TEDENSKA REVIJA
6TEV. 26	KNJIGA 2*
lurro xn>
V LJUBLJANI, 27. DECEMBRA. IMS __
NASTAJANJ V L A B O R
a vseučilišču v Wiirzburgu imajo laboratorij za eksperimentalno raziskovanje pokrajinskih oblik. V tej svojevrstni znanstveni delavnici oprav-- ljajo vse poskuse, ki naj pokažejo, kako nastajajo gorovja, kako jih različni vplivi spreminjajo, kakor spreminjajo lice vsake pokrajine.
Pokrajine zemlje niso nič trdnega in nespremenljivega Tisoč sil jih neprestano preoblikuje. Tega preoblikovanja, ki se dogaja silno počasi, človeško oko ne opazi in tako ne more tudi geolog neposredno opazovati učinka vseh teh sil, ki gorovja ustvarjajo in Jih odnašajo. Pred seboj ima vedno le končni uspeh. Zato je znanost vedno iskala poti in pripomočkov, ki bi ji to delovanje ponazorili ter ji dali možnost, da razišče njegove zakonitosti. Temu namenu rabi laboratorij za eksperimentalno raziskovanje pokrajinskih oblik.
Med naravnimi silami, ki sodelujejo pri nastajanju in uničevanju pokrajinskih oblik, je imenovati pred vsem fizikalno in kemično prepereva-nje, izpiranje po dežju in zlasti tudi gorotvome sile v notranjosti zemlje. V laboratoriju je treba doseči skupno učinkovanje vseh teh siL Treba je bilo mnogo početnih poskusov, preden so premagali tehnične težave, ki se takšnim eksperimentom postavljajo na pot Pred vsem so morali poiskati primeren material za posnemanje pokrajinskih oblik. Če eksperimentiramo z gorovji, ki so 50 000-krat manjše nego v naravi, je treba vzeti tudi material, ki le 50.000-krat mani trden neg0 granit, peščanec, skriljevec L t. d. Treba pa je bilo obenem dobiti material, ki ga v isti obliki nahajamo tudi na prostem, Z morskim peskom so zato premešali fino zdrobljene in z vodo pomešane kamnate sipe ali ilovnato blato. Ce podvržemo takšno blato geološkim gibanjem, nastanejo namreč vsakovrstne gorske oblike, gube, razpoke, premiki plasti in druge geološke tvorbe.
Na zelo učinkovit in naraven način je uspelo v laboratoriju posneti izravnavo pokrajine po preperevanju in odnašanju. Ponazorili so tudi razvoj po-
E GOROVIJ A T O R I J U
sebnih pokrajinskih oblik, kakor pokrajin v stopničastih plasteh. S takšnimi poskusi so spoznali, da se v naravi marsikaj drugače dogaja, nego so menili nekoč. V laboratoriju so tudi prvič spoznali pogoje, v katerih nastajajo zemeljske piramide in delte. Potek poedinih poskusov, ki jim v naprej nI videti rezultata, v vseh faph' skrbno opazujejo, rišejo in fotografirajo. Kaj to pomeni, si lahko predstavljamo, če zvemo, da trajajo poedini poskusi tudi po več mesecev. Važno pa je zlasti še to da potek teh poskusov s stisnjenim časom tudi filmajo, kajti takšni filmi predstavljajo potem dragoceno učilo za znanstveni naraščaj in za javnost	hš
VELIKANSKI SVETILNIK
Otok Ouessant, ležeč okoli 25 milj od Bresta, dobi v kratkem nov svetilnik. Ta nova stavba bo v Cržaehu nadomestila prejšnji majak, čigar žarki so v letu 1917 in 1918. tolikokrat spremili prevoz ameriških čet v Francijo.
Novi svetilnik, ki si ga mogel občudovati na mednarodni razstavi v Parizu 1937., je skoro tako visok kot Are de Tri-omphe de 1'Etoile. Njegova svetilnost meri 500 milijonov sveč. Vsakih 10 sekund utegnejo mornarji na 80 km daleč opaziti za dve desetinki sekunde dva pramena.
Razumljivo je, da bo ta mojstrovina francoske optike na znatno korist plovbe po Atlantiku. Otok Ouessant, imenovan »konec sveta«, se tako obogati s prvovrstno privlačnostjo: najmočnejšim svetilnikom vsega sveta.
NaS ostrovček je imel nekaj pomena med vojno za ameriško nezavisnost Ondi so negovali pomorščake, ranjene med pomorsko bitko, katere izid je ostal neodločen in ki se je vršila v ouessantakih vodah med francoskimi ln angleškimi ladjami 27. julija 1778.	nk
KRIŽAN TEMA
Tq sijajno cvetico, ponos evropskih vrtov, je uvedel na Francosko v 18 stoletju Pierre Blancard, ki se je rodil v Mar-selllu 1741. In umrl 1821. v Aubagnu, v svoji hišici obdani z vrtom, kjer je bil nasadil prve krizanteme, prinesene Iz Kitajske. Mesto Aubagne proslavi svojega rojaka. Osnoval se je odbor, da osveži spomin na pomorščaka, ki je spisal prikupen Trgovski priročnik za Vzhodno Indijo tn Kitajsko P Blancard je bil prvovrsten po-morec, a tudi dokaj vešč trgovec ln privr-ieneo kolonialna politika.	&k
LETALA GOVORE IN POSLUŠAJO
a varnost zračnega prometa zlasti pri odletu in pristajanju letal so potrebne obsežne varnostne naprave Danes so vsa moderna letališča opremljena z radio napravami za oddajo sprejem, določevanje smeri ter za vodenje letala v megli in temi Med temi napravami in letali v zraku se neprestano ustvarjajo nevidne zveze, ki jeklene ptice varno vodijo od prista« jališča do pristajališča Letališča ne-nehoma oddajajo navodila, poslušajo, dele svarila in nudijo na ta način letalom pri njih kretanju tisto varnost, na kateri se je zračni promet razvil do današnje popolnosti
Za primer moderno opremljenega letališča vzemimo aerodrom Budaors južno od Budimpešte To letališče je danes morda najmodernejše v Evropi, kjer se križajo mnoge važne zračne proge. Tu pristajajo letala iz Berlina. Prage, Dunaja, Monakovega; Londona, Curiha, Pariza. Beograda. Aten, Sofije, Bukarešte. Varšave. Amsterdama, Ba-tavije itd Budaors spada med glavne prehodne postaje v zračnem prometu na Balkan in v Orient, za zveze med severno, srednjo in južno Evropo ter vobče za vse dežele južnovzhodne Evrope. Na tem letališču so bile lani montirane najmodernejše radio in signalne naprave, kar jih je danes v Evropi.
