Moška bescda štajerskega učlteljstva! V Poljčanah je bilo dne 2. t. m. zbrano precej učiteljstva s Spodnjega Štajerja. V zadnjem času se vsa klerikalna svojat z divjo silo zaganja v napredno učiteljstvo slovenske Štajerske. A to učiteljstvo se zaveda svoje naloge, zato vrača nasilje z odločnim odporom, ker. hoče vse svoje sile posvetiti prpsveti slovenskega Ijudstva in očuvati svojo east. Učiteljstvo je na imenovanem sestanku enoglasno sprejelo to-le resolucijo: 1. Učiteljstvo obsoja napade ,,Slov. Gospodarja", .Našega doma", nSlovenca" in -Štajerca". S temi napadi se hujska ljudstvo zoper šolo in učiteljstvo; pri tem pa trpita pouk iii vzgoja mladine, katera je naš up, naša bodočnost. Kdor torej ščuje zoper šolo in uoiteljstvo, ki sta prevažen faktor za narodno prosveto, ta ovira naš narod v izobrazbi in napredku, ki sta glavno sredstvo za ljudsko blaginjo ter orožje v boju zoper naše sovražnike. — Nasprotniki šole in učiteljstva so tedaj grobokopi slovenskega naroda. 2. Učiteljstvo z ogorčenjem obsoja, da se nSlov. Gosp." in njegovi zavezniki v nastalem političnem ))oju poslužnjejo laži in drugih podlih zavratnih sredstev, kot da so učitelji prestavili velike pocitnice in to v svojo komodnost; da učitelji nasprotujejo uvedbi nerazdeljenega pouka; da so žole in učitelji brezerverni itd. — Tako zavijanje resnicejenepošteno in vredno vsega zaničevanja. 3. Velikih počitnic niso preložili učitelji, da bi si s tem olajšali delo, marveč preložili so jih okrajni šolski sveti, torej šolska oblast, in sieer zaradi velevažnih in tehtnih vzgojnih in higijcničnih razlogov. Šolska oblast pa ni le opravičena, ampak je celo dolžno, da se pri svojih odredbah v prvi vrsti ozira ua vzgojne in higijenicne razloge, ne pa na mnenje raznih demagogov. 4. ,,Zaveza avstv. jugoslovanskih učit. društev" se je leta 1906. na svojem občnem zborovauju v Šoštanju izrekla za nerazdeljfu pouk. Trditev -Slovenskega GospodarjiL" torej, da slovensko u či teljst vo n aspr otu j e n erazdeljenemupouku,jenesrajnnalaž. 5. Učiteljstvo jasno in raeločno izpove, da s.toji na stališču državnošolskega zakona, ki zahteva nravno-versko vzgojo. Učiteljstvo torej ni zoper vero, pač pa odlo.no obsojastremljenjeklerikalizma po nadvladi nad šoloinučiteljstvom ter bo te nakane klerikalizma, kjer in kadar bo treba, neustrašeno pobijalo! 6. Ker je izobrazba predpogoj in najvažnejše sredstvo za blaginjo in napredek naroda, zato se ljudsko-šolska doba ne sme skrajšati. Pač pa naj se odpravi poletno oproščenje, ter se uvede popolno osemletno šolsko obiskovanje. Da pa bodo otroci lahko doma pri delu pomagali, naj se uvede nerazdeljea čas pouka, ker zanj govore tudi pedagogiški in higijenični razlogi. 7. Ljudstvo se naj ne hujska s tem, da se le enostransko poudarjajo praviee staršev do otrok, ker imata tudi država in družba pravice do otrok, da se ti izobrazijo, za to skrbeti je pa'sveta dolžnost staršev. 8. Zahteva, da'se naj šolska doba skrajša v namen, da dobi kmet potrebnih deIav.eVy.je proračunjeno sleparstvo. Delo otrok kmeta ne bo rešilo propada. Zahteva pa se naj, d a s e v oj a š k a d o b a s k.r a j š a, da se ob času silnih poljskih del dovoli vojakom, kieetiškim sinovom dopust. Zahteva se naj dalje, da se kmetje-rezervisti ne kličejo k orožnim vajam ob nujnib poljskih delih ter da se posli zavarujejo za onemoglost in starost. Ako se tem zahtevam ugodi, potem se bo pridobilo kmetijstvu resni.nih in boljših delavcev, nego pa s skrajšanjem učne dobe. 9. Ljudstvo naj se ne hujska zoper šolo stem, da se mu vedno govori v velikih stroških, ki jih provzroča šolstvo. S takim zabavljanjem Ijudstvu ni nifi pomagano. Država naj prevzame stroške za šole ter naj skrči ogromne izdatke za militarizem! Ge se to izvede, bo narodu resnično pomagano. 10. V obrambo in prospeh šole u.iteljstva in naroda si uredimo izvenšolsko delo po sistematičnem programu in trdni organizaciji. Vtanamen naj vsako učiteljskodruštvo izroli agilen odsek za izvenšolsko delovanje učiteljevo. Ta odsek se lahko deli še v pododseke. Vsi taki odseki naj se združijo v okrilju naše »Zaveze" v močno falango. 11. Učiteljstvo odločno zahteva, da se vendar enkrat uveljavi § 55. državnega šolskega zakona. Učiteljstvo je sito obljub in praznih lepih besed ter se ne da odpraviti z drobtinami kot je zadnji. dovoljena draginjska doklada, marveč ono hoče, da se mu gmotni položaj korenito izboljša. — Dokler se to ne zgodi, ne bomo mirovali ter bomo uporabljali vsa dopustna sredstva, _a si izvojujemo, kar nam gre po božji in človeški pravici. 12. Vsedanjem volilnem boju bo podpiralo u.iteljstvopovsodneodvisnekmetiškekandidate proti kandidatom Koroščeve Bkmetske zveze", ker je ta razvila program, ki je šoli kvarljiv in ker ta zveza in nje glasilo .SIov. Gospodar" postopata skrajno sovražno zoper šolo in učiteljstvo. — Sramota je, da kandidati lažikmetske zveze, ki so akademieno izobraženi, zgolj zaradi strankarskih in osebnih ozirov ne cenijo pomena šolstva ter kulturnega dela učiteljstva. To pa storijo neodvisni kandidati, kar je dokaz, da so ti bolj razsodni in razumni, zbog tega za poslance sposobnejši nego pa dr. Korošec in njegovi tovariši. Tako je dobilo klerikalno nasilstvo krepak odgovor. Še krepkejši odgovor dobi 14. maja. — Na delo torej! V delu je spas, pa tudi napredek!