-----   272    -----
4
Slovstvene stvari.
Obrana.
V mojem šolskem spisu: »Nekoliko nasvetov, kako se je treba učiti" niso nekteri znanstveni izrazi »Novicam" všeč. Naj jih tu na kratko opravdam. O prijaznosti »Novic" ne dvoumim, da ne bi mojim vrsticam prostorčeka prepustiti hotele.
Pred vsem drugim priznavam, da imajo »Novice" prav, kadar trdijo: kite so drugo kot mišice; ali kar se nekterih drugih izrazov tiče, o teh me »Novice" niso prepričale, da so napačni.   Preglejmo jih po vrsti!
»Novice" dajejo »čutnico" za »Empfindungsnerv" veljati, ali živca (nom. živec) za „Nerv" ne, ter raji hočejo, naj se mu „nerv" pravi. Tudi trdijo »Novice", da živec pomenja »Lsbensgeist." — Temu nasproti imam troje opomniti. Prvič, da se živec v pomenu „nerva" v Janežičevem in Cigaletovem (Wolfovem) slovarji , kakor tudi v Pralogovi »makrobiotiki" nahaja; da se živec pri Srbih in Hrvatih v tem pomenu rabi in da tudi Cehi, na ktere se »Novice" pozivajo, zraven tujega »nerva" svojo lastno, živcu sorodno besedo: žilna imajo. Drugič »Novice" ne dokazujejo, da živec
res „Lebensgeist" poinenja, a ne „nerv." Tretjič je nedosledno, ako „Novice" na eni strani slovensko beseda „čutnica" pridržijo, na drugi pa nič manj slovenski „živec" zametujejo. Zakaj bi neki tujka bolja bila, ako domačo besedo imamo?
Druga beseda, ki „Novicam" ni všeč, je „dušesi o v je" za „psihologijo." Ali tudi ta se pri Janež, in Cigal., kakor tudi v češkem nahaja. Naj mi tudi kdo kak pameten razlog pove, zakaj bi se ne smelo dušeslovje reči, ako se piše bogoslovje (teologija) , modroslovje (filozofija), jezikoslovje (filo-iogija) itd.!
„VeIeum" za to, kar Nemci pravijo (francozki izgovarjaje) „Grenie", tudi ni „Novicam" po godu, ter one tirjajo, naj se piše „genij" ali „ženij." Kdor kaj slovenskega jezikoslovja zn&, temu ne bode treba na dolgo razlagati, da je „veleum" iz „uma" in „vele", kar pomenja „ veliko", sestavljen, torej tisto znamenuje, kar „grosser Verstand, Grenie." V tem pomenu se vele um res tudi pri Hrvatih rabi. Kar se „genija" tiče, je to vse kaj druzega nego „ženij", da-si je oboje enega korena in izvira. Kdo mi hoče toraj zameriti, ako sem slovanskega „veleuma" nemško-fran-cozkemu „ženiju" predstavil?
Kar se mojih dveh izrazov: hrbtiščni in želodčni živci tiče, priznavam, da so hrbtiščni samo „Spinal-", in le možganski in hrbtiščni, skupaj „Cerebrospinalnerven." Tudi tako dobro vem kakor „Novice", da so „Intercostalnerven" od pikice do pikice prestavljeni: medreberni živci. Ali komur je mar za stvar samo, ta bode brez anatomičnih očalov previdel, kaj sem jaz hotel reči, da sem namreč le kraj ali mesto naznanil, čez in okoli kterega se ti dvoji živci raztezajo. Saj pa tudi latinski izraz „Inter-costalnerven" ni popoln, ker se ti živci ne vlečejo samo med rebri, ampak tudi skoz vrat, prša, trebuh, želodec in pod trebuh, samo da se njih največi začetki, grčam podobni, okoli želodca nahajajo, tako imenovani „Sonnengeflecht" ali „plexus solaris." Jaz pa v svoji razpravi nisem bil namenjen telesno sestavo človeka popisati, ampak o učenji govoriti, in sem si samo prizadeval,   da me  moji mladi čitatelji razumejo.
Tudi beseda „ob razo tvornost" za „fantazijo" ni milosti našla. Pa tudi ta ni moja izmišljenka (kakor jaz sploh nikake slave v izmišljevanji izrazov ne iščem), ampak češka, tudi od Cigaleta omenjena beseda. Da pa so tudi jugoslovanski slovarji pri izrazih za ,fantazijo" na nekake „obraze" mislili, to mi pričajo Ja-nežič, ki ima „obrazljivost" in Frohlih, ki ima „obražnja." Zakaj pa se na obraze misli pri „fan-tazii", tega nas dušeslovje uči.
Posebno čudno pa se mi je zdelo, zakaj ne bi „mišica" za „muskel" veljala. „Novice" nasvetujejo, naj se tudi pri nas „muskel" piše. Vendar pa mišico rabijo Rusi, Srbi in Hrvati, in tudi Poljaki imajo prav podobno besedo, „miška" za tisto stvar. Saj tudi lat. „musculus" ni nič druzega nego deminutiv besede „mus" (miš), in tudi Grki rabijo fivg za „Muskel" in pvobv za „Muskelknoten." Zakaj bi toraj nam nemški „muskel" bolji bil, nego slovanska „mišica"?" — Na to mi bodo „Novice" rekle: Vse to je prav lepo, samo da navedeni izrazi niso narodni slovenski; ker pa teh nimamo, vzemimo tuje za svoje, namreč grške, latinske in nemške. — Za razume vanje gotovo ne bode bolje, ako tako storimo, da namreč takim slovanskim izrazom, ki so slovanskega korena in že rabo zadobile, tuje predstavljamo. Zakaj, pri domačih si človek gotovo lože kaj misli, nego pri ne slovanski h, kterih še dostikrat izgovarjati ne more. Tudi je taka mešanica,  kakoršna v nemškem jeziku vlada,  slovanskim
--------   273-------
jezikom zoprna, Jsar nam bogati in izobraženi slovanski jeziki Rusov, Čehov in Hrvatov kažejo, kakor tudi naše slovansko čustvo.