Za pristajanje letal v megli, v temi in vobče ob vremenu, ko se slabo vidi, je letalom vseh linij na razpolago »radio vodilo«, ako so fceveda opremljena s primernimi sprejemnimi napravami. Cim se letalo približa letališču nekako na razdaljo 30 km, že lahko točno ugotovi svojo pozicijo Od tod naprej zaide letalo v tako imenovani vo* dilni žarek, to je v tesno povezan snop radio valov dolžine 9 m Dokler leti v smeri tega žarka, ki ga varno popelje do letališča, sliši pilot v slušalkah svojega sprejemnika enakomeren, nikoli prekinjen zvok. Ko se po tem žarku približa letališču na razdaljo 3 km, preleti najprvo predsignal. ki mu ga da spet posebna kratkovalovna postaja, potem pa 350 m pred letališčem glavni signal, za katerim se lahko prične spuščati na letališče Posebne kontrolne naprave kažejo obratnemu osebju na letališču, ali deluje vodilna naprava v redu ali ne.
Oddajne postaje, na katerih temelji vodilna najprava za pristajanje, so postavljene nekako 2 km proč od letališča in so s posebnimi kabli priključene na kontrolno poslopje na aerodromu. Sistem različnih anten, na katerih delujejo te postaje, je razpleten med tremi 40 m visokimi stolpi. Štiri oddajne postaje služijo telefonskim in telegrafskim zvezam med letališčem in letali v zraku. Med njimi je najprvo razmeroma močna oddajna oostaja z energijo 1.5 kilovata, ki obratuje na valovih med 500 in 3000 m ter služi v prvi vrsti za zvezo z letali. Manjša, 500-vatna postaja na valovih med 300 in 3000 m posreduje promet med posameznimi letališči. Za oddajo vre« menskih poročil skrbi 200-vatna postaja na valovih 580 do 2700 m. Z enako energijo obratuje tudi kratko valovni oddajnik, 30 do 100 m, ki služI za promet z zelo oddaljenimi letališči. Ta oddajnik obratuje ob slabem vremenu skupaj z glavnim oddajnikom in razširja isto besedilo.
Vse oddajne postaje se upravljajo iz glavnega radio poslopja na letališču. Za sprejem služi v prvi vrsti šestero sprejemnih aparatov, ki obsežejo vse valovno območje od 14 do 20.000 m. Sprejemniki so urejeni za sprejem na posluh ali se pa lahko priključijo na posebne pisalne aparate. Za neposredno varnostno službo, za vodenje letal v megli in temi služijo spet drugi radio oddajniki in sprejemniki, ki obratujejo neprekinjeno .in je samo od poleta bližajočega se letala odvisno ali se jih poslužuje ali ne, ali pa omogočijo letalu orientacijo le v primeru, da pilot brezzično povpraša na letališču za svojo pozicijo Čim na letališču ugotove. kje je letalo trenutno, mu s pomočjo opisanih oddajnikov nemudoma sporoče Aparati za določevanje smeri so napravljeni po najmodernejših izkustvih tako, da se do kraja izloči tako imenovani nočni efekt, ki je bil včasih kriv, da se zlasti ob mra« ku in ob zori pozicija letala ni mogla pravilno določiti.
Z opisanimi varnostnimi in signalnimi napravami je letališče Budaors nekakšen zasnutek zračne postaje bodočnosti, nekako v tisti dovršenosti, kakor so bile železniške postaje v drugi polovici preteklega stoletja.
t-ifi
N
K
G. F. STAMATOV
esoljstvo! Zrno prahu! Obraz boginje. Duša — prave-čen kaos.
Iz česa si ustvarjena? Iz rebra? Legenda. Nisi li nečisti plod najlepšega izmed angelov in najgnusnejša stvaritev Satanova?
Kako sem te sovražil, te preziralj
Kje vse te nisem srečaval?
Kot otroci smo hodili skupaj v šolo
—	ti v kratkih oblekcah in s čipkami nad koleni — že takrat si znala lepo pogledati prodajalca dževrekov, da ti je izbral največji kos.
V	gimnaziji sem zaradi tebe zanemarjal učenje.
Kaj je pomenila vsa knjižna učenost spričo jabolka, ki mi ga je ponujala mala Eva?
Na univerzi sem uhajal iz seminarjev, nisem poslušal starih resnic več» nih modrecev, da sem lahko pU tvoj zlagani smeh.
Vzljubil sem umetnost Zaprt v atelje, sem ustvarjal. Iskal sem tvoj obraz
—	hotel sem Bogu ukrasti tvojo skrivnost..
Tudi tam si me našla.
Zagnal sem sliko ob tla in ti sledil.
Od carja nad duhom sem postal rob poltenosti.
Ti pa si me zapustila.
Kje vse te nisem videl?
V	cerkvi si izmenjala z enim prstan *— z drugim pogled.
Stala si na pokopališču v globoki žalosti, a pod tvojo črno haljo sem čutil vonj nove zakonske srajce.
Na sodišču. Prokurator je zahteval tvojo glavo, ti pa si si popravljala kodre in se smehljala sodnikom — kakor v gledališču — obdajali so te oboževalci, ne policaji...
Kako sem te sovražil, preziral!...
Nekega dne sem te slučajno videl v bolnici jetnišnice, ob postelji tvojega blodnega sina, ki ga je zakon obsodil in družba zavrgla.
Bil je ves pokrit z gnusnimi ranami zapuščen in sam.
Padla si pred njega.
