JL
CRNO«BE LEM
GLASILO CASOPISNO-TISKARSKEGA PODJETJA PRAVICA-DNEVNIK
Leto XII.
22. november 1976
S PRVIM NOVEMBROM GA TISKAMO DVAKRAT DNEVNO
Številka 9
DNEVNIK V DVEH »RAZVOZIH
Za zgodnejši tisk smo se odločili zato, da bi ugodili željam prodaje
Novembra smo začeli tiskati naš Dnevnik kar dvakrat dnevno: najprej nekaj pred 8. uro zjutraj, potem pa še dve uri kasneje. Povsem razumljivo je, da se ob takšni odločitvi
FINANČNA KALKULACIJA
Zaradi dveh »razvozov« oziroma izdaj Dnevnika vsak dan bomo imeli mesečno po prvih izračunih okoli 42.000 din stroškov več. Za pokritje teh stroškov bi morali zdaj po podražitvi prodati dnevno okoli 2000 izvodov več.
zastavljajo vprašanja, kot na primer:
Zakaj takšna sprememba? Kaj si od tega obetamo? Kaj to pomeni za tiste, ki vsebinsko in oblikovno pripravljajo naš časnik?
Naj že uvodoma povemo, da so bila razmišljanja o takšnem ukrepu dolgotrajna, da odločitev ni prišla čez noč, da je bilo napisanega tudi precej gradiva, ki je govorilo »za« in »proti«, pa tudi razprave o tem, sicer v krogih, ki so neposredno najbolj Prizadeti, niso bile kratke ali površne.
Pretehtale so torej utemeljitve, ki so govorile za dva »razvoza«, prvi, tisti, ki ga tiskamo okrog 8. ure in je namenjen krajem, bolj odmaknjenim od Ljubljane ter drugi, okrog 10. ure, ki je namenjen Ljubljani, njeni okolici ter večjim središčem, kot sta na primer Kranj in Tržič.
Naj se zdaj povrnemo nekoliko nazaj. Gre za naslednje: Naša prodajna služba se je namreč ničkoliko-krat pritoževala, da spričo dopoldanskega tiskanja ne zmore pravočasno dostaviti časnika bralcem 2unaj Ljubljane, predvsem tistim v bolj oddaljenih in odročnih krajih, o so podkrepili s trditvijo, da bi bila ahko razširjenost Dnevnika v teh rajih celo večja, če bi začeli s tiskom bolj zgodaj, pa čeravno bi šlo t° na rovaš svežine naših informacij.
Torej, zaradi prizadevanj, da bi ngodili željam prodaje in s tem naših ralcev, sedanjih in novih, smo se odločili za zgodnejši tisk. Seveda pa s"t° pri tem mislili tudi na ljubljan-s 'e in druge manj odmaknjene bral-CU’ pa smo hoteli zanje še naprej ohraniti hitro informiranje. To nas
je torej sililo k drugemu »razvozu«, ki po vsebini ostane prav takšen kot pred zdajšnjimi spremembami. In tudi tu je spet pridobila naša prodaja, kajti že prvi izvodi, tiskani okrog 10. ure dopoldne, so namenjeni Ljubljani in okolici, pa bodo poslej bralci na tem področju dobili časnik prej kot doslej, ko so bili prvi izvodi namenjeni podeželju, ki je zdaj vključen v prvi »razvoz«.
Čeravno ta sprememba sovpada s podražitvijo naročnine Dnevnika, pa si vseeno obetamo porast naklade zaradi hitrejše dostave, prav ta porast pa naj bi že v doglednem času kril razliko v stroških, ki jih takšna sprememba pogojuje.
Seveda, vse to terja precejšnje obremenitve, ne samo finančne, ampak tudi fizične. Kadrovsko smo ostali pri dosedanjem sestavu, dela
pa je veliko več. Tako na primer začne uredništvo z delom že ob 4.30 zjutraj, večerno delo pa se zavleče globoko v noč. Najbrž dolgo ne bo šlo tako, in če se bo pokazalo, da smo se z dvojnim »razvozom« odločili zares za tisto, kar bo še kako vplivalo na našo naklado, bomo seveda čez čas morali misliti tudi na nove okrepitve. Pri tem moramo vedeti, da smo številčno med dnevniki najmanjše uredništvo na slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Časopis, ki ga krojimo, pa ni majhen, radi pa bi videli, da bi bil še večji po obsegu in bogatejši po vsebini. Tako nam že rojijo po glavi misli, da bi povečali obseg za nekaj strani, da bi uvedli dežurstva v uredništvu tudi vso noč in še kaj. Toda o tem morda kaj več že v prihodnji številki našega glasila.
POTUJOČA RAZSTAVA FOTOGRAFU
ČP Ljubljanski dnevnik organizira širom po naši domovini (in tudi v Avstriji ter Italiji) fotoreportersko razstavo »Koroški Slovenci v boju za svoje pravice«. To je svojstveni izbor 55 fotografij s spremnim besedilom v slovenščini, nemščini in italijanščini. Razstava prikazuje vse pomembne dogodke na avstrijskem Koroškem od plebiscita (leta 1920) do danes.
Razstavo, ki jo organizira ČP Ljubljanski dnevnik, je pripravil slovenski fotoreporter in novinar Edi Šelhaus s pomočjo slovenskih časnikov in organizacij na avstrijskem Koroškem ter Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Pri razstavi še sodelujejo: Nace Bizilj in Sa-blatschan (fotografije), Dušan Nečak in Danilo Turk (spremno besedilo), Sašo Bučan (likovna oprema) in Tine Stiplo-šek (organizacija).
Razstava fotografij »Koroški Slovenci v boju za svoje pravice« je bila doslej organizirana na Ravnah na Koroškem, v Ljubljani, Opčinah pri Trstu, Mariboru in Celju. Ogledalo si jo je že nekaj tisoč obiskovalcev. V prihodnjih tednih pa bo razstava organizirana še v nekaterih drugih krajih v Sloveniji, Avstriji in Italiji.
Čeprav je to po številu fotografij v nekem smislu majhna razstava, nam pove zelo veliko. Izbor fotografij je prepričljiv dokument nasilja nad Slovenci. Ta potujoča razstava fotografij je edinstvena
oblika prikaza problematike naših rojakov na avstrijskem Koroškem. Fotografije prikazujejo tako rekoč vse manifestacije in demonstracije — od koroškega plebiscita do današnjega štetja »posebne vrste«.
ČP Ljubljanski dnevnik s to organizacijsko dejavnostjo na svojstven način prispeva k še boljšemu informiranju javnosti o dogodkih na avstrijskem Koroškem.
IZPLAČILO NAGRAD OB 25-LETNICI DNEVNIKA
Ob izplačilu osebnega dohodka za november 1976 bodo delavcem Ljubljanskega dnevnika, ki so delali v naši TOZD v vsem letošnjem prvem polletju, izplačane nagrade v višini 25 % poprečnega enomesečnega OD po analitski oceni delovnih mest, in sicer vsem delavcem enako.
Delavcem, ki so delali polovičen delovni čas ali 88 ur mesečno, pa pripada polovična nagrada.
