ANNALES 7/'95 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATTIVITÀ DEI NOSTRIISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETÀ/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 263-273 Plan) in Svetovne banke, kot tudi vseh zainteresiranih vlad in ustanov, pričakujemo pomoč pri ustanovitvi večjezičnega informacijskega centra, ki naj bi bil nekje v osrednjem Sredozemlju. O smiselnosti postavitve, organiziranosti in načinu uporabe uslug sredozemske podatkovne baze o bio- diverziteti (Mediterranean Biodiversity Databank - MBD) se bomo še dogovorili. 7.) Seznam kriterijev je podan v aneksih 1 do 10 z naslednjo vsebino: Aneks 1: Kriterij biodiverzitete infralitoralnih orga­ nizmov Aneks 2: Kriterij biodiverzitete obalne vegetacije Aneks 3: Kriterij biodiverzitete plazilcev in dvoživk Aneks 4: Kriterij biodiverzitete morske in obalne avi- favne Aneks 5: Kriterij biodiverzitete morskih sesalcev Aneks 6: Uporaba bioloških kriterijev v SZ Sredo­ zemlju Aneks 7: Uporaba bioloških kriterijev v Jadranskem morju Aneks 8: Uporaba bioloških kriterijev v Črnem morju Aneks 9: Uporaba bioloških kriterijev v V Sredozem­ lju Aneks 10: Uporaba bioloških kriterijev na severni obali Afrike Udeleženci konvencije se popolnoma strinjajo, da je bil simpozij Alghero 1995 o obalni in morski bio- diverziteti nujen in uspešen zaradi dolgoročnega varo­ vanja sredozemske biodiverzitete. Delegati zagotavljajo vso podporo pri uresničitvi s konvencijo zastavljenih ciljev tistim sredozemskim nevladnim organizacijam, ki so s svojim prispevkom sodelovale na simpoziju v Algheru. Udeleženci so ugotovili, da so tovrstna srečanja nujna tudi v prihodnje, če želimo postaviti in določiti biološke kriterije, ki bodo nadgradili alghersko konven­ cijo. Poseben znanstveni komite pa je zadolžen za pripravo 2. foruma o sredozemski biodiverziteti. Coastal & M arine Biodiversity in the M editerranean A Igbero, JflM.95 Gordana Beltram SEABIRD ECOLOGY & COASTAL ZONE MANAGEMENT IN THE MEDITERRANEAN, A Pan-Mediterranean Symposium, Hammamet (Tunisia), 11-16 April 1995 v organizaciji MEDMARAVIS & Association Les amis des oiseaux, Tunizija Ekologija morskih ptic in upravljanje z obalnim pa­ som v Sredozemlju sta bili temi 4. sredozemskega po­ sveta, ki ga je organizirala nevladna organizacija za var­ stvo mediteranske avifavne in zaščito obalnih in otoških ekosistemov, MEDMARAVIS. Denarno so organizacijo posveta podprle številne vladne in nevladne organi­ zacije iz Tunizije (Ministrstvo za okolje, Ministrstvo za turizem in Državni urad za turizem, Državna organiza­ cija za varstvo okolja, letalska družba Air Tunisie, Banka za ekonomski razvoj) in od drugod (BirdLife Interna­ tional, UK, Fondacija Tour du Valat iz Francije, UNEP MAP s centrom v Atenah in regionalni center za SPA v Tunisu). MEDMARAVIS je ena izmed aktivnih nevladnih in neprofitnih organizacij, ki se v svojem desetletnem pre­ učevanju morske avifavne zavzema za izboljšanje sre­ dozemskih ekosistemov ter varstvo in zaščito avifavne obalnih in otoških habitatov. Zakaj ravno morska avifavna, se sprašuje John Walmsley, glavni organizator posveta, in odgovarja, da zato, ker so ptice pomemben biološki indikator zdravega morskega okolja in delujejo kot eden zgodnjih alarmnih sistemov za človeka ter tako opozarjajo na slabšanje našega okolja. Obalni in morski ekosistemi pa so predmet preučevanja zato, ker so to zadnje oaze za morsko avifavno, ki jo ogrožajo člo­ vekove dejavnosti, predvsem turistični in urbani razvoj, ki povzročata onesnaženost okolja. Vzrok, da je bil posvet v Hammametu, je njegova lo­ kacija na JV koncu polotoka Cap Bon. To je preletna pot tisočev ptic selivk na vsakoletnih migracijah. Ornito­ logom, ki jih zanimajo morske ptice, pa je otok Zembra, prek kratkim še vojaška postojanka, danes poznan kot pomembno zavarovano območje zaradi kolonije rume­ nokljunih viharnikov (Calonectris diomedea). Uvodno sporočilo Johna Walmsleya, tako jasno razloži namen posveta. Zanima nas, kako uspešno obvarovati morske ptice, potem ko poznamo njihove ekološke potrebe in kako varovati njihove habitate, potem ko odkrijemo glavne vzroke, ki jih ogrožajo. Udeleženci so obravnavali štiri tematske sklope in obiskali zavarovano območje na otoku Zembra. Rdeča nit so bile morske ptice, predvsem populacije viharnikov v Sredozemlju. Kolonija na Zembri je bila vredna obiska, čeprav je bila pot do otoka na močno zibajočih se vojaških čolnih za marsikoga izmed približno 50 udeležencev slaba izkušnja. Prvi sklop prispevkov je bil namenjen temi Obalne 264 ANNALES 7/'95 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATTIVITÀ DEI NOSTRIISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETÀ/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 263-273 M E D M A R A V I S Mediterranean Marine Bird Association