S solzami si mu izipirala rane, mu poljubljala izmaličen obraz, preklinjala remljo in nebo.
Tedaj sem te razumel, ti odpustil in pokleknil k tebL
V novejši bolgarski knj!ževnosti zavzema G. P. S t a m a t o v posebno mesto. V njem {e dobilo bolgarsko slovstvo na prelomu novega stoletja svojega največjega satlrika-moralista. Jedka ironija, realizem, pesimizem razglabljanje, večno analiziranje — to so glavne odlike njegovih svojevrstnih povesti.
Stamatov je zastopnik novele, kratke povesti, ki ji je središče mestni človek s svojim življenjem, duševnimi navzkrižji, skritimi dramami.
Rojen v bolgarski emigrantski družini, je preživel svoja otroška leta v Rusiji. Tam se je seznanil z ruskimi pripovedniki, ki so na svoj način pripomogli do izoblikovanja njegovega umetniškega značaja. Rodil se je 1869. in šele deset let kasneje, to je po osvobojenju so se njegovi starši preselili v Bolgarijo. Stamatov je tam stopil v vojaško šolo in postal oficir. Kmalu pa je slekel uniformo in začel študirati pravo. Postal je sodnik.
Z literarnim delom se je začel ukvarjati v dobi, ko so se rušile stare oblike življenja, ko so nastajali novi družabno politični odnosi in se je začela razvijati ona soc:alnost, ki je privlačevala tudi in-teligenta v vsakdanje borbe. Mlada bolgarska literatura je postala »dekla življenja«, polna je realističnih črt ln ostre tendence. Pesniki so borci, moralisti in meščani.
Stamatov se uveljavlja kot svojevrsten novelist, oster analitik, ki pa hrabro gleda na zlo v ž'vljenju, ga popisuje, razga-Ijuje. — v njem je neprestano živa vest in tako pride često v spor z vestjo družbe — pogosto vrže kamen v našo motno in zaspano družbo. Z nasmehom, polnim ironije, odkriva tragikomične konflikte in položaje ter jih popisuje realistično in z živo ''ro-nijo. Ta ironija je ostra in postaja pravi sarkazem, jedka satira Izvor tej satiri je pesimizem, ki je tako svojstven Stama-tovu ln ki meče svojo senco na vse njegovo delo. Pisatelj vidi negativne strani družine in človeka, toliko zla in toliko pokvarjenosti je v življenju, da njegovo oko skoraj ne opazi ono malo dobrega in plemenitega, ki se skriva vsepovsod okol! nas. V vsaki sreči in radosti najde njegovo oko madež zla, z neprizanesljivo analizo razgrinja pred nami najbolj skrite kotičke človeške vesti, da nam tudi tam pokaže zlobo in propast.
Stamatov nikoli ne išče harmonije ali miru — ljubši mu je živ nered misli in nemirna protislovja. V njem je nekakšna hamletovska sla po razglabljanju. Iskanju in po reševanju večnih skrivnosti. Njegovi junaki malo delujejo, tem bolj razglabljajo, sodijo, zapleten' so v gosto mrežo svojih silogizmov. Vse njegove novel« pa so prepojen« s toplo ljubeznijo, s de»
broto, nam daje vero v Človeka ta upanje, da bomo končno le premagali zlo.
Kot sodnik je neprenehoma opazoval ta ee seznanjal z najrazličnejšimi ljudmi, ki »o stali goli pred njim. V vseh njegovih novelah je zastopan le mestni človek — vas mu Je tuja ta ga sploh ne zanima. Mojstrski ve naslikati življenje v malih provtncialnh mestih. Vendar njegovo zanimanje velja predvsem Sofiji, tej »Mali Sodomi«, ki je edino bolgarsko mesto evropskega stila, kulturno, politično ta gospodarsko središče
In prav pod vtisom te »majhne Sodome« ustvarja Stamatov večino svojih nervoznih, d"'namičnih povesti.
Posebno vlogo igra v Stamatovih delih ženska. Podrobno in globoko Je obdelana, pesimistični ton pa je vrgel svojo mračno senco tudi nanjo. 2enska je Stamatovu negativna, Je zlo, neracionalizirana sila. slepa, amoralna, v njej vidi le nagon. V ženski žvi tragična sla po življenju ta ljubezni, prav za to pa je tako globoko aso-
cialna. Rad rlSe moderno kurtlzanko, M je skrita malone v vsaki ženski. Ne pozna Beatrice ali Tatjane — njegove ženske so malopridne soproge, strastne ljubice, zdaj cinično odkritosrčne, zdaj pokrite a krinko laži.
Vsa umetnost Stamatova je realistična, z značajnimi socialnimi ta moralnimi elementi ta Stamatov Je največji bolgarski pisatelj-moralist ter edinstven v slikanju mesta in mestnega človeka. Odlikuje s» od drugih sodobnikov tudi po svojevrstni tehniki. Njegove novele so kratke — njegov nemirni duh se ne more zaustavljati na podrobnostih — prav zato pa tudi nI napisal nobenega romana. Novele so dramatično napete avtor izbira samo odločilne momente, ne zaustavlja se na podrobnem popisovanju okolja, njegovi junaki sami pripovedujejo in delujejo. Stamatov Ja zlasti mojster v diijogu.
Izdal Je zbirke izbrani očerki 1 razka-zi« (1905), »Skice« (1915), »Razkazi« (1929).	K. Spur — St. Atanasov
NAJVIŠJA LEDENICA NA SVETU
(GBOTTE CASTEHET) NADALJEVANJE
R
} o kratkem oddihu sva se lotila 'i prvega lednega slapa. Ne brez j težave sva premagala mačji
___| smuk s svojima pikonoma in s
težkima tirolskima oprtnikoma.
Čez gorenji »ledopad« je bilo že težje prelesti: najini telesi — eno vrhu drugega — sta tvorili prekratko lestev. Odločen za vse sem nekavalirsko stopil svoji tovarišici z okovanimi čevlji na rame. Ko sem dotipal neko hra-po, sem se počasi vzpel z zapestji. Vrla pridruga je zapičila pikon v režo, da sem stopil nanj kot v stremen: tako sem dosegel obrobek in odondod vrhunec sopota.
