,/ 78905
GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV = LJUBLJANA, 6. JANUARJA 1960 - LETO XI. - ŠTEVILKA 1
PROSVETNI DEIAVEC
OTVORITEV SREDIŠČA
GOZDARSKIH ŠOL SLOVENIJE V POSTOJNI
Kaj pa telesna vzgoja?
Izgleda, kot da pri nas ni problemov. Ali pa morda ni nikogar, fci bi se oglasil in kaj povedal o njih. Smo preskromni, ali pa tiči učitelji telesne vzgoje še vedno v kotu, potisnjeni ob stran kot »ve-ičinarji«? Danes to ni več potrebno, vsak od nas si s svojim delom lahko pribori enakovreden položaj v zbornici. Šolska reforma je priznala predmetu pomen, ki ga ima v sklopu celotne vzgoje. Zahteve in naloge, ki jih je naglasil Kongres telesne vzgoje pa se večajo iz dneva v dan. Ali smo jim res vsi kos, da se nam ne zdi Potrebno spregovoriti o njih?
Marsikdo bo ugovarjal, češ, saj zavzemate v dnevnem časopisju cele strani in imate svoja glasila, tam se razpišite, nas pa pustite pri miru. Opravite s svojo telovadbo sami.
Mislim, da ni tako. Današnji prosvetni delavec je seznanjen s Problematiko dela cele svoje šole, koordinira predmete med seboj, Povezuje znanje in sposobnosti učencev v nedeljivo celoto. Vsi delamo z istim namenom, le naša Pota do cilja so različna. Kdor misli drugače, zaostaja za časom.
Ne bi rada privlekla na dan stare fraze: »Mens sana.. .■*, zgovornejši bodo podatki zdravstvene ustanove ene izmed občin ljubljanskega okraja. Od tisoč pregledanih otrok jih ima 520 slabo telesno držo. Ukrivljeno hrbtenico je opaziti zlasti pri dekletih v dobi predpubertete; 900 šolarjev pa ima znižan stopalni lok. To so začetki deformacij, ki močno zavirajo nadaljnji razvoj notranjih organov in za zdravje ter splošno počutje človeka niso nepomembni Številke same nazorno kažejo, koliko in kakšne telesne vzgoje je Potrebna zlasti vaška šolska mladina. Menim, da ni potrebno posebej poudarjati, v koliki meri je odvisen učni uspeh učenca od njegovega zdravja in počutja.
In kaj smo naredili, da bi se to stanje izboljšalo? Nič. Zdravstveni domovi nimajo oddelkov za ortopedsko gimnastiko, a tudi Že bi jih imeli, ne bi mogli zajeti mladine iz okoliških vasi, oddaljenih po več kilometrov. Vsa skrb za to mladino ostane torej v rokah tistih redkih učiteljev, ki v telovadbi ne vidijo samo divjanja
V soboto 19. decembra popoldne so v Postojni ob prisotnosti številnih visokih gostov, med njimi predsednika Sveta za prosveto in kulturo LRS Vladka Majhna, sekretarja OK ZKS Koper Alberta Jakopiča-Kajtimirja, organizacijskega sekretarja OK ZKS Julija Titla, dekana Fakultete za gozdarstvo, agronomijo in veterinarstvo univ. prof. dr. Vatovca, predsednika ObLO Postojna Jožeta Baše ter številnih ljudskih poslancev, gozdarskih strokovnjakov in predavateljev na nekdanjem zavodu v Ljubljani, na svečan način izročili svojemu namenu središče gozdarskih šol Slovenije, ki bo* v svojem nadaljnjem delu In prizadevanjih za čim kvalitetnejšo strokovno vzgojo kadrov v gozdarstvu nedvomno pomenilo izreden prispevek k pospe šitvi razvoja šolstva v naši republiki.
Uvodoma je o pomembni vlogi ter načrtni in smotrni nadaljnji vzgoji gozdarskih kadrov govoril direktor Uprave za gozdarstvo LRS ing. Lojze Funkel; v svojih izvajanjih se je dotaknil potrebe, ki jo je ravno narekovala izgradnja novega središča v Postojni ter hkrati v imenu investitorja nakazal v podrobnih obrisih pot novoustanovljenega središča, prvega omenjene vrste v Sloveniji. Pripomniti moramo, da je s postavitvijo osrednjega gozdarskega središča v Postojni dokončno rešen večletni napor, kako in na kakšen način čim hitreje ter smotrneje rešiti aktualen problem — izgradnje šolskega centra, ki naj bi v svoji sredi združeval vse ustrezno šolanje, potrebno kadrom na njihovih mestih ob zaključku rednega študija. Iz omenjenih sklepov se je tudi porodila zamisel, naj bi center nudili ravno skalnim predelom našega Krasa in ga hkrati postavili ob robu gozdov, kamor seveda tudi spada.
Po govoru ing. Lojza Funkla je prisotne seznanil z vrstami in načinom šolanja na novoustanovljenem središču direktor centra ing. Stanislav Mazi, nakar se je Ivan Padovan v imenu mladinske organizacije na Gozdarski srednji šoli zahvalil za postavitev sodobnega učnega objekta in hkrati izrekel mnenje z zagotovilom, da bodo gojenci družbi povrnili s
pa je bila razvidna tudi iz zapiskov v spominski knjigi središča gozdarskih šol Slovenije. Na svečanem sprejemu, ki ga je priredilo vodstvo po ogledu prostorov središča, je sekretar Okrajnega komiteja ZKS Koper Albert voustanovljeni center v Postojni
Jakopič-Kajtimir dejal, da je no-izrednega pomena ne-le za našo ožjo domovino, temveč tudi za vso Jugoslavijo. V nadaljevanju svoje zdravice je tov. Jakopič podčrtal pomen nadaljnje smotrne vzgoje strokovnih kadrov v gozdarstvu s prisebnim ozirom na izredne potrebe po pogozditvi Krasa, ki bo z novim centrom v Postojni odstranil značilno nekdanjo vrzel ovire k nadaljnjemu načrtnemu gospodarjenju z gozdovi, zlasti tam, kjer so bile pntrebe najnujnejše. Ob zaključku svojega nagovora je tov. Jakopič obljubil vso pomoč, ki jo bo lahko nudil centru koprski okraj, z zagotovilom in pionosom vse Primorske, do stoji osrednje središče prav na mestu njegove najprrtreb-nejše pomoči, razumevanja in ljubezni do narave. Ivan Virnik
USPEH- ;V PCI NO NOVO LETO 1960
želi vsem Članom
REPUBLIŠKI ODBOR
SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV SLOVENIJE
Glasbena vzgoja napreduje
Pouku glasbene vzgoje se V preteklost na hrastniškem terenu ni piosvečalo toliko pažnje, kot jo zasluži. Res nimajo vse šole potrebnih glasbil, vendar se da kljub temu tudi precej napravit^ samo volje je treba
Občni zbor sindikalne podružnice je px>stal prelomnica v dosedanjem pouku petja. Tov. prof. Kalan iz Ljubljane nam je posredoval v svojem predavanju nekaj sodobnih pogledov na pouk glasbene vzgoje, v drugem delu pa demonstriral uporabo Orffo-vega instrumentarija na nižji stopnji osnovne šole. Za večino je bilo izvajanje popolnoma novo. Razgovor je pokazal, da so se pogledi spremenili in da bodo v bodoče tudi naši mlajši spoznavali dobrine, katere nudi glasba človeku, na sodoben način. Nekaj šol je celo že nabavilo instrumenta-rij, skratka storjen je bil prvi korak k napredni razredni glasbeni vzgoji.