Mediteranska zveza za morsko avifavno biološke raznovrstnosti v Severni Afriki, drugi in tretji temi Populacijske ekologije morske avifavne v zahod­ nem oz. vzhodnem Sredozemlju, v četrtem sklopu pa so bili predstavljeni referati iz varstva in upravljanja habi­ tatov v obalnem pasu. Izpostavljeni so bili tudi problemi varstva drugih ogroženih živalskih vrst v Sredozemlju (npr. medvedjica Monachus monachus). Poleg referatov so bili vzporedno predstavljeni posterji na temo varstva obalnih habitatov in njihovih ptic. Dva prispevka, ki sta globalno zajela območje Sre­ dozemlja, sta govorila o strategiji, ki je pomembna za varstvo sredozemskih ptic in njihovih habitatov: Stra­ tegija varstva morskih habitatov za sredozemsko in črnomorsko avifauno in Strategija varstva obalnih ptic (BirdLife International). Analize, izvedene kot del evrop­ skega programa kažejo, da je od 278 ptic SPEC-a (Spe­ cies of European Conservation Concern) okoli 50 vrst v življenjskem ciklu vezanih na obalna mokrišča: 42 od teh vrst je v številčnem upadanju; med njimi so tudi sredozemske vrste, čeprav je bilo poudarjeno, da ptice ne poznajo regionalnih meja. Predstavljena je bila tudi problematika varstva habitatov v Slovenskem primorju. Prispevek se je osredotočil na Sečoveljske soline kot ekološko pomembno območje in lokacijo za močvirske in morske ptice (Sečovlje Salina, an Ecologically Impor­ tant Wetland Area on the Slovenian Coast); dragocene podatke so posredovali člani Ornitološkega društva Ixobrychus iz Kopra. Vsi prispevki simpozija bodo objavljeni v zborniku, ki je v pripravi. MEDMARAVIS je na letni skupščini sprejel tudi nova interna pravila. Še naprej bo njegovo raziskovalno delo vezano na morsko avifavno in ogrožene habitate, do­ datno pa bo spodbujal raziskave v Sredozemlju in v Črnem morju. Slovenski predstavnik in član sveta v organizaciji je Iztok Škornik iz OD Ixobrychus. Posvet je bil zanimiv, za nespecialista v morski avi- favni, pa tudi zelo poučen. Dragocen je njegov stro­ kovni prispevek k izmenjavi informacij in k boljšemu poznavanju obalnih ekosistemov ter sredozemskih ptič­ jih vrst in populacij. Diskusije so bile živahne in mar­ sikdaj so se mnenja kresala, kot se je pokazalo pri poseganju v Ichkeul, jezero na severni obali Tunizije; ali pa pri razpravi o izvajanju nekaterih projektov v Sre­ dozemskem morju. Posvet je pokazal, kako nujna sta sodelovanje in povezovanje organizacij in projektov pri reševanju problemov uspešnega varstvo sredozemskih ekosistemov. Alenka Malej "RAZVOJ OBALNIH OBMOČIJ, KAKOVOST VODA IN RIBIŠTVO: PRIMERJAVA SEVERNEGA JADRANA IN ZALIVA CHESAPEAKE" V okviru znanstveno-tehničnega sodelovanja med Združenimi državami Amerike in Slovenijo ter Hrvaško je od 14. do 20. maja 1995 potekal v Piranu in Rovinju seminar "Razvoj obalnih območij, kakovost voda in ri­ bištvo: Primerjava severnega Jadrana in zaliva Chesa­ peake". Organizatorji seminarja smo bili: Morska postaja Piran Inštituta za biologijo, Slovenija, Centar za istra- živanje mora Rovinj Instituta R. Boškovič, Hrvaška in Horn Point Environmental Laboratory, Center for Envi­ ronmental and Estuarine Studies, Maryland, ZDA. Na se­ stanku so vodilni ameriški in evropski strokovnjaki, ki raziskujejo severni Jadran in zaliv Chesapeake na vzhodni ameriški obali, primerjali odnose med izko­ riščanjem oz. rabo obalnih območij in povodja ter raz­ merami v morju. Cilji primerjalne analize obeh morskih in zalednih sistemov so bili: - osvetlitev povezave med rabo prostora na obali in v povodju ter spremembami v kakovosti morja in v ribištvu, - opredelitev skupnih problemov in oblikovanje po­ trebnih raziskovalnih programov ter priporočil za monitoring, - opredelitev podatkov in informacij, ki so potrebni za formulacijo in implementacijo primerne politike za okolje, - analiza problemov prenosa informacij iz strokovnih krogov do upravljalcev in politikov ter javnosti, - izmenjava informacij med državami. V okviru seminarja smo obravnavali predvsem vpliv obogatitve obalnega morja s hranili kot posledice de­ javnosti na obali in v povodju. Glavne teme delavnice so tako bile: 1) viri hranil in njihov vnos v priobalno morje, 2) obogatitev s hranili in vplivi na morski eko­ sistem ter na kakovost morja, 3) spremembe v ribištvu z vidika ekosistema. Na seminarju je skupno sodelovalo prek 40 vabljenih strokovnjakov, poleg Slovencev, Hrvatov in Američanov še Avstrijci in Italijani. Razen strokovnjakov iz raziskovalnih institucij so bili navzoči tudi predstavniki ministrstev za okolje oz. različnih agencij, katerih dejavnost je povezana z raziskavami in varstvom morja. Prva dva dneva seminarja smo raziskovalci predsta­ vili razmere v obeh morskih sistemih ter zaledju tako, da je najprej o določeni temi govoril poznavalec zaliva Chesapeake, nato pa je isto temo za severni Jadran ob- 265