloven- skega naroda, ako bodo še dalje na tem potu tako ustrajno in vspešno delovali, ter Dolenjce privedli do onega blagostanja, kteri možatega gorenjskega kmeta tako ponosnega dela." To je res, dolenjska gospoda, zlasti posvetna, je premalo dolenjskega kmeta podučevala do zdaj; največ so storili duhovniki, pa tudi kak priden učitelj sem ter tje. Grajščaki pa tudi niso vsi izostali. Poznamo nekatere, ki so pravi prijatelji ljudstva. Lehko bi njih imena povedali; med dru- gimi je bil gotovo tak ranjki gospod Rudež, ki je minuli mesec umrl v Gracarjevem turnu pri Sent-Jerneji. Zakaj mora kmet žito tako ceno prodajati ? Na Ogerskem ima žito tako uizko ceno. da ljudje zavoljo tega še davkov ne morejo plače- vati, ko za poglavitni pridelek ni dobiti poštenega denarja. Od kod to pride, prav lepo razlaga ljubljanski list „Slovenec" tako-le: Vzrok temu je tuja konkurenca, to je da se preveč žita iz tujih dežel pripelje. Južna Rusija, bogata Indija in severna Amerika pošiljajo nam preko morja toliko žita in tako po ceni, da ono naše popolnoma spodriva. Sušiti ali pa v žitnice spravljati ga kmet tudi ne more, kajti v prvi vrsti on potrebuje denarja. Saj veste, da davkarija ne čaka dolgo. K večemu do novine, potem je pa treba šteti, če ne pa odprejo hlev in hi Msec, les sivka! davek pa le še ni plačan; tisto je komaj za stroške. Da se konec napravi tej v nebo vpijoči rev- ščini, ki tudi najtrdnejega kmeta pod nič spraviti žuga, jela se je med državniki misel o vstanovi sr ed nj eevr opej ske carinske zveze raz-'; pravljati. Carina imenuje se namreč tisti davek, j kterega moram jaz plačati od blaga, ki si ga iz- I pod druzega kralja ali cesarja naročam. Tisti davek se namreč določi na Dunaji in med ono državo, s ktero je trgovinska pogodba. sklenjena. Ako pa take pogodbe ni, ga pa samo na Dunaji j določijo in se potem imenuje varstvena ca- rina, ki domače blago pred tujim varuje. Re-; cimo za ta slučaj, da bi se na mernik ruske ali j amerikanske pšenice naložil eden goldinar varstvene Prost človek je še le tedaj nekaj vreden, ako lahko živi brez dela. Tako so mislili imenitni Grki in Rimljani. Slavni grški modrijan Aristotelj je djal: Tisti ki se z ročnimi deli pečajo, ne zaslu- žijo imena državljan, nimajo blazih misli in čutil, nič se ne ločijo od sužnjev. In spet dmgej je pisal: Nekterih del svoboden človek nikakor ne more opravljati, da ne bi ponižal, onečastil samega sebe — zato imamo sužnje, da s svojim telesom delajo. za nas. Rimski pisavec Ciceron pak nam je pokazal, kako so Rimljani mislili o delu, ko je zapisal: „Kaj je bolj nespametnega, kakor če misliš, da so kaj tisti, ktere zaničuješ kot delavce in divjake. — Ni ti mogoče ostati v delavnici pa biti pošten mož". Kako drugače je dandanes, ljubi moj! Za- voljo dela, trdega dela nisi več zaničevan; marveč bolj ko s