Ker je ena ura demonstracije premalo, smo se domenili, da se bodo vršili seminarji, ki naj bi razčistili nejasne pojme pri delu z razredom. FTof. Kalan nam je obljubil, da bo v 1. številki novega letnika Grlice objavil tudi kratko metodiko dela z instru-mentarijem.	j. gerbak
in odvečne obremenitve. Prvo, kar želimo doseči, je zdravje — podpreti moramo pravilno rast in funkcijo organov, ki se razvijajo. Vzgojiti želimo zdravega .odpornega in vedrega človeka, ki bo kos najrazličnejšim situacijam in nalogam, ki mu jih nalaga življenje.
Vprašajmo mladino, če si želi telovadbe! Anketa, ki jo je izvedla ena ljubljanskih šol, je pokazala, da spada telesna vzgoja med najbolj priljubljene predmete. Ne morda zato, ker ni domačih nalog in se za/njo ni treba posebej pripravljati, ampak zato, ker otrok sam čuti potrebo po gibanju in iz leta v leto natančneje spoznava namen in učinek posameznih gibalnih nalog. Otroci si ne žele neorganizirane anarhije ali prostosti namesto telovadne ure; oni zahtevajo vsestransko dejavnost in temeljito pripravo.
Učitelja, ki gleda na ta predmet drugače, učenci sami kaj kmalu obsodijo za »-starega«. Imajo prav.
Še so pomisleki pri učiteljih, ki morajo v osnovni šoli sami poučevati telesno vzgojo. Radi se ji izognejo, če je le mogoče. Pa ni treba drugega, kot dobra volja in razumevanje! Precej strokovne literature že imamo in vsak dan izhajajo nova dela, ki so v pomoč vsakomur, kdor je voljan delati. Se vedno ni sredstev za ureditev telovadnic in igrišč pri šolah, čeprav bi jih ob pravilnem vodstvu mladina z velikim veseljem sama pomagala zgraditi. Kakšne so postavke v proračunih? Kaj je s plavanjem in smučanjem? Pa delo šolskih organizacij? In športni dnevi? Ali niso urniki in izdelani letni načrti dela le formalno slepilo, za katerim se skriva nezainteresiranost?
Boleče so vse te točke. A jih bo le treba rešiti.
Kaj, ko bi vsi, ki nam je zaupana skrb za vsestranski razvoj naše mladine kritično pogledali, kakšna je ta množica otrok in kaj potrebuje, namesto, da se vse naše tz. športno zanimanje vrti okrog nogometnih tekem in bleščečih rezultatov redkih posameznikov!
M. P.
ŠOLSKA REFORMA -
se naprej važna naloga pedagoških društev
Odbor Zveze pedagoških društev je skupaj z Zavodom nove, je treba delo z njimi vskla-za napredek šolstva sklical konec novembra posvetovanje jati in tesno sodelovati, da ne bi predstavnikov okrajnih pedagoških društev. Posvetovanja prihajalo do dupliranja nalog in so se udeležili tudi nekateri prizadevni prosvetni delavci iz cepljenja kadrov ter sredstev, okrajev, kjer pedagoških društev ni, čeprav so pogoji, da bi Predvsem pa je dolžnost okrajnih lahko obstajala. Na posvetovanju je bilo največ govora o organizacijskem utrjevanju, vsebini in oblikah dela pedagoških društev ter o pripravah na pedagoški kongres, ki bo 1960. leta.
svoiim	2e dalj časa je opažati, da so ne samo učiteljem osemletk, tem-	__ ____
SSSSSfl “ rs„!ii	snrs
?!	pJi^ne™ vz?u¥’ fnSk^ela^znSSvenrpr^ šldh^n SoTovn^šola^nrS^!- st™ktui;a Pedagoških društev ko-
pedagoških društev, da pomagajo pri organiziranju in delu pedagoških aktivov izven okrajnih mest v večjih kn-jih, kjer so za to dani vsi pogoji.
(Nadaljevanje na 2. strani)
__. ...	..... ^	,	,	ucc. i.icuiouvci.u pro- ških in strokovnih šolah, na gim- . ,	,	,	, . ,	,	... .
so izpopolnili dijaki Gozdarske ujevanip nenosredne vzeoine naziiah skratka vsem ki se nstna< le da ne bi kazalo iti že
z&gfis&čssz k*5£
ssssrjs&iaassisr	■**.*?*»*»*	“ “ b“° p“teM 10
zgrajene šole s sodobnimi učnimi So S idejno ^glablUje p^ '	§ organizacije in usta-
!!i!ravamr - PnPomo°kl ter. re- svetnih delavcev, pomoč staršem ovirani dijaški dom, ki sodi po pri vzgoji otrok itd., pa so pre-svoji odlični urejenosti in domi- vzela društva in ustanove (Delav-selm pripravi mest v spalnicah ske univerze, Društva prijateljev vsekakor med najlepše te vrste v mladine, iikruktorska služba,
okrog^rlVlfff3de S^cInteSdta^^id^^
nih objektov bo nov7ceX vTo-' SedS° uTŠ^atTriaTne Prosvetni svet Jugoslavije
PRED NOVIM NAČINOM OCENJEVANJA
je na dobiva na osnovi vsakdanjega
stojni pridobil na marsičem, se- MGoie^za del^ZnannžT pred kratkim znova razpravljal o dela z opazovanjem in različnimi
kupni zunanji in ditvi.