Delovnim jubilantom letošnjega leta bodo izplačane ob novembrskem dohodku tudi nagrade za 10 in 20 let dela v TOZD, kot jih določa samoupravni sporazum o delitvi dohodka in OD.
10 let dela praznujejo naslednji: Majda KLINAR, Danica ŽIGERT, Antonija OGOREVC in Evgen ČAMERNIK.
Jubilej — 20 let dela — pa praznujejo naslednji: Marija KNOP, Angela KUŠAR, Stane FUGINA, Marjan CIGLIČ in Pavel KOVAČ.
Vsem jubilantom iskrene čestit-
Z razstave »Koroški Slovenci v boju za svoje pravice« v SNG v Mariboru
r
KAKO SMO GOSPODARILI V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU
DOHODEK NARASTEL PRI VSEH VIRIH
Računovodstvo TOZD Ljubljan- 1,958.481 din, ker imamo za ski dnevnik je izračunalo, kakšni so 2.602.000 din, še neporavnanih ra-finančni rezultati devetmesečnega čunov, čeprav velja zakon o obvez-gospodarjenja v tem letu, o katerih nem poravnavanju računov v 15 bo sedaj razpravljal še delavski svet dneh. Po oceni naj bi do konca leta
INTERNI RAZPIS
Komisija za medsebojna razmerja tiskarne Ljudske pravice razpisuje interno za člane delovne skupnosti Tiskarne Ljudske pravice naslednja prosta delovna mesta:
VODJA DELAVNIC
Pogoji:
—	zaključena poklicna kovinarska ali elektro šola in 5 let delovnih izkušenj na delovnem mestu VK delavca
—	potrebne organizacijske sposobnosti
—	moralno politična neoporečnost
—	poskusno delo 3 mesece
2 REZAČA PAPIRJA
Pogoji:
—	PK delavec s potrebnimi izkušnjami o delu s papirjem
—	dosedanja discipliniranost pri delu
—	poskusno delo 2 meseca
—	delo je izmensko
Vabimo člane delovne skupnosti, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo razpisanih delovnih mest, da oddajo svoje prošnje v 8 dneh od dneva objave v Črno na belem v sekretariat tiskarne.
KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TLP
N
POSLEDICE PODRAŽITVE ČASOPISOV
x_____________/
Naklada ne raste več tako kot je običajno v tem letnem času
NEDELJSKI in DNEVNIK sta se v oktobru in novembru podražila: in sicer Nedeljski v prodaji s 4 na 5 (nekaj prej tudi v naročnini s 15 na 18 din), Dnevnik pa v naročnini, in sicer na 60 oziroma na 65 din mesečno za komplet. Podražitve so bile nujne zaradi velikih stroškov (dvig cen papirja in ostalih stroškov), v nekatere pa smo bili tudi prisiljeni iti.
Kot je vsaka podražitev neprijetna, pušča tudi ta posledice v višini naklade. Reakcije na podražitve so že, vendar bo potrebno najmanj mesec dni, da bomo ugotovili, kakšen je osip v naročnini (pri Dnevniku), za Nedeljskega pa že ugotavljamo, da naklada ne raste tako, kot običajno v tem letnem času. Po dinamiki smo v zaostanku za najmanj 3000 izvodov Nedeljskega.
Če smo do sedaj ugotavljali, da je naročnina v stalnem porastu in kolportaža upada (prodajni globalni rezultat pa je pozitiven), smo z novimi podražitvami to ugodno razmerje v korist naročnine precej spremenili. Če primerjamo cene v naročnini dobro leto nazaj, vidimo, da so sedanje cene precej višje (Nedeljski za 80 %, Dnevnik za 87 % in komplet za 63 %). Velika razlika v ceni med kolportažo in naročnino, ko poleg same cene ponujamo tudi dostavo na dom, je vplivala, da smo sicer pridobili več naročnikov kot je izguba v kolportaži, vendar se je le potrebno zamisliti nad številkami. Pri Dnevniku je od leta 1974 do 1976. leta osip v kolportaži 2635 izvodov, prirastek v naročnini pa 9812 naročnikov, pri Nedeljskem pa je ta osip 11.827 izvodov, prirastek naročnikov pa 15.444.
Zaradi vseh ostalih podražitev, ki so že bile ter zaradi tistih, ki še bodo, se prodajna služba boji, da bo prišlo do osipa naročnikov, ker vemo, kakšna je struktura naročnikov. Podobno, vendar v manjšem obsegu velja to tudi za prodajo, saj dvig, ki smo ga predvidevali v dinamiki, ni tak, da bi bili lahko zadovoljni (seveda je eden krivcev tudi tisk).
naše delovne organizacije. Poročilo govori o fakturirani realizaciji dohodka, kot smo ugotavljali dohodek lani, to je pred izidom zakona o ugotavljanju dohodka po plačani realizaciji. Na ta način smo ustvarili v devetih mesecih za 63.836.000 din dohodka ali za 6 odstotkov več kot smo ga planirali oziroma za 18 odstotkov več kot je znašal dohodek lani.
Dohodek se je povečal pri vseh virih dohodka razen pri dotaciji, ker je bila ta v republiškem proračunu za dotiranje časopisnih izdaj prenizko planirana. Zaradi tega smo bili prisiljeni, da smo tudi mi 1. julija naš časopis podražili tako, kot so to storili vsi ostali dnevniki, čeprav nam je bil republiški davek znižan za 80 odstotkov.
Dohodek je po posameznih virih v letošnjem devetmesečnem obdobju narastel pri prodaji Dnevnika za 37 odstotkov, pri prodaji Nedeljskega dnevnika za 10 odstotkov, pri oglasih za 11 odstotkov, v IBM za 1 odstotek, ostali dohodki so narasli za 15 odstotkov, medtem ko se je dotacija znižala na 47 odstotkov. Stroški so se v tem obdobju povečali za 3 odstotke, ter so znašali 51.080.000 din, tako da znaša ostanek dohodka le 3.260.000 din.
Če pa pogledamo te številke še z druge strani, namreč po plačani realizaciji, pa znaša ostanek dohodka le
spravili te stvari na čisto in zaslužili toliko, da nam bi ostalo po plačani realizaciji 4.000.000 ostanka do-
hodka oziroma za 20 odstotkov več kot lani, medtem ko naj bi po fakturirani realizaciji imeli 6.000.000 din ostanka dohodka. To pa bo nedvomno lep poslovni uspeh.
PREVEČ
DOLŽNIKOV
Zakon o obveznem plačilu v roku 15 dni sicer zavezuje vse organizacije združenega dela, ne pa tudi zasebnikov. Navzlic temu pa imamo v Dnevnikovem računovodstvu še vedno za 2.602.000 din neporavnanih računov iz letošnjega devetme-sečja, kar navsezadnje ni tako majhna vsota, če vemo, da znaša plačana realizacija le 1.958.481 din.
Največ so nam dolžni naročniki, med katerimi je največ zasebnikov, pa tudi nekaj organizacij združenega dela, in sicer znaša ta dolg 816.684,35 din. Na drugem mestu so plačniki objavljenih oglasov, kjer gre v glavnem za pravne osebe in so med njimi le redki zasebniki, njihov dolg pa znaša 809.003,76 din. Na tretjem mestu so neporavnani računi iz kolportaže, ki znašajo 616.884,76 din, tu gre tako za raz-našalce, ki še niso odvedli denarja, kot tudi za organizacije združenega dela, pri katerih prodajamo naš časopis v kolportaži. Med ostale dolgove sodijo tudi še neizterjani računi za razpošiljanje tujih listov in še nekateri drugi dolgovi.