Naslednji trenutek sem potegnil k sebi drugo polovico karavane kakor tudi prtljago. Bila sva v poševnem te« snem hodniku, na čigar gornjem koncu se je medlo svetlikalo. Urno sva se popela navzgor in butnila v pravilno okroglo sobano. Skozi obel otvor v njenem stropu, več metrov nama nad glavo, se je videl kolut višnjevega neba.
Pričela sva kolobariti po tej jazbini in vihati nos kvišku kakor medved, kar obrne nase najino pažnjo stranski predorček, zakrit od kraja s snežnim pobočjem, ki je delalo napotje v tihem brlogu, -----
Prihulivši se v prestriž, urno zapaziva, da so v stropu še druge line take ko prejšnja in da naju loči samo nekaj metrov od zemske površine.
Izbral sem si najdostopnejšo lino ter odložil nahrbtnik, da bi se laglje gibal, kar naju prcsune dolg, lepo za-tegnjen žvižg, ki je prihajal od gornje odprtine rova, nekoliko metrov nama nad glavo.
Kje neki sva in kam stopiva iz te ječe, da stoji ob tej rani uri človek ▼ pokrajini, ki sva jo štela med čisto zapuščene? Ta možak bo za trdno prav tako presenečen ob najini prisotnosti kakor midva ob njegovi. In res, ko sem se s krepko upenjo izdrl iz rova, pomolivši se iz drobovja gore na-lik nudičku, ki plane iz škatle, je po-vzročilec brlizganja kar osupnil, vendar se ni premaknil s pečine, kjer jo ždel. Bolj od njega sem se zavzel jaz: nadejal sem se španskega tihotapca ali zašlega hribolazca, pa vidim pred seboj krilatega žvižgavca, ki je celo uro neprenehoma frfotal za nama od pečine na pečino, bahaje se s svojim metuljevskim poletom, z rožastimi perutmi in ubranim piskom.
Ta skalni plezavec (tichodrome dchelette) je poleg planinskega ščin-kavca velevišinar, Srečujemo ga
največjih višavah, nikoli pa v nižinah". Dokaj redek je v Pirenejih. Kakor pi-noža in živali, ki malokdaj ali nikoli ne vidijo človeka, ni popolnoma nič lašen in njegova radovednost ga dela ar domačega.
Z ženo, ki sem jo povlekel na plan z ročajem svojega cepina, sva sedla in se začela razvedati. Vstopivši v goro skozi zapadno pobočje pod brez-imenskim vršacem s številko 2765, sva rikukala na dan na vzhodnem obron-u sredi grozne zmede, ki jo francoski geologi označujejo z besedo: 1 a-p i a z (kokava).
Reženj kruha z obilnimi skvožnjami daje le šibko sliko penavke ali žlice za posnemanje pen, kakršno predoču-je lapiaz: brezna, prepadi, skopci (pasti), rege, predori, lijaki, vrtače, grebeni ostri ko nož to so hraipe ali hrb-ci, ki jih vsebuje kokava in ki te silijo y neredno telovadbo.
Ta lapiaz ali kokava, ki sva jo z naporom oblezla in proučila, zavzema 40
Izvor podzemske ledenice je v tem votlikavem apnencu, ki so ga življi tisočletja dolbli in cepili Nastanek te k< kave in pronicanje vode v globino (skozi ponore v apnencu) sta vsekakor tudi izsušila nekdanje bližnje Mil-larisko jezero, zagrebeno pod snegom 8 do 9 mesecev na leto in ki se ob pasjih dneh prelevi v liano (pusta ravan).
Različne erozije (glodanje, izpodje-danje), kemična korozija vode (razkrajanje), zlasti snega, dalje menjava med zmrzovanjem in tajanjem — vse to je izlizalo, vrezalo. oprogalo. obraz-dalo, oglodalo kamenine, da kažejo danes izrazito kraško lice.
Gorenji lapiaz ali kras ima to posebnost, da se vse luknje ali šupljine, ki ga delajo sličnega rešetu, 5 do 10 m pod površino tal spajajo v niz podzemnih dvoran, kupol, hodnikov in pripotij (stranskih potov): v ta podzemni blodnjak medlo sveti dnevna luč skozi vetrilnike v stropu.
Ta lapiaz je toliko prevrtan in pre-votljen. da tvori duplo V višini, kjer smo (2 700 m), pogosto in obilo sneži Pic de la Grotte je odet v beli plašč od vinotoka do vštetega kresnika Tedaj šele razgali masiv svoj ustroj, svoje stopnice in pestre ruševine Vzhodno pobočje Pica zlasti kaže svojo suho, spačeno in odvratno zmedo, koder zevajo rovi, ki po devet mesecev goltajo sneg.
Ta sneg, kf maSi in zadeluje ves la-
iaz, se polagoma topi Toda nekoli-o metrov globoko pod zemljo, kjer je varen sončnih žarkov kakor tudi učinka mlačnih sap in dežja, se ohra« ni celo sredi poletja in tvori ta prav redki, morda edinstveni pojav: podzemeljski snežnik.
Luže, posledica delnih talltev in cur-ljanja skozi strop, nastavljajo mrežo svojih kotanj, tako prosojnih na belem dnu Snežnika, da jih ne razločiš.
Sneg je mestoma tako debel, da se moraš pripogniti ali lesti po četverici, ako hočeš v sosedni prekat Ponekod sega sneg do stropa, vendar vse kaže na to, da se ta čudna »nora« (podsipnica) nadaljuje pod lapiazom. Odkidati hodnike in dvorane bi pomenilo orjaško podjetje ki bi ga bilo vsako leto na novo pričenjati Sicer pa v tem ne tiči zanimivost podzemne lednine.
Znanstveni pomen ledene rupe, pravi učeni geolog E A Martel, se zrcali v tem da ta rupa drži skozi goro in nudi opisane prizore; da jo je izvotli-la voda v geološki dobi znatno toplejši od naše; da je bila v teku vekov podvržena hudim ploham.