šolski center združuje v svojih Spričo tega ie bilo na nosve-
vrstah 234 gojencev, Id redno tovanju poudarjeno, da ostane !!r°	s!eta^^i kumentacijK Končna _ ocena, ki
notranji ure- goška društva brez vsake denarne vseh,vrsta! Š°L Z -n!kimiafpi'e' in Preizkušanja učenčevega dela Domoči <; strani lokalnih ohladi membami bo ta načrt predložen m napredovanja, o čemer se vo-pomo« s strani lokalnih oblasti. Sekretariatu za proSveto in kul- dijo beležke v ustrezni šolski do-
obiskujejo srednjo gozdarsko šolo, znanstveno proučevanje vzgoine ga bo v naikrajšem času potrdil, se dobi na osnovi takega dela,
nižjo šolo z namenom vzgoje niž- prakse, zlasti problemov, ki jih V	— -----------------------------^ ~
jega kadra — terenskih Logarjev, prinaša šolska reforma, še vna-dvoletni izredni tečaj za bivše prej važna naloga pedagoških borce NOB in šolo za gozdne de- društev. Pogoji, predvsem ka-lavce.	drovski, postajajo vedno ugodnej-
Neposredno po otvoritvi sredi- ši za to delo, saj je na univerzi
V tem načrtu se ugotavlja na- »predstavlja sintetično mnenje o loga in namen ocenjevanja v no- stopnji učnih ciljev določenega vib družbenih pogojih ter pred- področja, katero je učenec dose-iaga sistem in metode ocenjeva- gel do trenutka ocenjevanja«, nja nasploh, posebej pa se pred- Ocenjevanje se bo - po tem pisujejo še podrobnejša načela in načrtu — izvajalo na vseh učno-
NAROČNIKOM »PROSVETNEGA DELAVCA«,
Ki DO 20. JANUARJA 1960 NE BODO PORAVNALI NAROČNINE ZA LIST ZA PRETEKLO LETO IN ZA NAZAJ, BOMO PRIMORANI PRENEHATI POŠILJATI NAŠE SINDIKALNO GLASILO! PROSIMO, UPOŠTEVAJTE TO!
procesu v toku šolskega leta in ocene pa so: 5 (odličen), 4 (prav izražajo doseženi uspehi dela dober), 3 (dober), 2 (zadosten) in učenca na koncu določenih šol- 1 (nezadosten).
Vedenje se ocenjuje z ocenami: primerno, dobro in slabo. Vendar bodo morda število teh ocen za vedenje še povečali. Svobodne aktivnosti se oce-
šča si je posamezne prostore šole vsako leto več diplomantov peda- tebnika ocenjevanja v osnovnih vzgojnih področjih z opisno in in dijaškega doma ogledala tudi gogike In psihologije, čeprav šolah in gimnazijah.	številčno oceno. Opisna ocena bo
petčlanska prosvetna delegacija okraji še vedno premalo skrbijo Ocena se smatra »kot peda- v kratkih, strnjenih formulacijah Združene arabske republike, ki se za sistematično šolanje pedago- S°ško sredstvo, s pomočjo kate- povedala, »v koliko je učenec je v tem času mudila na prija- škega kadra. Poleg te naloge je rega se sPremlia in vzpodbuja zadovoljil zahtevam za uspeh na teljskem obisku v naši državi. Vi- treba delo društev intenzivnejše del° učenca. v _ učno-vzgojnem določenem področju«. Številčne sold gostje iz prijateljske ZAR so usmeriti na populariziranje pe- """" se izredno pohvalno izrazili nad dagoških spoznanj med širšo
sprejemom, ki so ga bili deležni javnost, zlasti med starše in na	. ...	...	,
v času bivanja v središču gozdar- strokovno in idejno-politično po- skl“ razdobij«, v pogojih, ko je skih šol, njihova impresioniranost moč prosvetnim delavcem in to ^Z0^I':iže\'alni in vzgojni proces v
šoli obogačen z vrsto novih snovi in oblik dela ter usmerjen na razvijanje otrokove aktivnosti.
Ocenjevalo se bo rezultate de- njujejo posebej; o delu učencev la na posameznih izobraževalno- v svobodnih aktivnostih se vodi vzgojnih področjih (»predmetih«), beležke v šolski dokumentaciji, učenčevo vedenje in njegov sploš- vpliva pa to udejstvovanje na ni uspeh.	oceno iz vedenja in splošnega
Posebej so poudarjeni neki učnega uspeha, posebni principi v sistemu oce- Splošna ocena se daje s krat-njevanja. To so: številčne in kim opisom učenčevih splošnih opisne ocene za vse predmete, uspehov in s številkami od 5 enotna skala ocenjevanja za vse do 1.
šole v državi, novi pomen ocene V podrobnejših določilih za iz vedenja, poseben način dolo- osnovno šolo stoji tudi to da se Čanja splošne ocene, obvezno vo- o polletju vnašajo v diiaške knh-denje učenčeve mape, zmanjšanje žice le številčne ocene.' opisne pa števila m vrst izpitov in korišče- se dajejo ustno, medtem ko se na nje testov pri ocenjevanju, na- koncu šolskega leta vpišejo v čelo javnega ocenjevanja (tako za spričevalo obojne učence kot za roditelje), priporo- V določilih za gimnazijo se čilo za posvetovanje z dijakom posebej priporoča, da se »pri popri ocenjevanju (velja za gimna- sameznem ocenievanju upošteva zije), pravica učenca oziroma ro- tudi mišljenje dijakov vključu-diteljev, da se pritožijo zaradi joč tudi prizadetega« Pred za-ocene v spričevalu, in določitev ključkom ocen iz vedenja in učiteljskega kolektiva kot tistega splošnih ocen bo potrebno vedeti organa, ki končno odloči o oceni, za mišljenje razredne skupnosti Važen je poudarek, da se »oce- o tem ocenjevanju.
V telovadnici je včasi sila prijetno; toda kaj menite, ali ne bi bilo še mnogo prijetneje zunaj na soncu, na zraku in vetru in snegu... ? Pedagogi so danes mnenja, da noben letni čas ni neprimeren za utrjevanje telesa v naravi
Udejstvovanje prosvetnih delavcev v družbeno-politlčnem življenju
Iz poročila Centralnega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev na kongresu v Beogradu
5.512— 9,58 %
Posel, ki ga opravljajo prosvetni in znanstveni delavci, je tesno povezan z življenjem in napredkom naše družbene skupnosti. Skoraj se ta posel ne more zamisliti brez te tesne povezave šole in drugih prosvetnih ustanov £
16.	Članov svetov za
prosveto........... 3.226— 5,61 */•
17.	Članov ostalih sve-
10. Članov c oho rov Društva prijateljev mladine . : . .
U. Članov odborov .
UBOJ................ 2.492— 4,33 '/o
12.	Članov odborov strokovnih društev 2.864— 4,B8 "/o
13.	Članov odborov RK 7.S55—13,84 */e 1.685— 2,93 '/o
z družbeno sredino. Prav zato so	0,10 *
se vsa združenja prosvetnih delavcev prizadevala, da bi svoje organizacije in članstvo usmerila na družbeno politično delo v množičnih organizacijah. Na vseh zborovanjih prosvetnih delavcev se je stalno poudarjalo, da učitelje- 20• Članov vodstev va vloga ni le vloga dobrega stro- a. c^ov odborov kul. kovnjaka in discipliniranega uradnika. Učiteljeva funkcija ni samo
v tem, da kar najbolj enostavno ze športov .... uvede učenca v skrivnosti znano- 23. vodij dramskii in ’
raznih družbenih organizacij, ki na različne načine pomagajo v procesu gospodarske in kulturne preobrazbe vasi. V tem procesu
morajo pomagati naši člani in se v svoji družbeni dejavnosti omejevati na tiste sektorje, ki so bližji njihovemu poklicu.