To jso moje opazke k posameznim izrazom in v obče. Če je tedaj kdo v meni slovenskega „purista^ razodel, hvala mu! Samo mi je žal, da te slave prejeti ne morem, ker sem le take izraze porabil, ki so jih že drugi pred mano pisali. Ako pa ti niso »Novicam" všeč, žalostna jim majka! Jaz gotovo nisem tega zakrivil.
V Kranji 10. avgusta 1866.
Janko Pajk.
Dostavek vredništva. „Obrana" pričujoča kaže, da je častiti gospod profesor svoje razloge imel za poslovenjene tehnične izraze; al o tem nikakor nismo dvoumili. „Novice" so le pri tej priliki ponovile svoj svet, svojo željo, naj bi Slovenci (pa tudi vsi Slovani) obdržali izraze, ki jih ves učeni svet, Francoz in Anglež, Talijan in Nemec itd. rabi. Te želje po ugodni priliki izrekati, vendar gospod profesor ne bo branil „Novicam", ki se za jezik slovenski trudijo mnogo let? Pa tudi slovnikarji, naj so slovenski ali hrvaški, češki, poljski itd., nam ne bodo za zelo vzeli, ako po temeljitih razlogih rečemo, da „ne prisegamo na njih besede." Saj smo tudi mi zlasti v zdravniških imenih v Cigaletov slovnik marsiktero besedo dali in gospod Cigale dobro ve, kako dolgo smo se razgovar-jali o marsikteri — potem pa vzeli tako, ki se nam je tnajbolja zdela; — da je dovršena, nikjer ni rečeno. In tako nam tudi drugi slovniki nikakor niso autoritete, in da nam ne morejo biti, kaže nam Mažuraničev nem. ihrv. slovar, ki na pr. „Nerve" imenuje tudi žila, kaže nam Frolichov nem. ilir. rukoslovnik, ki „Nerve" imenuje čutilo, žila, Konečnyev, ki ga zove žilna, <čilna, nerv itd. Tu se nam še najbolje dopada Mron-goviusev niem. polski slownik, da saj na prvo mesto stavi poljski „nerv" in odbija suchožyla, eigentl. Sehne. Da pod živec vse lahko spada, kar je živo, to pač vsak na prvi pogled vidi; saj živi^ tudi krvina in vsaka druga žila, kost, muskul, kri itd. Cejezaktero nemško besedo „živec" dober, dober je za splošni pomen „Lebensgeist" ali kaj tacega. Sicer pa gosp. profesorja prosimo, naj nam ne očituje neslednosti zastran čutni ce;   mi  je   nismo pridržali,   temuč  le   rekli:   bila
¦bi-------! „Nerv" naj ostane „nerv", to je naša beseda;
ako pa je treba razločevati med Empfindungsnerv in Bewegungsnerv, moramo za ti besedi dodajati adjektiv ali pa vse skupaj izraziti z eno besedo. — Da tudi „Novice" vejo razloček med „Genius" und 7,Genie", jim bo menda tudi gospod profesor sam pritrdil, in ko so pisale genij ali ženij, so pisali to tistim, ki ne umejo francoski izgovarjati. Da „Novice" ne prisegajo na besede slovnikarske, imajo tudi o tej besedi svoj razlog: Mazuranic imenuje „Genie" um, xazum, talent, genij, Frolich prirodni dar, ve-likoumnost, Janežič bistroum, prirojeni um, Mongrovius duh, dowcip, Konečny duwtip, wele duch itd. Al „grosser Verstand" še ni ženij: ženij je še več, kar popolnoma le beseda ženij izrazuje. Kar se tiče anatomičnega izraza „Intercostalnerve", mislimo , da je to stvar, ki naj jo gosp. profesor anatomom v razsodbo prepušča, ker simpatični ali veliki medreberni nerv razdeluje toliko in tako važnih vej, da mu beseda strogo mora ostati kakor je latinska. Vsak svoje najbolje ve. V kontekstu profesorjevem se nismo spotikali nad „želodčinim živcem", ker tudi želodec dobiva od simpatičnega nerva vejo; al da bi se ,,Intercostalnerve" prestavljal z želodčinim, tega pa nikakor ne! Nasvetovani muskel prosimo naj se bere muskul; tiskarni pregrešek je. Konečno tedaj ečemo le to, da nismo rekli, da bi se ne smelo na-
mesti »psihologije" reči „dušesIovje" ali da so vsi slovenski izrazi napačni. Le ta svet (ne uk&z) ponavljamo ne samo g. profesorju, ampak vsem pisateljim slovenskim: Ne bodimo presilnipuristi, to je, tehnično besedo, ki jo (večidel po latinščini) rabi Francoz, Anglež, Talijan, Nemec, rabimo tudi mi Slovani! Tako bomo sebi in drugim razumljivi.