OSEBNI DOHODKI V LUČI STATISTIKE
PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V TISKARNI LP ZA SEPTEMBER 1976
Poprečni mesečni osebni dohodek 4.054,85 dinarjev.
V ročni stavnici znaša poprečni osebni dohodek 4.084,55, v strojni stavnici 5.244,55, časopisni enoti 5.236,75, reprodukciji 4.199,65, knjigotiskarski strojnici 4.006,15, litografiji 3.338,85, knjigoveznici 2.809,60, mehanični delavnici 4.342,70 in v režijski grupi 4.326,50.
Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 2.007,00, najvišji pa 1 1.659,25.
PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU V OKTOBRU 1976
Poprečni osebni dohodek je bil 5.860,89 dinarjev.
V redakciji znaša poprečni osebni dohodek 7.077,22, BEP 5.565,69, IBM 4.240,96, pravnik ZP 7.352,75, v splošnem oddelku, računovodstvu in analitskem oddelku 5.348,44, prodajnem oddelku 5.865,05, naročninskem oddelku 4.469,35, ekspeditu 5.553,86, adremi 3.797,38, podružnice 5.103,82, šoferji pa so prejeli 5.725,75 dinarjev poprečnega osebnega dohodka.
Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 2.187,05 dinarjev (snažilka).
Najvišji izplačani osebni dohodek je bil 11.904,00 dinarjev (glavni urednik).
SAMOUPRAVNI ORGANI LP UGOTAVLJAJO
SLAB ODNOS DO DELA
Sprejet sklep, da vsi delavci v obratu solidarno odgovarjajo za škodo, ki
nastane, če ni moč ugotoviti krivca
Že v prejšnji številki smo omenili dva najpomembnejša sklepa seje DS 13. oktobra: povečanje rezervnega sklada osebnih dohodkov — ta sklep je bil podrobneje obrazložen, pojasnjeni pa so bili tudi vzroki, ki so pripeljali do njegovega sprejema — poleg tega pa je bil omenjen tudi nov način izplačevanja osebnih dohodkov, ki ga bomo prvič preizkusili in verjetno tudi prvič kritizirali že v tem mesecu. Prepričani smo, da bo kritika le kratkotrajna, ker se bomo, tako kot vseh sprememb, tudi te kaj hitro navadili in bržkone bomo kmalu ugotovili, da je nov način izplačila OD pravzaprav ugodnejši od gotovinskega izplačila. Od vseh zaposlenih in vajencev, skupno 515, se je za izplačilo OD na hranilne knjižice odločilo 465 delavcev, za izplačilo na tekoči račun pa 50 delavcev. Zaradi nepoznavanja mehanizma tekočega računa in poslovanja s čeki se je za ta način odločilo zaenkrat le manjše število delavcev, verjetno pa bo sčasoma marsikateri svojo prvotno odločitev spremenil in se odločil za čekovno knjižico. Kdor bo želel spremeniti svojo odločitev, bo to lahko storil v podružnici Ljubljanske banke — Stara Ljubljana na Mestnem trgu.
Najpomembnejša točka dnevnega reda seje delavskega sveta Ljudske pravice je bil vsekakor gospodarski položaj podjetja. Razčlenjeni podatki so pokazali na vse slabosti in pomanjkljivosti, ki se pojavljajo v naši proizvodnji in poslovanju in spet smo se ustavili, tako kot že tolikokrat doslej, pri slabi produktivnosti ■n slabem odnosu do dela. To je problem, o katerem razpravljamo že vrsto let, pa kot kaže ne najdemo pravega načina, kako bi to odp- avili. Rešitev je samo ena — delati in samo delati. Vsi bi se morali zavedati, da prihajamo v tiskarno zato, da bomo 8 ur delali in če bi uspelo v vseh
zaposlenih vzbuditi delovno zavest, bi se prenehali vrteti v začaranem krogu.
Naš začarani krog se začne in konča pri OD, le malokdo pa se zaveda, da so OD posledica boljšega ali slabšega dela, boljše ali slabše discipline, višjih ali nižjih stroškov, manjših ali večjih škod, ki nastajajo pri delu in ne nazadnje tudi boljših ali slabših medsebojnih odnosov. Navadili smo se že, da vedno iščemo »grešne kozle« — včasih je bil to bakro-tisk, potem je bil problem ofset tisk, za njim organizacija dela, verjetno bo za tem navrsti še kdo, na katerega bomo stresali vso krivdo — vsi pa zavestno zapiramo oči pred lastnimi napakami, malomarnostmi, ležernostjo pri delu, goljufijami pri pisanju ur, normiranju, urah brez dela, izhodi med delovnim časom in podobnim.
Eden od pomembnih ukrepov, ki jih je DS sprejel v zvezi s škodami, ki so vedno pogostejše, je bil sklep, da vsi delavci v obratu solidarno odgovarjajo za škodo, ki nastane v obratu, če se ne da ugotoviti krivca oziroma če je škoda prevelika, da bi jo posamezni delavec lahko povrnil. Mogoče bo ta ukrep pripomogel, da bodo pazljivejši in manj malomarni. Poleg tega bodo delavci postali tudi bolj pozorni na to, kakšne OD prejemajo tisti, ki pogosto povzročajo škodo. Tako se bo mogoče le zamajala dosedanja praksa, da nekdo, ki je razporejen na visoko ocenjeno delovno mesto teži le za tem, da doseže najvišjo oceno, velikokrat pa pri tem pozabi tudi na svoje delovne obveznosti. Če posamezen delavec ne bo izpolnjeval svojih obveznosti tako, kot od njega pričakujemo, bodo ostali sodelavci še kako zainteresirani, da se ga po predpisanem postopku razporedi na nižje delovno mesto, s čimer bo drugim dana možnost, da pokažejo in uveljavijo * svoje sposobnosti.
Inventurne komisije, ki jih je bilo letos enajst, so opravile letos popis materiala in drobnega inventarja na prosto soboto, 6. novembra, razen v skladišču, kjer se je zaradi založenosti, precej pa tudi zaradi neurejenosti skladišča podaljšala inventura do ponedeljka zvečer. Poročila inventurnih komisij bo DS obravnaval predvidoma na prihodnji seji.
DS je zadolžil tudi komisijo za pripravo besedila SS o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, da prične z delom, tako da bi bil do konca leta pripravljen predlog sprememb in dopolnitev SS. Spremembe in dopolnitve bodo obsegale predvsem nova delovna mesta v časopisnem obratu, ki so posledica uvajanja nove tehnologije stavljenja in še nekatera nova delovna mesta, za katera je nastala potreba v posameznih obratih.