»Kolikor bolj se bo uveljavil ta sindikat, toliko prej se bedo rešili tudi problemi vsakega posameznika«
(Iz govora podpredsednika Zveze sindikatov Jugoslavije Mike Špiljaka na kongresu Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev v Beogradu decembra 1959.)
ŠOLSKA REFORMA
tov pri ljudskih odborih ...............
18.	Članov šolskih odborov ..................
19.	Članov odborov zadružnih organizacij
tumoprosvetnih
društev............
22. Članov odborov Zve-
3.369— 5,85 Vi 13.828—25,04 »/«
2.078— 3,61 Vi
Družbeno opravljanje v šolstvu in prosveti
v
pa
(Narialievanle s 1 strani) klicnimi težavami. S tem bi nekaterih večjih krajih, potem društvo članom približali
mrežo pedagoških aktivov Na posvetovanju je bilo govo-(lahko se tudi drugače imanujejo, ra tudi o pripravah na kongres, n u m 0U s. bilo treba zediniti! ^ naj bi bil jeseni 1960. leta. De-širiti v skladu z objektivnimi po- i0 kongresa naj bi zajelo čim šir-goji in subjektivnimi možnostmi. §a vzgojna področja naše vzgoj-Ti kraji so zaradi oddaljenosti od ne prakse in teorije, predvsem Z okrajnih mest večkrat prepuščeni vidika uresničevanja šolske refor-sami sebi in se nihče intenzivno me in razvoja pedagoške misli v in sistematično ne ukvarja z na- zadnjih desetih letih. Dolžnost pe-V sistemu razvoja socialistič- kon o upravljanju v šolah	in	i0®3,1™ in težavami, kij ih poraja	dagoških društev je,	da vzpcnibu-
ne demokracije pomeni na pod- kasneje še Splošni zakon o šolst-	šolska r^°^ma in razširJ®m k°n'	jajo posamezne	organizacije,
3.204- 5.57 •/. ročju šolstva ^ prosvete V vu, so bile na osnovi izkušenj	od-	cept izobraževanja in vzgoje. Za-	ustanove m posamezmke, M ima-
membno pridobitev uvajanje stranjene mnoge slabosti.	to bl J?ilo .dei9 pedagošk h akti	j0 bogate praktične	in teoretične
8.276 14,39 °/t družbenega upravljanja v vseh	^ V0X’ kl naJ povezovali zares vzgojne izkušnje, za aktivno so-
1.007— 1,75 Ve
šolah vzeoinih in nmsvet.nih . Tudi. v, ,Yrstah Prosvetmh de- agilne pedagoške" delavce, ki ču- delovanje na "kongresu, da jim ustanovah. Za našo družbeno	lbl ki ^	3 ™	pomagajo pri zbiranju in obdelo-
follclomih sekcij
24.	Zborovodij ....
25.	Sodelujočih pri deta zdravstvenega pro-svetfjevanja . . .
26.	Članov uprav ljudskih univerz . . .
27.	Članov uprav delavskih univerz
„	28. Članov uprav stano-
se vanjskih skupnosti .
sti, temveč da jih tudi kot pedagog vsestransko pripravi rta sodelovanje v družbenem življenju.
Učitelj ne vzgaja samo odlične strokovnjake, katerih se družbeno dogajanje ne tiče, marveč tudi aktivne nosilce naprednih stremljenj. Njegova vloga pa je	____ ______
znatno večja v zaostalejših krajih. 29. vodij zbirk 'to ka-
binetov............
Velika večina prosvetnih de- so. vodij šolskih akti-lavcev se zaveda pomena te funk-	v tevenšocskem
cije svojega poklica. Oni vedo, da 31. vodij 'šolskih' linjiž ne morejo biti pravi vzgojitelji mladih generacij, če ne poznajo našega družbenega življenja in njegovega vsestranskega razvoja.
Zato se požrtvovalno vključujejo v delo skoraj v vseh množičnih organizacijah, kjer pač s svojo dejavnostjo lahko največ doprinesejo. Skoraj brez izjeme so ti
5	639—11,54 v»	sSost je veUke važn^f z^-	S"ike’ ^ ^ m0gli razu-	pedagoškega dela/zelo hvaležno	^“^p^bn^ga	študijskega
S-ms*	sD uva ant družbereaa uDrav-	r - p0rT?a+ družbenega uprav-	in stro.	Nalog bi imeU dovdj,	gradiva. Predvsem	pa je važno,
Snjrv^dah^SoS^borin soXu ofS^iSTn^oT naj ^atere "aštejemo: 5^ ^ pedagoška društvrv^redkon-
6	477—1126 e/» ostali oreani	imrav- so °°	^ . j, . no, pedagoško in polrticno-ideo- grešnih pripravah poživijo svoje
6.477 11.26 ostali	volj togah, da bi šolski odbori loško i^opo^evanje profesio Selo in utrdijo ter Razširijo svoje
2.471- 4.29 •/. ^aXčutlTivm nalog N?movfde	t--St° m^to^v1 zivljeniu nalnega in laičnega pedagoškega vrste.
m oDcuujivin naiog. JNjinova ae- ^ ^ ga določila naša i.aHra fcpmfnnrii nredavania di-	x	vX.,
471—o.82 °/o	javnost m le v upravljanju z ma-	družbena skupnost. Takšno sta-	skusiiski	večeri ’ vzorni nastopi) Posvetovanje je	izluščilo ne-
1.288- 2.23 •/.	terialni,mJ sredstvi temveč zaje-	lišče ni bilo v skladu s krepitvi-	^b za	TOŠotoko izobr^varje	kai Pomembnih zaključkov. Naj-
......'	Jcal°ta0,.P°di:o^e. vzgajanja jo vsestranskih vezi med šolo in	S	za Jarše. VaZnejŠ1 s0„nadedn^. .	, ,
”.1 ^i\~i\j	iuai.xvv-.ij • • .
ljudje tudi dobri učitelji v šolah ^ Število članov z več in dosegajo tudi dobre uspehe v 39. Brez^pSdltkov o '
£ ^ ir:::.^
zs&pnssi. «”»sasjsarrissrsfat asr	“•
39.395—56,33"/. t	t .• Hnovhonih predavateljski sveti in ravnatelji majo katero izmed navedenih de- a) Znanstveno proučevanje
7 958 13 33 "/. sif^l^ so zainter Jfrane na v^- šol, čeprav je s predpisi in prakso lovnih področij. Okrajna pedago- pedagoške prakse, zlasti z vidika 7.958-13.33 /. ^1, ki so zainteresirane na vse točno doložena družbena vloga in ška društva bi morala pomagati šolske reforme.