Znižanje temperature, nastalo po kaj občutni spremembi podnebja, je fosiliziralo (okamenilo, omrtvilo) sestav, ki deluje le še počasi, z množinami snega v ponikvah, skozi katere je nekdaj voda silovito vrvrala.
V nagnjenem črevesu, ki veže podzemeljski snežnik in pravo podtalno ledenico, se sneg tali, malo niže pa snežnica zmrzuje v silnem hladečem prepihu, ki vleče v globine nadanje-ga snežišča.
Tesni hodnik, kjer človek živo ob« čuti to spremembo, se naglo kon2a v previs, od koder visi prosojni skralup kot pokončen slap. Ta nam je pri plezanju delal preglavico.
To smo doživeli ter ugotovili v tej Izredni komačici, ki so jo krstili za »Kasteretovo jamo« v spomin na naše družinsko odkritje in na speleološki pohod v pogorje Mont Perdu
Pohod je trajal 21 dni Medtem smo živeli ob kruhu. siru. snežnici ali bu-dournici, drgetali smo ob metežu ali pod milim nebom, pekli smo se na ognjenem španskem soncu in si pisali v pomnež nepozabne ure prebite po tej srepi, puščavski krajini Zgornjega Aragona.
Podtalna zaletelost, ob koncu katere je med drugimi čestitkami Nj Vel. Alfons XIII v osebnem pismu priznal občudovanje francoski karavanici, da je v njegovem kraljestvu zasledila ter odkrila najvišjo ledenico sveta.
Krasota gorskega sklopa Gavarnie in »bajni sijaj španske plati Mont Per-duja« sta privlačila Franca Schrader-ja, ki je celih 58 let proučeval z ljubeznijo krajepis, zemljeslovje in pole-denitve v tej okolici. Takoj spočetka je Schrader uganil pretežni pomen, ki ga je podtalna hidrologija imela v tem sklopu
Po znamenitem znanstvenem vede-
ževanju je iz tega potegnil mojstrske, preroške zaključke o nastanku kanjonov. V svoji predhodni vednosti je zadel prisotnost rovov, ponikev, cemu» nov, požiralnikov in votlin, zbirajočih sneg in vodo v globinah gorskega sklopa. Srečen bi bil, da je mogel zaslediti nadaljnje ledišče, ki smo ga pravkar očrtali in ki je snovna posvetitev njegovih naukov. Potrdili so se tudi zakoni o podzemnem vodoslovju (hi-drologiji), ki jih je dognal in na neštetih raziskavah po obeh delih sveta proučeval E. A. Martel.
Po knjigi N. Casteret, Dbc ans sous terre, 1937. — A D.
BOŽIČNI PANJ
I. R O Š T I A L
NADALJEVANJE
Portugalci imenujejo tak panj "t r e-(tra-)f ugueiro (t j. kar je za ognjem), Italijani pa ceppo di na tale = božični panj; zato pravijo božiču tudi pa-squa di ceppo, t. j. velika noč s panjem. Navade so približno take kakor pri Pro-vansalih. Arder il ceppo — žgati bož. panj.
O Švedih pravi Hylten Cavallius (»Va-rend och Virdarne«, I. del, str. 175). da pri njih gori julabrasa (= božična glavnja) dandanašnji na ognjišču, v prejšnjih časih pa v jami na tleh sredi hiše. Tudi Angleži poznajo ta običaj; panju pravijo christmas - clog, yule -c 1 o g, (tudi yull-clug), y u 1 e -1 o g, y u-le-bloek; Thieme (Krit. VVorterb. der engl. u. deutschen Sprache, 1860, H., str. 533 in I., str. 706) in Hilpert (Engl.-deu-tsches W8rterb., 1828. str. 623) definirata ta pojem takole: »zadaj v kaminu ležeči panj sekajo in žgejo in ga potem spravljajo do prihodnjega božiča« Thieme pravi tudi še tole: »Na Angleškem je navada, da tak panj sekajo inžgejo in ga potem spravljajo vse leto do istega praznika«. Robert H e r-rick nam je podal1) tale kratki popi3 šege: »Prižgi božično glavnjo (christmas - b r a n d) ter pusti, da gori do sončnega zahoda; ko ga pogasiš, spravi ga, dokler ne pride prihodnji sv. večer. Shrani ga kos, da ž njim prižgeš bož. panj drugo leto, in kjer bo varno shranjen, tam ne more hudič napraviti škode«.
F1 a m c i poznajo isto navado; panj imenujejo kers-avond-block, t. j. panj božičnega večera; biti mora bukov ali smrekov. (Reinsberg - Diiringsfeld, Calendrier belge. n., 326).
Najstarejša omemba bož. panja pri N e m cih je navedena v Kindlingerjevih »MUn-atersche Beitr&ge«, n., 34, listina). Leta
1184. namreč je dejal župnik v Ahlenu (na VVestfalskem), »da se mu mora pripeljati na sv. večer drevo za njegov prazniki ogenj« (v izvirniku: »Arborem in nativita-te DOmini ad festivum ignem suum addu-cendam esse dicebat« ). J. Grimm navaja ?WeistUmer« (II., 264 302), ki omenjajo sekanje božič, panja ob Mozeli. Schmitz (»Sit t en u. Brauche des Eifler Volkes«, 1856, str. 4) poroča, da so severno od Mo-zele polagali na ognjišče panj (Christ-brand«); kar ga do 6. I. ni zgorelo, ampak le zoglenelo, so devali v žitnico, da ne bi miši škodovale žitu.
L o t i š i pravijo bož. panju b 1 uk k i s, sv. večeru pa blukku vvakars (= večer panja), ker na ta večer panj prenašajo in sežigajo. — Litovski k u č i u v a-karaš == večer ocepkov.