Po daljšem obdobju je bilo na DS ponovno obravnavano vprašanje dolge čakalne dobe v naši zobni ambulanti. Po podatkih, ki jih je posredovala zobna ambulanta, čaka pacient na ponovni obisk v zobni ordinaciji tudi po 5 tednov in več, vzrok za to pa je veliko število svojcev, ki obiskujejo ambulanto. Tretjina vseh obiskov v letošnjem letu odpade na svojce. Poleg tega se je precej povečal obisk delavcev Centromerkurja, ki je s pridružitvijo nekaterih manjših podjetij številčno že skoraj dosegel tiskarno. DS je bil mnenja, naj obratni ambulanti, tako zobna kot splošna, skrbita predvsem za zdravstveno varstvo zaposlenih delavcev, svojci pa naj si poiščejo pomoč v drugih ambulantah. Izjema je bila narejena le za pasivne zavarovance tiskarniških delavcev — nezaposlene žene in otroke, ki imajo tudi v bodoče pravico obiskovati našo zobno ambulanto. Enako izjemno odločitev je DS sprejel tudi za upokojene tiskarniške delavce.
DEVETMESEČNO FINANČNO POROČILO O POSLOVANJU TOZD TISKARNE
Pri Dnevniku od 1. januarja 1948 dalje: Rudi Vahen
RUDI OSTANE MED NAMI
Pred dnevi je odšel v pokoj Rudi Vahen, šef splošnega oddelka Ljubljanskega dnevnika. Za njim je štirideset let vestnega in požrtvovalnega dela. Za njim je dvajset let novinarstva in urednikovanja ter vrsta let v splošnem oddelku. Daleč za njim je tisti L januar 1948, ko je prišel v našo hišo.
Tedaj je bil mlad, zagnan in marljiv delavec. Če danes ni več ravno rosno mlad, pa je še vedno mladeniški, zagnan in marljiv. Tak je bil in tak bo ostal! Morda smo kdaj malce s posmehom gledali tiste njegove »škrniclje«, kot smo jim pravili, zapiske na kosih papirja, številke in podatke. Toda brez tega delo v splošnem oddelku ne more biti uspešno in tekoče opravljeno. Treba je pregledati na stotine predpisov in aktov, preden lahko napišeš nekaj vrstic kakšne odločbe ali podobnega.
IZPADA NAROČIL NISMO MOGLI NADOKNADITI
Obseg proizvodnje v devetih mesecih je v primerjavi z istim obdobjem lani večji po vrednosti za 6 %, po tonaži.pa se obseg ni povečal, čeprav razpolagamo letos z znatno večjimi strojnimi kapacitetami kot lani. Porast poslovnih stroškov za 10%, obseg proizvodnje pa za 6 % kaže, da so cene naših proizvodov letos eelo nižje od lanskih, ali pa smo tiskali več enostavnejših del in zato cenejših. Plansko obveznost za leto 1976 smo v devetih mesecih realizirali po vrednosti z indeksom 60, po tonaži pa z indeksom 72.
Novi zakonski predpisi na področju plačilnega sistema, ki so začeli veljati v
FINANČNI REZULTAT Celotni dohodek Porabljena sredstva Doseženi dohodek Zakonske obveznosti Pogodbene obveznosti Drugi osebni prejemki Ostanek dohodka za osebne dohodke ~~ za sklade bruto
Izguba, nastala zaradi nedoseženega ohodka, v višini 534.000 din, je nastala Pfedvsem zaradi neplačane realizacije, zračun po fakturirani realizaciji namreč aze, da je ostanek dohodka dosežen v ^isini 1,178.000, pri tem pa je treba uPoštevati še povečanje amortizacije zaradi revalorizacije osnovnih sredstev za j 110-000 din in nov obračunski sistem S ede vrednotenja stroškov v vrednosti
letošnjem letu, so imeli za našo proizvodnjo težke posledice. Izpad dela zaradi tega, ker naši naročniki niso mogli zagotoviti plačila in so zato dela odpovedali ali pa skrčili programe, nismo mogli nadoknaditi takoj z drugimi deli in nekateri proizvodni oddelki so se znašli brez dela. Poleg tega pa moramo iskati vzroke tudi v sami naši delovni organizaciji, kot so slaba organizacija dela, neurejeni delovni normativi, vedno manjša produktivnost dela in drugo. Če vseh teh pomanjkljivosti v zadnjem četrtletju ne bomo popravili, bomo dejansko leto 1976 zaključili z izgubo.
—IX. 1975	L—IX. 1976	Indeks
90,709.000	91,159.000	100
56,238.000	55,959.000	99
34,471.000	35,200.000	102
3,817.000	4,660.000	122
1,457.000	2,851.000	195
462.000	1,181.000	256
28,735.000	26,508.000	92
21,309.000	27,042.000	127
7,426.000	— 534.000	—
Kljub upoštevanju vseh sprememb, ki veljajo letos pri ugotavljanju celotnega dohodka, pa s finančnim rezultatom, kakršnega smo dosegli, nismo zadovoljni. Po planskih predvidevanjih za leto 1976 bi morali v devetih mesecih ustvariti 117,000.000 celotnega dohodka in najmanj 7 milijonov akumulacije.
Iz slabega gospodarjenja izhaja tudi pomanjkanje likvidnih sredstev, saj trenutno razpolagamo predvsem s tujimi sredstvi — krediti, katere bomo morali vrniti. Zato bomo morali biti vnaprej silno previdni pri naročanju materiala oziroma čimveč rabiti materiale, ki so na zalogi. Z drugimi besedami povedano: sprostiti moramo obratna sredstva, vezana v zalogah.
Ob srebrnem jubileju Dnevnika je Rudi Vahen med drugim dejal: »Če ne bi bil upokojen, bi pod to streho še ostal. Dobro se počutim v kolektivu in še nikoli nisem pomislil, da bi šel drugam.«
In res bo Rudi ostal med nami tudi še po uradni upokojitvi, še vedno bo nekaj ur dnevno prebil med akti, samoupravnimi sporazumi in predpisi: kljub suhoparnim številkam in zakonom nasmejan, vesten in marljiv ter še naprej član našega kolektiva, v katerem dela že 28 let.
RAZPRAVA 0 POMANJKLJIVOSTIH
zalo nedovršene proizvodnje v višini 1,800.000 din. Ugotavljamo, da kljub spremembam zakona, na podlagi katerega se zaradi neplačane realizacije zmanjša tudi odgovarjajoči del stroškov v naši delovni organizaciji, ni dalo pozitivnega rezultata, ker je vedno več kupcev, ki se ne držijo zakonitega plačilnega roka.
Osnovna organizacija ZKS naše tiskarne je na svojem zadnjem sestanku razpravljala o tričetrtletnem poslovanju tiskarne. Skušali smo pojasniti probleme, ki so nastali in ukrepati, da se takšni problemi ne bi več pojavljali. V razpravi, ki je bila zelo plodna in so v njej sodelovali vsi člani OOZKS, smo ugotovili precej pomanjkljivosti, ki izvirajo največ iz dosedanje slabe delovne zavesti in premajhne discipline članov našega delovnega kolektiva. Le z večjo delovno zavestjo in disciplino vseh delavcev bomo dosegli večjo storilnost in povečanje proizvodnje ter s tem zmanjšali izmet.
Bistveno pa je, da se vsi zavedamo, da se je treba držati dogovorjenih rokov in kvalitetnega dela, ker bo le s tem ugled in uspeh naše delovne organizacije ostal na taki višini, kot vsi želimo.