Tairn	mnoee šole nostale značaj teh organov upravljanja aktivom na različne načine, pred- b) Popularizacija
34.	Olanov odborov dru-^ gih orgainizacij . .
35.	število Olanov brez dcilžnoati .....
36.	Število članov z 1 do 5 funkcij . . .
37.	Število članov s 5 do 10 funkcij
.976- 1.70 Ve
pedagoških
funkcijah
9 276-14 41 Ve resnično iavne ustanove katerih in 80 določene njihove pristojno- vsem z knjižnicami, predavatelji, izsledkov zlasti med starše.
PUls	Pssiis
recu razvoto družbenega unrav- vomost pred skupnostjo za uspeš- S takšnimi oblikami in vsebi- svoje poklicne dolžnosti, liania dmeženi vidni umehi v no izobraževanje in vzgajanje no dela bi se prosvetni delavci 4. Društva naj tesneje sodelu-tLneiši novezavi strokovnih šol mladih generacij. V našem bodo- izpopolnjevali in usposabljali za jejo pri lokalnem tisku in radiu 7 gnsnodarstvnm kar ie nmoeo- eem delu 86 moramo truditi, da vedno bolj temeljito in pogloblje- in naj skrbe, da bodo vzgojni se-čilo ^neprestano irktealiziranje bodo predavateljski sveti skupaj no študijsko proučevanje naše stavki in predavanja čimbolj pouka, približevanje šole zahte- 2 ravnatelji sol obogatili svoje vzgojne prakse, kar ostane tudi kvalitetni
vam gospodarstva in na ta način delo z reševanjem izobraževalno- v bodoče važna naloga pedago- 5. Društva naj izmenjujejo boliše strokovno usoosablianie vzgojnih vprašanj šol.	ških društev.	svoje delovne izkušnje, predvsem
učencev	usposaDijanje	Centralni	kakor tudi odbori okrajnih pedagoških na ta način, da jih objavljajo v
Razen gmotnih vprašanj so se drugi forumi in organizacije društev in odbor Zveze pedago- Sodobni pedagogiki in Prosvet-šolsM odbori zelo trudili za raz- združenja prosvetnih in znanstve- skih društev Slovenije bodo mo- nem delavcu.
Vi,ri? raznih dopolnilnih oblBt nih d.lavcev	g* ““ .»SffllSriSrSt JkggP&O. ?£££ S
nične vzgoje,Tolskih delavnic in sprejemanja zaključkov ter od- mestih kot so Ljubljana, Man- nim interesentom naj pomagajo vrtov, praktične vzgoje, z delom ločb, ki so v zvezi z napredkom b.OJ*> pelje in morda se katero. V pnskrbeti za studu potrebna ma-šolskih zadrug, razvijanjem svo- družbenega upravljanja v šolstvu ljubljansko pedagoško društvo je tenalna sredstva hodnih aktivnosti učencev, fizič- in prosveti. Nekatere naše orga- n pr včlanjenih čez 200 elanov, 7. Republiški odbor Zveze pene vzgoje ipd. Pri tem so si šol- nlzacije so zlasti v začetku pri- k delajo na zelo_ različnih vzgoj- dagoških društev naj organizira ski odbori nabrali dragocene iz- pravile skupaj s šolskimi odbori mh toriščih in imajo zato tudi metodol^kr sermnar za usposab-kušnje in prispevali znaten delež krajše seminarje, da bi se člani različne probleme, katerih ne Ijanje pedagoških delavcev za sa-k reformi našega šolstva. Prou- seznanili z osnovnimi načeli morejo reševati, v
vzgojnem delu z mladino.
V novi, reformirani šoli pa mora vloga učitelja kot vzgojitelja priti še bolj do izraza. Zato bodo morale naše organizacije v prihodnje še nadalje mobilizirati članstvo za dni žbeno-polltično življenje skupnosti.
Centralni odbor Združenja učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev Jugoslavije je v oktobru 1958 izvedel anketo z namenom, da bi ugotovil aktivnost prosvetnih delavcev v raznih družbenih in političnih organizacijah. Anketiral je 54.504 prosvetne delavce. Anketa je pokazala, da ima 86'Vo prosvetnih delavcev razne dolžnosti izven rednega šolskega dela, a le It0/« se jih omejuje na ozko področje šolskega pouka. Odstotek tistih, ki se ne udejstvujejo v delu množičnih organizacij po vsem tem ni velik, ker je treba vedeti, da je med njimi prav zaradi prevladujočega
števila žena v tem poklicu znaten -r ,	„„„ J rerormi našega soistva. vrou-	^	‘g okvirih. Zato bi bilo najbrž ko- 8. Društva si naj postavijo re-
odstotek mater z večjim številom ^ prfnd,Sfkd™k Cn“'vltafh fn	i^furobTemi M bh je bilo ^ ristno, če bi razbili društvo na alne delovne načrte, ki naj bodo
kazala^nasledrrie^eiultete^ P°‘ znanstvenih delavcev Jugoslavije bi pr^esi^e težnje naše riila- trebno rešiti takoj. Taka praksa	dt^^ aPk'	Pwezani s PriPrava^ **
naslednje rezultate.	Milan Mirkovič	dine in njen stvariteljski elan je d<>tee pitate. P^ebno aktl^^f	š’oIahi 9g odbor
^ u6n^oSbPj°alenega 62.800	Ponekod še vedno smatrajo, da To v Sn^mSu ‘^teo pomoč nje.	.	aktiv elementarcev itd), ki bi društev naj
2. Število članov Zdru-	mora prosvetni delavec delati v mladinskim organizacijam, s ci- Plodno in koristno je bilo so^
' 'ilt/ bi	61.166 97,40 Ve	vseh oblikah družbene dejavnosti.	Ijem, da se	v šolsko življenje	delovanje naših organizacij tudi
*'ffianov druženja .	57.504—94,00 »/o	Drugod spet sami prosvetni de-	vnesejo bolj	zdravi in človeški	s sveti za prosveto. Bilo je nekaj
4.	Članov raznih odtxX	’ lavci razumevajo svoje prosvetno odnosi ter da se pouk obogati z primerov, da^ so bile nase orgam-
rov združenj . . .	7.103—12.35 %	poslanstvo na stari način, ne opa-	raznimi privlačnejšimi oblikami,	zacije pri reševanju šolskih vpra-
5.	Članov forumov	žaj0) da se je življenje v naših	V začetku se nekateri šolski	šanj kakor tudi vprašanj prosvet-
zvezes.to<matov ju-	l r>3g_ 2M t/t	vaseh v osnovi spremenilo. Razen	odbori niso najbolje znašli ter je	nih delavcev potisnjene v stran.