O Albancih (Skipetarih) piše J. G. Hahn v »Albanes.sche Studien« (1854, str. 161): »Ko se prinese božični panj2) v hišo vstanejo vsi navzočni in vzkliknejo: Bodi dobrodošel, dragi panj, potrudi se k ognju! Med polaganjem in bezanjem ravnajo z njim rzelo obzirno: od vseh jedi in pijač se nekaj nanj položi ali izlije. To šego misijonarji na vse kriplje pobijajo, češ, da je poganska — pa je doslej še niso iztrebili«. — Isti pisatelj piše na str. 154, da Skipe-tari v RLfi t:stn noč med 23. in 24. XII. čujejo od ognju, ki ga kurijo vso noč, ter polagajo k njemu tri češnjeve vejice. čez nekaj časa vzamejo vejice od ognja ter jih shranijo. To se ponavlja z istimi vejicami 1. in 6 I Nazadnje se vejice obenem s pepelom iz onih 3 noči vržejo v vinograd, da bi dobro obrodil.
Po J. Grimmu (Deutsche Mythol., 4. Aus-gabe, 1875, I., str. 511 in 521) so Irci dne 1. XI. kurili »mirovni ogenj« s a m h t-h e i n e, ki po Grimmu odgovarja gorečemu božičnemu panju drugih narodov.
Pri Kimrih (v Walesu) se je ta ogenj imenoval coelcerth, pri Bretoncih
i) y pesnitvi »Nobla aumbers«, 164T.
*) (krtafi, kopač).
pa beltan (Grlmm, L, 511; TTT„ str. 175).
Pri Nemcih je božično drevesce izpodrinilo bož panj. Ce beremo, da je Goethe vide) prvo tako drevesce Sele v svojem 17. letu. 1. 1765. ne smemo Iz tega sklepati, da ga prej niso poznali Po Beitlu ln Erichu (W0rterb. d. deutschen Volks-kunde«. 1936 str 822) je božično drevesce (jelka) prvikrat popisano v popisu alza-Skega potovanja iz 1. 1 6 0 5 t »O božiču postavljajo v Strasbourgu po sobah Jelke; nanje obešajo cvetlice Iz pisanega papirja, jabolka, oblate, Sumljajoče zlato, sladkor, L dr. Okrog drevesca napravljajo četvero-oglat okvir. . . « Meščani v nenemških deželah so sprejeli nemško Jelko ko so bili stari bož. panj že opustili in popustili — Večina folkloristov trdi (z navedbo razlogov). da je običaj božičnega panja prvotno poganski da je pa pozneje nanj vplivalo krščanstvo.
fotoamater
Pri tehtanju
kemikalij je »širokogrudna« nemarnost prav tako nesmiselna kakor prevelika »pe-dantnost« Popolnoma vse eno je ali raztopiš 210 ali 220 s fiksirnega natrona v litru vode toda po drugi strani ne smeš namesto predpisanih 5 g hidrokinona primešati razvijalcu kar 10 g Napaka v prvem primeru je brezpomembna znaša komaj 4.8 odstotka, v drugem primeru pa gre za 100 odstotkov in to ie dosti več, nego si smemo dovoliti (»Galerija«)
Za dragocene negative, ki imajo prevelike kontraste v svetlobah ln sencah, da bi jih mogel obvladati z mehkim papirjem navadno oslabitvijo, prekopiranjem ali drugimi načini, smo izbrskal) v starejšem letniku znane Voig-tl&nderjeve revije »Der Satrap«. ki je tudi v sedanji novi obliki polna takšnih koristnih nasvetov, naslednji način »delne oslabitve«:
Kontrastni negativ damo najprvo v običajni bledilec (vode 250 ccm, rdečega krvo'užca 20 g, kalijevega bromida 8 g). Ko se je v prozornejših delih negativa spremenilo vse srebro v vezano srebro, kar se da dobro opazovati s steklene strani negativa, prekinemo proceduro s tem, da negativ temeljito oplaknemo Potem pride negativ v toplino kopel za kovinsko srebro, torej za goste dele negativa, ki jo sestavimo iz 100 ccm vode, 5 g kalijevega bikromata. 10 ccm koncentrirane žveplene kisline (razstopino za rabo razredčimo z desetimi deli vode) Kislino moramo vliti v razstopino, ne raztopine v kislino — da ne bo nesreče V drugi kopeli ostane negativ tako do^o, da se razstopi vse kovinsko srebro in imamo le sliko iz rumenega bromovega srebra. Emulzija se pobarva malo rjavo. To barvo odstranimo tako. da izperemo v vodi. ki smo dali vanjo malo koncentriranega amonlaka. Po
temeljitem izpiranju negativ na novo razvijemo, fiksiramo, izperemo, posušimo. Prt zelo trdih negativih moramo fiksirati kratko, pri manj trdih pa dalj časa. Trajanj« fiksaže določa novi značaj negativa ln ker opravljamo vse te procedure pri belem dnevu lahko sami zasledil 1*mn In določimo, kdaj Je dovolj. Prve poskuse bomo napravili seveda z manj vrednimi negativi.
Na hladnem se negativi zelo počasi sušijo ta pogosto-ma tudi neenakomerno Priporoči iivo je zato. da jih damo sušiti v zakurjen prostor, kjer pa seveda ne sme biti preveč prahu.
Fotokiub Ljubljana: V torek zvečer kritike (člani naj dajejo svoja nova dela v kritiko!), v petek diskusija, določitev izleta itd. Drugi začetniškl tečaj Fotokluba LJubljane se je na željo mnogih Interpspntnv preložil na januar. Tečaj se bo vršil enkrat tedensko zvečer v klubskem lokalu Program smo objavili v eni zadnjih številk 2isa v naši rubriki Do otvoritve tečaja se še vedno sprejemaio mHave novih interesentov. Nekoliko že izvežbane amaterje pa opozarjamo, da se bo istočasno otvoril tudi nadaljevalni tečaj, ki se je zanj prijavilo že precej interesentov. Program in natančnejše poboje dobite v Fo-toklubu Ljubljani. — Naše amaterje opozarjamo, da mine z zadnjim dnem tega meseca rok za odpošiljatev slik za veliki nagradni natečaj »Ideje ln oblikec, ki ga prireja mednarodna revija *r!->leri-ja«. Nekoliko prospektov Je v Fotoklubu Ljubljani še na razpo'ago.