Napake in pomanjkljivosti je treba sproti reševati in odpravljati in klicati na odgovornost vse, ki so to zakrivili. V primeru pa, da je pri tem nastala tudi materialna škoda, je treba proti krivcu pod vzeti primerne ukrepe.
Na tem sestanku smo poleg pregleda poslovanja naše delovne organizacije sklepali tudi o sprejemu novih članov v ZKS.
Z	X
STAVEK JE OZKO GRLO NAŠE
PROIZVODNJE
v__________v
Pomanjkanje stavka je pri nas že star problem, ki se stalno pojavlja, enkrat v hujši, drugič v milejši obliki. To seveda ni samo naš problem, podobne težave imajo tudi druge tiskarne. Vzrokov za takšno stanje je več. V Sloveniji imamo, razen pri šolskih knjigah, zelo nizke naklade in že tu nastaja prvo nesorazmerje med stavkom in sodobnimi hitrimi tiskarskimi stroji. Drug tak problem so neurejeni rokopisi in pretirane avtorske korekture — oboje nam pobere velik del zmogljivosti stavnic. Pri jemanju novih časopisov za tisk smo imeli večje oči kot želodec — gre za razna glasila delovnih organizacij, ki v glavnem pobirajo stavek, tiska pa je zelo malo.
Pri rekonstrukciji stavka smo morali obnoviti iztrošene stavne stroje v svinčenem stavku in zamenjati že dokaj izrabljene IBM stavne naprave s foto stavkom. Računali smo, da bomo lahko polovico IBM stavnih naprav uporabljali z zmanjšano zmogljivostjo še najmanj dve leti, v tem času pa bi foto stavek dopolnili in bi moralo biti pri polni zasedbi stavka več kot dovolj. Žal so nam IBM stavne naprave že sedaj povsem odpovedale, delno tudi po krivdi servisne službe, ki ima zadnji čas do nas precej mačehovski odnos. S tem je bila zmogljivost naše stavnice že znatno okrnjena. Pri tem pa nam povzročajo še izredne težave nekateri tedniki z znatno povečanimi obsegi in razne izredne izdaje, oboje pa ima važen političen pomen in je tako delo zelo težko odkloniti.
To so vzroki, da smo danes v tako nezavidljivem položaju. Foto stavek bi moral pomagati svinčenemu stavku, je pa ravno obratno: nekatere časopise in naslove za časopise še vedno stavimo v strojni stavnici.
Iz te zagate bomo morali čim-prej, drugače bomo v pogledu rokov še na slabšem kot smo doslej. Uspeli bomo le tako, da bomo napravili red pri oddaji rokopisov, napravili selekcijo časopisov in v najkrajšem času dopolnili foto stavek.
URESNIČEVANJE SKLEPOV
V našo osnovno organizacijo ZK letos še nismo sprejeli nobenega člana
Na zadnjem sestanku osnovne organizacije ZK Ljubljanski dnevnik smo obravnavali uresničevanje sklepov 5. seje CK ZKS, sestanku pa je prisostvoval tudi predstavnik občinske konference ZKS Ljubljana Center.
Samo razpravo bi pravzaprav lahko razdelili na pet poglavij, poročilo za vsako izmed njih pa so pripravili člani osnovne organizacije Drago Bitenc, Marjan Lekše, Sandi Sitar in Majda Žlender. V poročilu o izvajanju in organiziranju razprave o osnutku zakona o združenem delu je tovariš Lekše poudaril, da je bila to skupna akcija osnovne organizacije ZK in osnovne sindikalne organizacije. Vse razprave in predavanja, med drugim tudi prvo, na katerem je bil uvodničar Tone Krašovec, smo imeli skupaj z delovnim kolektivom Ljudske pravice. Skupaj pa smo pripravili tudi analizo uresničevanja ustavnih načel v obeh TOZD in program izvajanja določb novega zakona.
Glede družbenoekonomskih odnosov je Drago Bitenc pojasnil, da
smo tako polletno kot devetmesečno gospodarjenje sklenili uspešno, vendar pa nam veliko težav povzroča nedavna podražitev naročnine, kar lahko precej vpliva na število naročnikov. Seveda je velika postavka v naših izdatkih tudi cena papirja, predvsem zato, ker Dnevnik letos ni dobil dotacije, temveč le regres za papir.
Tudi idejnopolitično izobraževanje članov v naši osnovni organizaciji še ni povsem zaživelo. Komisija si je sicer prizadevala, da bi v sodelovanju z delavsko univerzo Boris Kidrič pripravili ciklus predavanj o marksizmu, vendar pa v letu dni tega niso pripravili. Pri izobraževanju smo si tako kot doslej pomagali z obiski znanih javnih delavcev iz mesta in republike, ki so nas sproti seznanjali z aktualnimi političnimi dogajanji pri nas in v svetu.
V našo osnovno organizacijo ZK letos še nismo sprejeli nobenega novega člana, čeprav imamo nekaj kandidatov. Toda ti doslej, čeprav so bili vabljeni na sestanke, razen redkih izjem, niso prihajali.
DELOVNO SAMO PREDSEDSTVO
Od 8. do 10. oktobra je bil v Portorožu posvet predsednikov osnovnih organizacij ZSMS. Na tem posvetu je bilo poleg ostalih perečih tem veliko govora o organiziranosti in delovanju posameznih osnovnih organizacij ZSMS. Tako je bil sprejet sklep, da je treba pregledati delovanje vsake osnovne organizacije.
Pred dnevi so tudi našo organizacijo obiskali predstavniki občinske konference. Po večurnem razgovoru smo ugotovili, da naša organizacija ne deluje, kakor bi morala. Pri nas deluje samo predsedstvo, ostali člani ZSMS pa za to ne kažejo nikakršnega zanimanja. Posledica tega pa je, da tudi predsedstvo ne more opravljati dela tako, kot od njega zahtevamo. Na tem sestanku smo sprejeli tudi tri važne sklepe, ki naj bi izboljšali delovanje v organizaciji:
Priredili naj bi posvet vseh mladincev, na katerem bi se dogovorili o nadaljnjem delovanju in se seznanili
s perečimi vprašanji naše delovne organizacije.
Prek športa, kulture in zabave naj bi povečali zanimanje med mladimi.
Sklicali naj bi volilno konferenco, ker je dosedanjemu predsedstvu potekel mandat.
Predsedstvo zato poziva vse mladince na sodelovanje pri izvajanju teh sklepov, kajti le z vašo pomočjo bomo izboljšali delovanje naše mladinske organizacije
KADROVSKE
NOVICE
Prišli v tiskarno v mesecu oktobru 1976:
Milena Razpotnik, strojepiska IBM Neda Pečnik, knjigoveška delavka Zinka Vidovič, knjigoveška delavka Danica Kuhar, knjigoveška delavka Peter Zabukovec, skladiščni delavec Borut Vodopivec, ročni stavec — iz JLA
Jani Luthar, ročni stavec — iz JLA Miran Bednar, kemigraf — iz JLA Dušan Marolt, ofsetstrojnik — iz JLA Stanislav Krempl, strežnik v ofset strojnici — iz JLA
Odšli v mesecu oktobru 1976: Vladimir Beržan, skladiščni delavec, samovoljno
Slavko Bratkovič, obdelovalec svinč. podlog, samovoljno
Marija Dovč, knjig, delavka, sporazumno
Nevenka Krempl, knjig, delavka, sporazumno
Alojz Pucihar, ročni stavec, v JLA Milan Markovič, strežnik v ofset strojnici — neg. ocena posk. dela Marija Jeločnik, čistilka, neg. ocena poskusnega dela
Ilija Ilič, odpremni delavec, samovoljno
Ivan Žitko, meter-monter, sporazumno
Vojko Zabukovec, knjigotiskar, samovoljno Upokojeni:
Ivan Cizelj, obratovodja mehanične delavnice
Antonija Kavčič, izlagalka pri strojih za knjiž. tisk
LJUBLJANSKI DNEVNIK
V mesecu oktobru se je zaposlila Marjana Klanjšek, prodajna referentka v podružnici Celje.