6.	Članov forumov ' ’	“ prosvetnih delavcev delajo tam- zaradi tega včasih prišlo do ne- Taki primeri so bili v vseh re-
szdl ......	6.131—10,86 •/«	kaj še mnogi drugi izobraženci in	razumevanja njihove vloge. Ne-	publikah. Sveti za prosveto na
7'	S£X,,_	strokovnjaki. Zato je povsem nor-	kateri šolski odbori so prevzemali	občinah niso dovolj sodelovali
gesiavije*1 . . .	3.257— 5,86 Ve malno, da se vaški proizvajalci nase naloge, ki pripadajo raznim s sindikalnimi organizacijami
8. Članov pionirskih	' vedno bolj obračajo na njih po strokovnim organom, kar je lahko prosvetnih delavcev, pa niti one
svetov . . ....	7.449—12.95 °/i	ngjvgte in da se tudi ti strokov-	oviralo normalen potek dela šole.	si niso prizadevale, da bi prišlo
zeabOTc2v roV. :	2.292- 3,9« •/.	njaki sami vključujejo v delo	Ko pa je bil	sprejet Splošni za-	do potrebnega sodelovanja.
tako širokih mostojno znanstveno delo.
združevali ljudi s sorodnimi po-
Zveze pedagoških bi redno skliceval podobna posvetovanja.
VSEM TOVARIŠICAM IN TOVARIŠEM UČITELJEM, KI STE V PRETEKLEM LETU S TOLIKO LJUBEZNIJO IN POŽRTVOVALNOSTJO DELALI S PODMLADKOM RDEČEGA KRIŽA, PRISRČNA HVALA! Z ŽELJO, DA BI SE NAPREJ DAROVALI PODMLADKU DEL SVOJEGA DRAGOCENEGA ČASA IN GA VZGAJALI V ZDRAV, KREPAK ROD, VAM ŽELIMO V NOVEM LETU VSO SREČO.
KOMISIJA ZA PODMLADEK PRI GO RKS V LJUBLJANI
0 odgovornosti pouka slovenščine
Predmet tega razpravljanja sodi sicer bolj na področje učno-vzgojnlh ukrepov šole kakor sem, pa vendar se nam problem, o katerem bomo govorili, zdi vsaj toliko pomemben, da ne bi kazalo zapirati oči pred njim, pa prav tako ne, da bi ga prepuščali zgolj šoli. Inspiracija pa je prišla od zunaj, iz šolskih klopi — iz bleščečega, skorajda zavidanja vrednega znanja slovenščine nekaterih, morda celo večine abiturien-tov četrtega razreda ene izmed celjskih gimnazij. Ti dijaki so šli v svet, v nepotrebnem, toda prikladnem krščanskem žargonu povedano, z božjim blagoslovom, torej na hoduljah slavistične znanosti. Med šolskim letom so sicer zasledovali učni načrt, se vadili v pisanju šolskih nalog, toda ko je bilo leta konec, se je pokazalo, da »ves trud ni nič uspeha dal«. Skromna prizadevnost dom& ni mogla nadomestiti učno-vzgojnih vrzeli in prepadov, ki so se mahoma odprli na vseh straneh slovenskega slovstva in slovnice. Da bi jim profesor, čeprav nenamerno, prikril njih siromaščino, ki je spričo dobrodušnosti najbrž sploh videl ni, jim vlil nekaj poguma, vere in zaupanja vase, je tem hoduljam prilepil še garancijsko etiketo: kdor je pri meni uspešno prestal preizkušnjo, temu je uspeh zagotovljen tudi drugje. Z drugi-mi besedami*, na, zdaj pa hodite! Hoja je sicer uspela, toda samo
do šole. Pred izpitno komisijo jih je namreč nekaj odložilo svoje neslavno bojno orodje, dvignilo roke ter se predalo. In če bi bilo mogoče vzporejati rezultat vseh, ki ni bil dosti boljši od ničle, po enem samem kandidatu, se vsiljuje misel, da znanje vsakega posameznika pač ni vzdržalo pritiska osnovnih vprašanj. Vendar pa tu ne gre toliko za retrospektivnost smešno-žalostne epizode, kolikor za njen izvor in njene daljnosežne posledice. Avtoritativen pedagoški nastop ne bi bil mogel teh dijakov pustiti na cedilu, ker bi jim moral nujno, če nič drugega, vsaj odpreti oči, da bi uvideli potrebo po lastnem udejstvovanju na tem področju še doma. šola končno tudi ne more nuditi vsega, in niimberški lijak je iznajdba, ki se v praksi doslej še ni obnesla.
Ker je jezik živ organizem, izrazno sredstvo, brez katerega bi ljudje ostali bržkone nemi in po vsej priliki tudi nepismeni, bi bilo nespametno, da se ga ne bi učili, ko ga že imamo, saj je končno od tega, v kolikšni meri ga obvladamo, naposled odvisna stopnja, do 'katere smo se povzpeli. To je preprosta resnica, podobna otročjemu dokazovanju, da je dvakrat dva štiri. Doma pridobljeno izrazoslovje, neke vrste kuhinjska slovenščina, pa je v najboljšem primeru le sredstvo, s katerim si v družbi ne moremo kdove kaj pomagati. Kako lahko človek sploh
misli, če ne pozna jezika, v katerem misli? Je mogoče, da bo tedaj svoje misli tudi nazorno izrazil? To je ena izmed osnovnih skrivnosti, kategorični imperativ, zaradi katerega bi moral biti materin jezik prvi in poslednji predmet sleherne šole, torej to, kar ni. Kaj nam na primer v fiziki pomaga odnos dveh mrtvih formul, če ga ne znamo izraziti z besedami, pojasniti in razčleniti njuno vzajemnost v stavkih, ki bodo najprej nam, potem pa še vsakomur razumljivi!