Iz 23 številke odlične amaterske revije »Photographie f il r Alle« navajamo samo nekatere važnejše prispevke: »Zgodnja zima v fotografiji«, »Pravilno delo z malo kamero«. »Barvne fotografije Barvni naslovi«, »Kako si izdelamo za svojo kamero sami pripravnostno torbo«, »Priprave za napise na povečavah in kopijah« »Osvetlitveni časi za slabo vreme« itd
V znamenju božičnih praznikov je zadnja letošnja številka Knappove male revije »Foto-Beobachter« Daje v obsežnih sestavkih zelo mnogo praktičnih nasvetov za fotografsko in filmsko snemanje vseh dogodkov okrog teh praznikov. važna pa so tudi osvetlitvena navodila za nova tvoriva s katerimi snemamo v naravnih barvah pri umetni svetlobi Letošnje praznike bo gotovo marsikdo izkoristil za takšne posnetke, pa je dobro, da se že v naprej pouči o posebnostih teh tvoriv V tem oziru mu bo rabila zlasti tudi še novembrska številka revije »P h o t o b 1 S 11 e r« ki je posvečena snemanju v naravnih barvah z umetno lučjo Decembrska številka te revije pa mu bo dala splošna navodila za fotografiranje v božičnem času. za izbero primernih fotografskih božičnih daril, pogoje za nov nagradni natečaj »Lepa božična slika« i Ar.
IZ FILMSKEGA SVETA
Reportaža v filmu
Do zadnjih časov so hollywoodskl proizvodi rezko ovladali vso drugo produkcijo. Zdaj pa so se francoski clneastl naveličali stati venomer na drugem mestu. Njih napor je dosegel priznanje na Bienalkl v Benetkah. Dela francoskih snemalcev si osvajajo po najnovejših poročilih najboljša mesta po ameriških dvoranah.
Pariški podjetniki sicer ne morejo tekmovati s prekomorskimi veljaki z glavnico. Kdo naj prekosi razkošje filmov: 42. cesta, Broadwayske melodije, Blazna parada? Nadalje se morajo Francozi ogibati prevelikemu številu apašklh. tatinskih, vla-čugarskih prizorov, če hočejo pridobiti splošno priznanje.
Novo zvrst je ustvaril Francis Carco z reportažnim zasnutkom: »Ženske ječe« (Prisons de femmes), posnetem po njegovem romanu »Homme traqu6« (Mož, ki ga zasledujejo). Izvirnost tega scenarija leži v tem, kako se nam predočuje. Takoj v početku se pisec pokaže na platnu tak. kakršen je v resnici. Gledamo ga pomešanega med njegove izmišljene osebe v filmu kot pristnega romanopisca tatov ln razcapan-cev. Nastopa zato da bi dal več verjetnosti svoji zgodbi. Njemu namreč ne gre eamo za to, da hi nas ganil: javno mnenje želi podžgati zoper krutost in krivičnost nekih kazni, zboljšatl upravo po ženskih kaznilnicah.
Dramatiki so včasi imeli sličen družabni namen s svojimi umotvori. Aleksander Du-mas sin je na primer v svojih igrokazih zagovarjal razporoko, pobijal iskanje očetovstva itd. F. Carco, rojen 1886., ni dal sicer »filma s tezo«. Mešajoč istino z domišljijo, nam je predočil junakinjo, obsojeno v mladih dneh za neznaten pregrešek. Predstavil nam je mučne slike iz življenja ubog'h za-vrženk po kaznilnicah, kakršne imajo kraji Haguenau, Rennes, Montpellier. To daje njegovemu traku človeški zvok in ga loči od večine drugih kinematografskih del.
Kar je v romanu po izjavi pokojnega Pa-ula Bourgeta najtehtnejše: verjetnost, po tem je Carco stremel v svojem filmu, ko je sam prevzel vidno vlogo v njem. Kako boš dvomil o žalobni zgodbi Juliette Re-gentove, ko pa nam jo uteleša pred očmi živa avtorjeva beseda?
To dekle, prišedšl iz zaporov, kjer je toliko pretrpela, zavrača slednjo nečisto priložnost. Kot prodajalka v veletrgovini vzame bogatega industrijca, ki ga ln ki jo strastno ljubi. Carco je prijatelj industrij-cu. Mlado ženo je videl v montpellierski ječi, ko je pripravljal svojo reportažo. Na obedu pri novoporočencih spozna Julietto. Ta pa, ki ni ženinu povedala svoje preteklosti, ker ga obožuje, prosi C ar ca, naj jI spregleda. Vse hI Slo po sreči, ko ne bi Julietta naletela na neko Regino, s katero se je seznanila v zaporu. Tedaj se pričenja drama. Reginin zaščitnik, malovred-Vi D6d6, poslej izsiljuje denar iz Juliette,
da je ne ovadi možu. Zakonska blaženost ostane pokonci, kajti Carco, zaupnik mlada zakonščice, razodene soprogu ves križev pot njene pridruge ter izposluje odpušča* nje... , Prizori človeka ganejo, presu-nejo.	nk
Ramuzov »Farlnet«
Sredi avgusta so pričeli snemati roman Švicarja C. F. Ramuza »Farinet« ali »Po-narejalec denarja«, snov, ki Jo je F. Cha-vannea že uporabil za »Bourg-Saint-Mau-rice«. Torišče tega filma, ki ga vodi Max Haufler, so čudovite pokrajine v Valaisu ob Rodanu. M. Haufler je v Švici najbolj priznan pokrajinski slikar.