Iz podjetja je odšla Marija Duričič, iz oddelka IBM — strojepiska.
Šef splošnega oddelka Rudi Vahen je odšel 31. oktobra v pokoj.
NAŠA DELOVNA AKCIJA V POSOČJU
Osnovne organizacije sindikata, ZKS in ZSMS Ljudske pravice so organizirale delovno akcijo v Posočju. Akcija je bila 16. oktobra. Za to akcijo smo se povezali s štabom za civilno zaščito v Tolminu, od koder smo dobili vsa navodila za pripravo in izvedBb.
Ob prihodu v Tolmin so nas napotili v vas Čezsoča pri Bovcu. Tam so
v	'
Na prostovoljni delovni akciji v Posočju: delavci tiskarne pomagajo v vasi Čezsoča pri Bovcu.
nas že pričakovali in prav toplo sprejeli. V tej vasi smo pomagali vaščanom urediti vaško pot, ki jim je potrebna za odvoz gramoza z bregov Soče. Gramoz prav zdaj najbolj potrebujejo za obnovo svojih domov, ki jim jih je poškodoval potres. Pomagali pa smo tudi pri betoniranju plošče na eni od poškodovanih hiš. Na delovni akciji smo mislili ostati dva dni, vendar smo v štabu civilne zaščite zvedeli, da je na potresnem področju velik problem s prenočevanjem, kakor tudi s prehrano. Hrano nam je pripravila kuharica v naši menzi.
Lahko zapišemo, da je akcija dobro uspela, saj so se nam vaščani zelo lepo zahvalili in izrazili veliko zadovoljstvo za pomoč, ki smo jim jo nudili z našim delom v času, ko si najbolj prizadevajo obnoviti ali popraviti porušene domove pred nastopom zime.
Pri tem lahko zapišemo, da bi bila akcija še uspešnejša, če bi se prijavilo še več mladih delavcev, saj nam je znano, da mladih ljudi v našem kolektivu ne manjka.
REKREACIJA V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU • REKREACIJA V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU
AKTIVNI NA VSEH ŠPORTNIH PODROČJIH
Dnevnikovi rekreativci so aktivni na vseh športnih področjih. Trenutno je v ospredju tekmovanje moških v košarkarski ligi in zimsko prvenstvo moških in žensk v namiznoteniški ligi. Vedno več Dnevnikovcev obiskuje bazen v Tivoliju in bovvling stezo in nekateri so postali že pravi mojstri v malem za to ameriško igro.
Žal pa le ne gre vse tako kot je treba. Tu mislim predvsem na sodelovanje s tiskarno. V Ljudski pravici nočejo (ne vsi, izjema so nogometaši in strelci), da bi na tekmovanjih nastopali pod skupnim imenom Dnevnik-Ljudska pravica. Rekreacija je pri Dnevniku zaživela skoraj v vseh oddelkih, medtem ko to za tiskarno ne moremo trditi. Medtem ko Dnevnik tekmuje v skoraj vseh tekmovanjih, ki jih prirejata TKS Center in KS Poljane, pa sodelujejo rekreativci tiskarne le redko, čeprav bi lahko precej laže sestavili ekipo glede na večje število zaposlenih. Sodelovanje med obema TOZD bi moralo biti še posebej zato, ker se približujejo grafične igre in prav lahko se bo zgodilo, da bomo ekipe sestavili »tik pred dvanajsto« ali pa na igrah sploh ne bomo sodelovali. Razmeram na področju športne rekreacije pa bodo enakovredni tudi rezultati na športnem Polju.
košarka
Tekmovanje v TRIM košarkarski ligi, ki jo je za temeljne organizacije združenega dela Centra organizirala telesno-kulturna skupnost Ljubljana-Center, je v polnem teku. Po treh zaporednih pora-z>h so košarkarji Dnevnika dosegli prvo zmago, čeprav za zeleno mizo. V moštvu yjesnika so namreč igrali trije košarkarji. ki niso delavci Vjesnika. Trenutno je moštvo Dnevnika na desetem mestu.
Dosedanji izidi: Dnevnik : Železniške tiskarne 0:20 (moštvo Dnevnika je bilo nepopolno), Tegrad : Dnevnik 28:19, Dnevnik : Slovenijales 22:28, Dnevnik : Vjesnik 20:0.
LESTVICA
!•	IC	4	4	0	136:86	8
2-	Lj. pravica	4	4	0	118:79	8
3-	Petrol	4	3	1	112:89	6
4-	LB	4	3	1	116:103	6
Slovenijales	4	2	2	106:93	4
o-	Tegrad	4	2	2	112:120	4
7-	Slov. ceste	4	1	3	132:108	2
8.	Vjesnik
9.	Žel. tisk.
10.	Dnevnik
11.	Hermes
12.	Vega
102:109 2 94:107 2 61:76	2
51:101 2 76:145 2
BOVVLING
Zanimanje za bowling narašča. Steza, ki jo imamo rezervirano v Tivoliju vsak ponedeljek in četrtek med 17. in 18. uro, je dobro obiskana. Tudi rezultati posameznikov so iz tedna v teden boljši. Če bo dovolj zanimanja, potem bomo v začetku prihodnjega leta organizirali prvenstvo Dnevnika v bovvlingu. Najboljši bodo prejeli pokale in priznanja.
MALI NOGOMET
Dnevnik bo pokrovitelj velikega nogometnega turnirja v športni dvorani na Kodeljevem, na katerem bo sodelovalo 164 ekip. Med prijavljenimi je tudi Dnevnik — I.P. Zanimivo je, da so nogometaši Dnevnika in Tiskarne edini, ki redno sodelujejo, medtem ko drugi ne dajejo »skupnega jezika«. To velja še posebej za košafkarje Ljudske pravice.
Zaloga žetonov za plavanje v tivolskem bazenu je hitro pošla. Upam, da jih ne hranite doma, ampak da si resnično »privoščite« urico plavanja. V kratkem bomo žetone ponovno dobili in takrat se lahko spet oglasite pri tov. Mariji Vončina v športni redakciji.
KOLESARJENJE
V Cerknici je bila tradicionalna kolesarska dirka med novinarji Dnevnika in Antene. Tudi tokrat so slavili »Antenč-ki«, ki so bili boljši samo za dve točki. Tako je po treh dirkah v vodstvu Antena z 2:1. V posamični konkurenci je zmagal Tone Fornezzi, eden izmed favoritov Jože Pogačnik pa se je moral zadovoljiti zaradi okvare na kolesu in delno tudi zaradi ne najboljše kondicijske priprave šele s sedmim mestom.