Učni načrti posameznih razredov so gotovo plod premišljeno in tehtno opravljenega dela naših strokovnjakov in zatorej prilagojeni vsakokratni stopnji vsakega posameznega razreda, tako da bi recimo dijaki osmega razreda osemletke ob koncu leta morali v grobem poznati to, kar bi morali poznati maturanti četrtega razreda gimnazije v podrobnem. Toda ali to tudi poznajo? Odgovor bi najlaže našli na šolah. Ta učni načrt je namreč elastičen in ne upošteva niti narave pedagogov, njihovega osebnega nagnjenja do tega ali onega poglavja, niti špekulativnih nagibov dijakov, ki vidijo le zadostitve trenutnim uspehom, ne pa tudi posledic, ki jih kasneje, ko bodo zapustili šolo, ne bodo imeli več časa odpraviti. Slovenska narodna pesem je na primer poglavje naše kulturne preteklosti, ki je enako pomemb-
no kakor katerokoli drugo poglavje, ker bi brez njega nastala vrzel, in če ga obravnavajo tu dva meseca, tam pa pet, se lahko vprašamo najprej: kdo bo po petih mesecih še videl v njem kaj zanimivega? In naposled: kaj naj dijak sploh počne pet mesecev s slovensko narodno pesmijo? Znano je, da je Trubar na začetku in Prešeren na koncu, da imata oba za slovensko literaturo neprecenljive zasluge ter da sta si postavila trajen spomenik — katero pedagoško opredeljevanje bi bilo tedaj bolj nepristransko in pravično: ali tisto, ki odpravi prvega v dveh, treh urah in posveti drugemu pol leta, ali pa morda tisto, ki bi moralo najti neko pametnejše, bolj logično razmerje? Stritar je na primer v slovenski literarni zgodovini že zdavnaj našel mesto, ki mu pripada, zato bi bilo odveč, da bi mu ga določala še šola; njegov prispevek k rasti slovenske literature niti ni tako velepomemben, da bi ga bilo treba poveličevati na dolgo in na široko, mu pripisovati tudi vse tiste nevidne zasluge, ki jih navsezadnje ima ali pa jih nima, in ga spreminjati v Damoklejev meč, ko pa so tu še Cankar, Župančič, Murn in še cela vrsta drugih, nemara celo pomembnejših tvorcev, kakor je bil on! Toda kaj bi z njimi! Časovna odmaknjenost je za pojem solznodolinskega sveto-žalja že našla dokončno uniformo z vsemi potrebnimi našitki, ki jih lahko razlagamo in popisujemo, kakor dolgovezno se nam zljubi, medtem ko so pojmi zlasti okrog
moderne za nekatere še precej v meglo zaviti in ponekod vprašanje, ali je bil Cankar modernist ali pa morda celo socialistični realist, ni povsem jasno!
Toda če pustimo filozofiranje in se vrnemo na izhodišče, ni brez pomena ponovna ugotovitev, da je jezik izrazno sredstvo, katerega obvladanje sicer ni odvisno zgolj od temeljitega poznavanja literature, pač pa istočasnega poznavanja slovnice, da se ga v šoli sicer učimo, da pa ga na koncu vendarle ne znamo in ne poznamo. Pa saj, bo morda kdo rekel, ne poznamo na koncu tudi ne drugih, za življenje in poklic po-trebnejših predmetov! Res je, toda ne poznamo jih zato, ker se jih nismo naučili. Ta organska povezava med vzrokom in učinkom, ki je v praksi morda otipli-vejša in bolj drastična kakor v teoriji in o kateri bi najlaže govorili pedagogi sami, je ena izmed osnovnih bolezni na organizmu naših šolskih ustanov, čeprav s tem ne nameravamo abstrahirati možganske tvarine dijakov in njih svobodne privrženosti do tega ali onega predmeta. Toda prva dolžnost vsakega posebej je razvijanje njegovega jezika in tabula rasa se tu ne da utemeljevati niti z mlahavim poukom niti s trdoglavostjo. Delitev na talente in netalente je sploh, kakor vse na svetu, močno relativno, kajti netalentiran dijak si lahko namesto s talentom pridobi ^svoje znanje z voljo, kakor ga lahko talentiran z nedejavnostjo zapravi. Dijaki, o katerih smo govorili,
niso bili niti talentirani niti netalentirani, torej niti pametni niti zabiti, med njimi so bile v ocenah posameznih predmetov nedvomne razlike, pa celo v znanju slovenščine, toda tu tako neznatne, da je bil končni efekt tak, kakršen je bil. Ker sami niso mogli preceniti svojih lastnih sil, ker so skoroda vsi opravili razred z dobrim uspehom in ker se jim zlasti ni zdelo potrebno in umestno, da bi bogati zakladnici svojega znanja še kaj dodajali, so raje slepo verjeli slepim besedam in se potemtakem docela slepi podali v usodo.
Odgovornost pouka slovenščine na šolah je vsaj toliko važna, kolikor je važen individualni odnos vsakega posameznika do njega- Jezik je živ organizem, je eden izmed na j več j ih darov, ki nam jih je dala narava, je torej toliko kot najvišji produkt človeškega življenja. Kdor potemtakem misli, da je dovolj, če se je rodil z njim, je prav tako v zmoti kakor tisti, ki misli, da ga poučuje, če pred razredom uganja neslane burke. Kako daleč lahko privede obojestranska vzajemna ignoranca, smo menda videli na primeru, in če je recimo dijak tretjega razreda gimnazije v svoji šolski nalogi zapisal: Popotovanje od Litije do Čakovca, s čimer ni pokazal drugega, kakor da mu je znamenito Levstikovo delo španska vas ter da tudi o avtorju nič ne ve, je to potemtakem samo en primer več iz množice primerov, ki bi jih še lahko navedli.
dh»
GLASBENA IN LIKOVNA VZGOJA IZVEN UČILNICE
Glasbena in likovna vzgoja imata v osnovni šoli precej stičnih točk. Obe uvajata otroka v čarobni svet tonov, barv, ritma, oblik in estetskega doživljanja ter mu pomagata, da Se sam po svojih močeh udeležuje ustvarjanja na teh področjih.
Če hoče biti šola življenjska, mora stopiti iz ozkih zidov učilnice, da lahko uspešno uvaja otroka v svet likovne in glasbene umetnosti.
Glede likovne vzgoje zlasti v mestih ni posebnih težav. Tako je n. pr. mariborska Umetnostna galerija na široko odprla vrata šolski mladini, ki si ogleda skoraj vsako razstavo. Učenci stopajo pred slike sodobnih slikarjev z drugačnim odnosom kot njihovi starši. (Vsaj za večino velja ta trditev). Znana jim je namreč tehnika slikarskih del, saj so se že v šoli poskušali v gvašu, akvarelu, grafiki (lesorezu), mozaiku, lepljenkah, slikanju na steklu in raznih drugih tehnikah. Marsikaj vedo o kompoziciji, o barvah ter o strujah v slikarstvu. Še važnejše pa je nekaj drugega: učenci razumejo, kako nastane slika, saj so jo sami neštetokrat ustvarjali. Po mnogih opazovanjih, študijah in skicah posameznih elementov so šli na delo. Vsakdo je vrgel na papir tisto podobo, ki je bolj ali manj jasno zaživela v njem samem. Nikjer ni videl podobne slike, od nikoder je ni prerisal, prav njegova, edinstvena je bila. Učenci vedo, da lahko s sliko poveš, kaj čutiš. Izpoveš lahko n. pr. svoje veselje ali svojo žalost, prav tako, kot jo lahko izpoveduje glasba. Na obiskih razstav lahko opaziš, da učenci ne odklanjajo abstraktnih likovnih stvaritev, saj so se že pri pouku po svojih močeh poskušali v podobnem komponiranju.
Likovni pouk lahko torej izkorišča razstave upodabljajočih umetnikov, da vzgaja pri učencih dober okus, smisel za umetnost in estetsko doživljanje ter vzbuja odpor proti lažni umetnosti ali kiču.