Zgodovinski film
Pogreška historičnih filmov, kakršne je na priliko dajal Italijanski kino, je hlad-noča. Osebe ne Sive. Zapletek obče znan se zdi obrabljen. Teh očitkov ne moremo naperiti na francoski proizvod »Adrien-ne Lecouvreur«, posnet po Scribe-Legou-v ž je vi drami, ki predočuje veliko tragedi-njo (1692—1730). Zgodba ljubezni maršala Saškega v kinu? Da. Uspeh je nedvomen. Omogočili so ga: gospa Simone z načrtom, g. Porchž s pristnim in prepričljivim dvogovorom, Marcel Lherbier z dovršeno uprizoritvijo.	nk
VI PRAKTIČNE MEDICINE
Bakterije v tofti
V splošnem domnevamo, da nastaja toča na ta način, da se tople, z vlago pre-naaičene zračne struje dvignejo do višine 6 do 10 km ln se tam vlaga s preohla-ditvijo in zavoljo drugih okoliščin spremeni v zrna toče.. Pri tem si seveda n« moremo pojasniti, kako je mogoče, da ae stvorijo do 10 cm debela zrna in se obdržijo v zraku, ko so težka včasih celo po 1 kg. Zato so vedno znova domnevali, da padajo kosi leda lz svetovne prostornine kakor meteori v naše ozračje. Zanimive so bile v tej zvezi raziskave, ali so v poedi-nih zrnih toče bakterije in ali bd v njih našli kakšne vrste bakterij, ki Jih na zemlji ne poznamo. Dunajski zdravnik dr. Vogl se je dolgo bavil s tem vprašanjem, ugotovil pa je le to, da so v toči sicer dejansko razne vrste bakteatij, a samo takšne, ki jih poznamo.
dr
NAŠIM CITATELJEM
Citatelji dosedanje priloge ponedeljske-ga »Jutra« bodo našli odslej vsebinsko snov priloge v redni novinski obliki pone-deljake izdaje »Jutra«, ki bo Izhajalo na osmih straneh.
Popravki: V članku dr. Fr. GSstla »Zločini zaradi duševnih abnormalnosti« mora hiti na str. 301 v drugem stolpcu v šesti vrsti pravilno dozdevne ln dnevne pravice. V članku »Topusko« beri na str. 393 v drugem stolpcu spodaj pravilno: Kopati se ne morejo in ne smejo bolniki • krvavitvami itd.
čarovnik
Henri Marguy ima v svoji knjigi > Vojne in povojne skice« več prikupnih sličic. Med njimi se odlikuje »Čarma-nov dedič«, kjer popisuje poštnega uradnika Charlesa, ki ume mojstrski zbirati okoli sebe ptice po pariških vrstovih. To umetnost je podedoval od »tuilerijske-ga čarnika« Henrija Pola. Evo vam kratkega odlomka iz novele:
Ko je prišla ura, da bi stopil v pokoj, je bilo povsem naravno, da se je čarovnikova družinica okoristila z njegovo novo brezdelico. Ker njegov prosti čas odslej ni bil več omejen, se je usedel na kamen, se pomenkoval s svojimi vrabci in dajal imena najkrotkej-šim. Tedaj je opazil, da so se slednjič odzivali na to ime, kadar je vsakega tička imenoma poklical, deleč jim krušne drobtinice.
Carodejeva skrivnost se je razvedela. V kratkem so šetalci napravili krog okoli njega in očka Pol je postal pariška znamenitost. Pričel je misliti, kako bi izrabil svojo priljubljenost, in ker je bila njegova pokojnina precej mršia-va, da bi bil mogel udobno živeti ob nji, je dal napraviti razglednice, kjer si pod njegovo sliko čital kake verze z njegovega zelnika, zakaj Pol je bil na-obražen, modrijan in je rad zlagal stihe. Te slikanice so se zlahka prodajale pri Parižanih, pokrajinah in inozemcih.
Sloves očeta Pola je vidoma rastel. In mož je bil za silo preskrbljen, dokler ga ni bolezen prignala v hiralnico, kjer je umrl pomladi 1916, dočim so bombe divjale nad Parizom. Doživel ni zmaga in konca vojne, ki mu je šla tolikanj k srcu. Ako vas slučaj privede na grobišče v Bagneuxu, gospod, utegnete tam opaziti njegovo skromno gomilo, ki jo pobožno vzdržuje njegova nečakinja, edina sorodnica, ki mu je preostala.
Drugo jutro po njegovi smrti so ml izročili ovitek, kjer je Polova roka napisala moj naslov. V tem pismu mi je dragi prijatelj rekel v glavnem tole: »Moja srčna želja bi bila, da me nasle-duješ pri mojih ptičicah v Tuilerijah. Zapuščam Ti svojo skrivnost in vse ljubke vrabce, ki so mi pripravili toliko prijetnih uric. Kadar boš umirovljen tudi Ti, pojdi in obiskuj jih, zovi jih po
imenih in kadar jim boš nudil krušnih drobtinic,'jim pripoveduj o svojem starem prijatelju, ki ni nikoli pozabil nar nje.«	—hip
PRAKTIČNE NOVOTB
Otroška kopalna kad za naj« manjša stanovanja
Kam bi z otroško kopalno kadjo v tesnih, majhnih stanovanjih? Kad z zložljivim ogrodjem se da spraviti v aajte-snejše st i ovanje. Lahko jo z ogrodjem vred "bes mo tudi na steno. Ogrodje ja iz železa srebrno pobarvano in trdno stoji, da se ne more nenadno prevrniti Kad je iz dobre lesene snovi in počiva s svojim širokim obrobkom trdno na ogrodju. Milna in sodna raztopina ji ne škodi. Tudi če je napolnjena z vodo, jo je lahko dvigniti. Lesovina ima dobre izolirane lastnosti, tako da ostane voda v kadi dalj časa topla
nego v kovinski posodi. Majhen obešalnik ob ogrodju rabi za obešanje gobe ali brisače. Ogrodje je dovolj visoko, da se materi pri kopanju deteta ni treba sklanjati. Vsa naprava je tako lahka in zavzema tako malo prostora, da jo je mogoče vzeti s seboj, tudi če odidemo z otrokom kam na potovanja
UREDNIK IVAN PODR2AJ - TELEFON ST. 8126 - UREDNIŠTVOi NAČELNO NE VRAGA ROKOPISOV - IZDAJA' ZA KONZORCIJ STANKO VIRANT
TISKA NARODNA TISKARNA V Uredništvo in uprava v Ljubljani.
po. "
!LJANI:V PREDSTAVNIK FRAN JERAN Ijeva Ujllcals - Mesečna naročnina Din 4.—» t dostavno Din 6<—•