Izidi dirke v Cerknici: 1. Tone Fornezzi 10, 2. Stane Urbančič 9 (oba Antena), 3. Janez Alič 8, 4. Nace Bizilj 7, 5. Peter Perčič 6 (vsi Dnevnik), 6. Henrik
Neubauer (Antena) 5, 7. Jože Pogačnik (Dnevnik) 4, 8. Aleksander Lucu 3, 9. Peter Hudobivnik 2, 10. Zoran Humar 1 (vsi Antena), 11. Dušan Nograšek (Dnevnik) 0.
IZLET Z ODMEVOM
Letošnji jesenski izlet članov Dnevni Love sindikalne organizacije (16. in 17. ktobra) je bil popolnoma v znamenju radicije. Tradicionalno smo izbrali za smer izleta morje, tradicionalno smo po-0vali z avtobusi, tradicionalno smo prenočevali v »nobel« hotelu, tradicionalno nekateri niso utegnili prespati v svojih sobah, tradicionalno je bilo potovanje Pr°ti domu in še bolj tradicionalno poi-f etno opravljanje z obveznimi dodatki iz uin® domišljije nekaterih, ki so kot kaže bližnjem sorodstvu slovite Elze Max-' V celoti pa je bil izlet tradicionalno spesen, čeravno povečini s tradicional-mm, udeleženci.
V h okrepčevalnici ob avtomobilski cesti r mka—Postojna na Ravbarkomandi i m Slcer niso mogli postreči s kavo, pa „ pot do koprskega predmestja, kjer je NeV3*11- °^rat Agrarije le hitro minila, ki . a*er*m še posebno, ker so že v vinski p ' Agrarie pričakovali vrhunec izleta. vze] S|taVn'ki Agrarie so naš obisk očitno he 1	. v strokovno ekskurzijo in z nati-
Dru Pr|čakovano poskušnjo ni bilo nič. dili S? se k°t prestradani vrabci zaka-]emme, Agrarijine vinograde na Debe-jago«'cu ‘n obirali pozabljene grozdne
NOGOMET
V Mariboru je bil v počastitev 30-let-nice temeljne zveze nogometnih sodnikov Maribora nogometni turnir v velikem nogometu. V moštvu Združenja športnih novinarjev Slovenije sta igrala tudi člana redakcije Dnevnika Jože Pogačnik in Janez Alič, ki sta prispevala po svojih močeh k dvema porazoma novinarske reprezentance. Prvo mesto na turnirju so osvojili gostitelji, drugi so bili ljubljanski sodniki, tretji nogometaši Slovenskega atletskega kluba iz Celovca, četrta pa ekipa Združenja.
NAMIZNI TENIS
V dvorani na Kodeljevem se je začela zimska liga v namiznem tenisu za TOZD Centra. Dnevnik sodeluje s tremi ekipami, in sicer dvema moškima in žensko. Tudi letos so dekleta, za katere igrajo
Marija Vončina, Rezka Gomilšek, Sonja Zupan in Roža Erman, odlične in imajo velike možnosti, da ponovijo lanski uspeh, ko so bile najboljše v Centru in pozneje tudi na mestnem tekmovanju.
Moški so se odrezali nekoliko slabše. Prva ekipa je v štirih kolih doživela en poraz, ker niso prišli na dvoboj, druga ekipa pa je bila prijavljena z namenom, da bodo v njej igrali predstavniki Ljudske pravice, ki pa se, žal, našemu vabilu niso odzvali. Tako smo ekipo »pokrpali« z rezervami in dvoboji, čeprav jih izgubljajo, bodo dober trening za v prihodnje. Več o rezultatih in uvrstitvah bomo poročali v prihodnji številki našega glasila.
KEGLJANJE
Telesnokultuma skupnost Ljubljana-Center bo konec meseca organizirala tekmovanje v kegljanju. Dnevnik bo nastopil z eno moško in eno žensko ekipo. Težav s sestavo ekipe ne bo, saj imamo v naših vrstah dovolj kegljačev in kegljavk. Če bo potrebno, potem bomo organizirali izbirne tekme, ki bodo obenem tudi prvenstvo Dnevnika. O tem vas bomo pravočasno obvestili na »sindikalni« oglasni deski.
... IN LJUDSKI PRAVICI • UUDSKI PRAVICI • UUDSKI PRAVI
RESNEJŠI
ŠTART
Pravega razvedrila smo bili deležni šele v zimskem bazenu v mondenem portoroškem Metropolu, ki pa so ga kmalu skalile neprijazne kopališke mojstrice, ker po njihovem kopalci lahko plavajo le »mrtvaka«. Dobra večerja z vinom iz koprskega vinorodnega okoliša in srečelov sta tako dvignila razpoloženje, da se nihče ni upiral povabilu na obisk bara s sila podeželskim »umetniškim« programom, posebej še zato ne, ker ni bilo treba plačati vstopnine. Če se ne bi bil udeležil izleta, ne bi nikoli videl v baru tudi takih, za katere pravijo, da »ne znajo šteti do pet«.
Prijetno jesensko sončno nedeljsko dopoldne je v glavnem minilo v »lizanju ran« naporne noči in obžalovanju, da bodo zvečer že spet doma nekateri že v nedeljo popoldne tudi v službi. Že dolgo Dnevnikove! niso bili tako enotni kot pri oceni letošnjega jesenskega izleta: »Vsi smo za to, da ga čimprej ponovimo!«
Naj bo dovolj o izletu! Ce nekaj dni po njem niste hodili po hodniku v redakcijo s popolnoma zamašenimi ušesi, zagotovo veste o njem precej več kot tisti, ki so se ga udeležili in še precej več, kot se je na izletu res zgodilo.
Letos so košarkarsko TRIM ligo veliko bolje organizirali kot prejšnja leta. Vse prijavljene ekipe so razvrstili v tri jakostne skupine, ki so med seboj precej izenačene. Ekipa Lj udske pravice, ki je v lanskem tekmovanju v skupnem razporedu v občini Center zasedla 5. mesto, tekmuje letos v I. skupini, v kateri je 12 najmočnejših ekip. Tako kot je celo tekmovanje postalo letos veliko bolj resno, je tudi naša ekipa to sezono bolje in resneje startala, saj smo prvič, odkar tekmujemo, dobili nove drese in žogo.
V	prvem kolu smo se srečali z ekipo Tegrada in zmagali s 33:23, polčas 16:8. Naša ekipa je bila bolje pripravljena in je tekmo gladko dobila. Drugo kolo je prineslo ogorčeno borbo z ekipo Slovenijalesa, ki je bila po moči in višini precej enakovredna naši ekipi. To lepo kaže tudi rezultat: prvi polčas je dobila Ljudska pravica s 16:12, drugega pa Slovenijales s 14:13, tako da je bil skupni rezultat 29:26 za Ljudsko pravico. V tretjem kolu smo se srečali z mlado ekipo Vjesnika. S to ekipo smo se prvič srečali v trim ligi in kmalu bi nam prav oni priredili presenečenje. Po prvem polčasu je bil rezultat 20:20. Tudi v drugem polčasu nobena ekipa ni priigrala odločilne prednosti, tako da je bil rezultat v zadnji minuti 32:30 za Ljudsko pravico. V zadnjih sekundah tekme pa sta Bavčar in Žargi s hitrimi protinapadi postavila končni rezultat 36:30 za Ljudsko pravico.
