LISTEK. MILAN SKRBINŠEK: Čitanje in deklamacija v šoli.* Učifelj. ki le znanost vtepa. je rokodelec — učitelj pa^ ki goji značaje. je umetnik. — Te Parkerjeve besede si ie izvolil Foerster kot moto k svoji knjigi »Šola in značaj«. »Učitelj. ki goji značaje. ie — umet11 ik.« V tei resnici leži odgovor na vprašanje. ki si ga je gotovo stavil marsikdo z ozirom na dejstvo. da misli govoriti igralec učiteljstvu o čitanju in deklamaciji v šoli. O igralcu bi se mogla izreči paralelna resnica: »Igralec. ki samo predočuje figure. je rokodelec. igralec. ki ustvarja značaje, ie umetnik.« Nobena umetnost seveda brez tehničnega zpanja ne more ustvarjati. O tem * Predaval na občnem zboru učiteljskega društva za mariborski okraj. pa iaz kot lajik učiteljstvu ne mislim in tudi ne morem govoriti. kakor učitelj kot lajik o tehnični strani igralčeve umetnosti ne more s pridom govoriti; toda oni b-ožanski ogeni ki nas ogreje do tistega omotičnega delirija. v katerem vzgniujemo, oziroma ustvarjamo značaje. nas druži. In v znamenju tega ognja hočein govoriti. Predno pa razvijem svoje misli. kako si jaz iz svojega umetniškega stališča predstavljam vzgojno delo ob čitajiju in deklamaciji v šoli. mi dovolite. da se v davnih potezah spominjam smernic, ki iih daje učitelju za njegovo vzgoino delo na tem polju na pot ukoslovje. »Učni smpter ljudske šole je dvojen: formalni in materijalni. Formalni hoče v učencu one zmožnosti ki so mu priroiene. a so še v njem latentne, vzbuditi k življenju in jih kakor one. ki so že vzklile iz niegove podzavesti krepiti in iim pomoči do vedno bogateišega razvitka. Kakor hitro na so te zmožnosti že zadosti razvite. šola učenca navaja k temu, da jih zna primerno in v pravem zmislu uporabljati. Materijalni učni smoter pa je dosežen s tem. da šola bogati pozitivno učenčevo znanie- ki ga lahko v življenju praktično uporablja. Ali celotni učni smoter s tem še ni dosežen. Ostal bi brez duše kakor mrtvorojeno dete, če bi se učitelj ne zavedal, da je končni cilj mnogo višj;. namreč vzgoini v tem zraislu, da ie treba v učencu buditi č 1 0 v e k a v čisto vzvišenem, plemenitem ooimenu te besede. V učencu v>a budiš človeka s tem, da vplivaš na njegovo srce in voljo tako. da se bude v njem plemenita čustva in se kaže v njih v iasni luči lepota in da se daje volji prava oot. ki je usmerjena vedno k plemenitemu in lepemu.« Seveda se doseže takšan razvoj srca in volje v učencu le tedaj, če se mu budi istočasno spoznanje, da ie vse. kar je prav in plemenito. obenem tudi lepo in nasprotno. Ali vse hotenie. živeti življenje v leDoti bi ostalo mnoeokrat le hotenje. če bi ne moglo vzleteti kakor ptica. ki zahreDeni po pestrobarvnosti in vonjavosti leoih rož. v prostrani, bogati vrt — d 0 m i š 1 j i j e! Brez pravega čustvovanja ne hodi volja prave poti in brez bogate domišliije. bi se srce in volia mnogokrat ne mogla nrav udejstvovati. Zato je treba rodovitno prst na prostranih poljanah otrokove duše venomer rahljati. da morejo semena ki so ji že z rojstvom dana. vzkliti; zato ie treba. da se DOffanjajoče rastlinice skrbno in pridno zalivajo. tako da se Dospešuje njih rast in razcvitanje ... Najboli vplivno pa učinkuje na gojenca v tem zmislu gotovo jezikovni pouk, Dosebno Dozneie, ko zna otrok že toliko čitati. da mu ni treba več zlogovati in lahko Dolaea nažnio na Domen celotnega berila odstavka. stavka in besede same. Ppnovim še enkrat: celotnega berila. odstavka. stavka in besede same in opozarjain na to, da sem postavil celoto (berilo kot takšno) na prvo in najmanjši sestavni del (besedo) na zadnje mesto. ker ie v tem že nakazan princip. po katerem bi se moralo postopati pri čitanju in deklamaciji v šoli. Neglede ,na to, da že splošni vzgojni učni smoter zahteva od šole. da tudi v iezikovnem pouku ne zamudimo tiičesar. kar probuja podpira in pospešuje razvoii človeka v človeku, se zavedaimo tudi tega. da so umetniški proizvodi najlepši za" kladi vsakeea naroda in da je človek. ki zna umetnine uživati. po svoji naravi Dleraeniteiši od onega. ki za to nima čuta. A ne samo to, da je oni, ki ie vzgojeiti takq da zna prav apercipirati umetnine, vžgojen ob enem k plemenitosti; on postaja ravno potom neprestanega stika z umetnostjo vedno višji po svoji etični vrednosti. In še to: čim bolj ie pravo umevanje umetnin razširieno in čim globlje je. itl najsi bodo te umetnine literarne. slikarske. kiparske, muzikalne ali gledališke. tem lepše in hitrejše se na tem humusu razumevania posamezne umetniške panoge razvijajo. Umetnost je pa poleg znanosti tehničnih pridobitev in gospodarstvene razvitosti. ki so last kakšnega naroda. oni faktor, ki daje temu toliko večjo vrednost kolikor boli se bliža umetniškemu nivoju drugih narodov, ali pa jih v tem celo orekaša. Tako torej vidimo. da je vzgoja učenca k pravemu umevanju in tako obenem tudi uživanju umetnine velike važnosti ne le zaiij kot za človeka samesra. teimveč tudi za razvoi umetaosti njegovega naroda in za tega veljavo med drugimi. (Dalje prihodnjič.)