V	četrtem kolu smo zmagali brez borbe 20:0, ker igralcev Hermesa ob določenem času ni bilo na igrišče. V petem kolu pa smo se srečali z eno najmočnejših ekip — Ljubljansko banko. Ze rezultat 52:33 (polčas 28:12) za Ljubljansko banko pove, da je bila tekma hitra in učinkovita. Naša ekipa se ni mogla upirati odlično pripravljeni ekipi Ljubljanske banke, ki jo je vodil Potočnik, nekoč odlični center ljubljanske Olimpije. Naši ekipi tokrat ni šlo. Zapravili smo veliko podaj in veliko 100-odstotnih priložnosti pod košem, ko žoga ni in ni hotela skozi obroč. Upamo, da pričakovani poraz ni odprl serije porazov, saj se že v nasledn-
jem kolu srečamo z večnim rivalom, ekipo Slovenija ceste, s katero smo vsako leto zmagali z enim ali dvema košema razlike.
KEGLJANJE
Krajevna skupnost Poljane bo organizirala za TOZD v svoji skupnosti tekmovanje v kegljanju. Tekmovanje se bo odvijalo na kegljišču v športnem parku Kodeljevo. Pričetek bo 23. novembra 1976 ob 21. uri. Ker bo tekmovalo večje število ekip, bo tekmovanje trajalo več torkov zapored, tako da se bodo lahko zvrstile vse ekipe. Ekipa bo štela 6 tekmovalcev, od katerih bo imel vsak po 100 metov (4x25 metov). Naši ekipi želimo dober met.
SMUČANJE
Smučarska zveza Slovenije je v letošnjem letu začela s široko organizirano akcijo »članska izkaznica«. Namen te akcije je pridobiti čimveč ljubiteljev smučarskega športa v vrste osnovne smučarske organizacije, možnost organiziranega udejstvovanja v smučarskem športu, obenem pa tudi ugodnosti pri nakupu smučarske opreme, popust na žičnicah, nezgodno zavarovanje. Pod enotnim vodstvom smučarske zveze naj bi v bodoče organizirali sindikalna tekmovanja od pionirjev do tekmovalcev I. razreda in prirejali smučarske tečaje. Upajmo, da ta akcija, ki so jo dolgo in temeljito pripravljali, ne bo propadla zaradi premajhnega zanimanja, saj moramo vedeti, da je smučanje naš narodni šport. Poleg organiziranega razvoja tekmovalnega športa bo največji poudarek na rekreativnem smučanju in večji telesni pripravljenosti. Vsi člani našega kolektiva se lahko prijavijo pri svojih predstavnikih v oddelkih. Če sami ne smučate, lahko prijavite svojega otroka ali koga drugega, za katerega želite, da bi bil član.
PERSONALNE
SPREMEMBE
Z odhodom Ivice BOZOVIČAR, odgovorne urednice Ljubljanske dnevnika na delovno mesto glavnega in odgovornega urednika radia »Glas Ljubljane«, je predsedstvo MK SZDL na 21. seji imenovalo za novega odgovorneea urednika Ljubljanskega dnevnika Eda GLAVIČA, ki je bil dne 21. 9. 1976 razrešen funkcije urednika DESK. Nato mesto pa je DS LD imenoval dosedanjega urednika zunanjepolitične rubrike Janeza ČUČKA.
H »Glasu Ljubljane« je odšla tudi tajnica redakcije Francka JENKO. Zbori delavcev LD so na predlog DS sprejeli sklep o ustanovitvi delovnega mesta tajnice DESK, namesto delovnega mesta tajnice redakcije. Izbor ustrezne kandidatke na to mesto bo opravljen v naslednjih dneh. Poleg že navedenega delovnega mesta so bila ustanovljena še naslednja nova delovna mesta:
— komercialni vodja obveščevalca; na to mesto je OMR izbral Rezko GOMILŠEK, ki je do sedaj opravljala naloge tajnice KSS. Na to izpraznjeno mesto pa je bila razporejena Greta ISKRA, ki je za določen čas opravljala delovne naloge dokumentarista;
—	tehnični urednik; mesto je zasedel Ivan ŽITKO, ki je do sedaj delal v Tiskarni LP;
—	na delovno mesto administratorja pa je bila razporejena Stanka PURKAT iz delovnega mesta referenta sprejemnega oddelka.
ČRNOGE LEM
Izdaja delavski svet Časopisno tiskarskega podjetja Pravica - Dnevnik - Ureja uredniški odbor: Saša Jarc (odgovorni urednik), Breda Deniša, Srečko Mrak, Dana Nučič, Boris Ogrizek, Dušan Sivec, Majda Tičar in Stane Tršinar — Izhaja vsak drugi ponedeljek v mesecu, razen julija in avgusta — Natisnila tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani.
Odkar gre Dnevnik v tako imenovani prvi in drugi razvoz, bralci v Ljubljani in drugih krajih pozdravljajo modro odločitev kolektiva »Dela«.
Pravijo, da res niso pričakovali, da bo »Delo« imelo še sedmo in osmo izdajo...
Vprašalniki o analitski oceni delovnih mest so bili brez dvoma imenitni. Celo to si lahko napisal, da bi, denimo, namesto kurirja bil raje direktor!
Ob tem pa se nehote sprašujem, čemu sploh ti vprašalniki, ko pa smo še pred kratkim zatrjevali, da je bila analitska ocena mest narejena zelo tehtno in dolgoročno?
ČRNO-BELEM V LJUDSKI PRAVICI
Že v prvem tednu zgodnejšega izhajanja Dnevnika je pri tisku prišlo do zamud, tako da nismo nič »profilirali« od zgodnejšega oddajanja rokopisov in strani.
Očitno se pri pripravljanju takšnih sprememb preveč zanesemo na rek: kdor riskira, ta profitira!«
V	zasluženi pokoj je odšel dolgoletni vodja splošnega oddelka Rudi Vahen.
Upamo, da ni skupaj z njim odšel v pokoj tudi izredni čut odgovornosti in vestnosti, po katerem je bil Rudi znan, čeprav se tako zdi, če pogledamo »vestnost in čut odgovornosti« nekaterih članov našega kolektiva.
•
V	zadnjem času je število naročnikov raslo, kolportaža pa je padala.
Glede na podražitev naročnine in večkrat slabe dostave bi pričakovali ravno obratno. Torej očitno spet majhen »jugoslovanski čudež«.
•
Včasih imamo težave, ko hočemo kaj skopirati na našem kseroksu.
Očitno veljajo te težave samo za uradne kopije. Kajti pri izdelavi neuradnih kopij žaljivih pisem nekateri očitno niso imeli težav!
STRUPENJAK
IZPLAČILA OSEBNIH DOHODKOV NA HRANILNE KNJIŽICE
- AHA, TI SLEDOVI SO PO VSEJ VERJETNOSTI OD TISKARSKE BARVE!