Glasba do nedavna ni imela posebnega torišča izven šolske učilnice. Učenec je sicer pri glasbenem pouku marsikaj izvedel, pogosto pa za raznimi besednimi
Sodelovanje industrije in šole v ZM
Že nekaj let je tega, kar je ameriška industrija sprevidela, da ne zadošča dati šolam in učencem le razne filme in brošure o industriji, temveč da je potrebno več direktnih stikov med gospodarskimi panogami in šolami. Prišli so ha misel, da bi organizirali dneve srečanj med predstavniki industrije in prosvete, kjer bi se pomenili in izmenjali izkušnje v obojestransko korist. Tako so zdaj izdali poseben razpored takih srečanj, da ne bi povzročali motenj v rednem poteku šolskega dela ali ^ proizvodnji.
konstrukcijami ni našel prave vsebine. V svetu glasbe se je le stežka znašel ali pa ga je vsega prevzela lahka glasba (jazz), tako da je ostal brez smisla za katerokoli zvrst resnejše glasbe.
Šola se je znašla v zagati. Težišče dela pri glasbenem pouku je vsekakor petje, ki mu tu in ^am pomaga Orffov orkester ali skupine učencev s posameznimi inštrumenti. V veliko pomoč so učitelju glasbe tudi radijske ure, ki pa jih na žalost iz tehničnih razlogov ne more uvajati v vse razrede. In vendar bi sodobna šola, zlasti osnovna, morala nuditi vsem učencem-v enaki meri stoppji primerno glasbeno vzgojo. Poleg tega najboljša radijska učna ura ne more učencev popolnoma zadovoljiti: nedostaja ji vizualnih ponazoril.
128 vajencev v marksističnih krožkih
Zapišimo kar na začetku: šolski komite LMS na Vajenski soli kovinske široke je vse od začetka novega šolskega leta vsestransko delaven, zaradi česar tudi beleži uspehe, ki danes niso doma samo na Viču. Ako pišemo o teh mladincih, storimo to zategadelj, ker more služiti marsikatera akcija tega komiteja kot vzgled.
Predvsem so si dali mladinci opravka z izvolitvijo svojega vodstva in je bil ta posel opravljen s tremi mladinskimi konferencami v dvorani DPD Svoboda na Viču. Premišljeno, dobro pretehtana poročila so dala slutiti, da misli mladina kaj resno. Cvetje, zelenje, zastave, ozvočenje so nudili slavnostni izraz, zlasti še. ko je nastop-l tudi kovinarski instrumentalni kvartet, prav tisti, ki je dan pozneje zaigral mladinskima delovnima brigadama, ki sita prispeli z avto-ce-ste domov. Lep poudarek konferencam je dal tudi CK LMS, ki je po svojem zastopniku poklonil kovinarjem 3 zračne puške zavoljo množične udeležbe ob žici okupirane Ljubljane.
Prva reč, ki so jo pričeli mladinci praktično izvajati, so bili marksistični krožki, ki naj usmerijo politično-ide-ološko delo v osvajanje določenega svetovnega nazora. 128 mladincev in mladink obiskuje polnoštevilno te krožke, ki jih je bilo doslej 12 ur. Predavanja so povezana z diskusijskimi urami; s poglabljanjem krožkov bodo nadaljevali, saj nudi vso oporo občinski komite ZK, katerega sekretar, narodni heroj Franc Krese-Coban, je že sam spregovoril zbrani vajenski mladini.
Vzporedno s to akcijo je bil organiziran seminar za mladinske aktiviste, člane komiteja, in vodstva' posameznih izmen, mladini vseh oddelkov pa je bil obrazložen pomen LMS in njen statut.
Izrazito in na široko razpleteno dejavnost je mladina pokazala tudi na športnem področju. Tekma za tekmo .. . Sah, mali rokomet, košarka, nogomet, strelstvo in še kaj, so bila področja, ki so vajensko mladino na široko razgibala. Prav gotovo je bila posebnost, ko so zaigrali na desetih deskah z mladino tudi predavatelji. Vmes je prišlo praznovanje rojstnega dne nove Jugoslavije, prišel je Dan JLA, zopet tekmovanja in praznovanja. Mladinci so povezani z obema osemletkama in gimnazijo na Viču. Igrali pa so tudi že z Vajensko šolo raznih strok, z Gostinsko šolo, gosti iz Cerknega, z Vojno sanitetno šolo itd.
V strelski družini Oskarja Kovačiča je včlanjenih 182 mladincev. Mladinska knjiga in mladinski revialni tisk imata na šoli na široko odprta vrata, tednik MLADINA prihaja med mladince v skoro 200 izvodih, zdaj pa imajo na skrbi javno radijsko mladinsko oddajo.
Ni čuda, da tolikšna iniciativnost ni ostala neopažena, zaradi česar so si osvojili mladinci občinski prapor LMS kot najboljši aktiv v občini Vič.
V. D.
Otrok želi videti, odkod prihaja glas, kakšen inštrument ga proizvaja, kako godbenik nanj igra, kako pevec odpira usta in če se zares ne muči z višino. Zanimajo ga čisto nepomembne stvari, ki pa so vendar le v oporo doživljanju glasbenega dela ter glasbenemu spominu. Skratka, otrok si želi direktnega kontakta z izvajalcem, ne pa posrednega preko gramofonske plošče ali drugih sredstev.
To nalogo je v mariborskih šolah uspešno rešilo Društvo glasbenih pedagogov s pomočjo Sveta za šolstvo, ki je lansko šolsko leto priredilo 38 uspešnih mladinskih koncertov. Letos nadaljujejo z njimi. Velika unionska dvorana vabi šolsko mladino h glasbenim prireditvam. Pred mladimi poslušalci nastopajo resnični izvajalci glasbenih del — vanje so uprte vse oči, zaradi njih zastane dih, zaradi njih se znajdejo mladi ljudje v svetu lepote, ki je doslej še niso dojeli. Važno vlogo odigrava posredovalka glasbenih del, ki pred izvajanjem razloži vse, kar je treba vedeti o posameznem delu, ter baletna skupina, ki pričara s svojimi plesi delček preteklosti v sodobni svet. Nad galantnimi kavalirji in damami v krinolinah nežno trepeta Mozartov Menuet.
Da bi bilo mogoče glasbena de-
Mladinska soba Trgovske vajenske šole v Celju: vajenci sc v njej prav prijetno počutijo ob knjigah, časnikih, revijah, ob radiu, šahovnici in drugem razvedrilu
Šolanje visokokvalificiranih kadrov v trgovini
Pred kratkim je začela v Ce- vodstvo in bančna služba, blago-,	„. .	„ lju z delom gola za visokokvali- znanstvo, poslovna koresponden-
orir^ditelii ficirane delavce v trgovini (po- ca); nadalje še slovenski jezik m solske mladine, so prireditelji ,,,	... * , . dvoletna en tuj jezik po izbiri.
inskih kon- slovodska sola). Sola bo dvoletna, Pogoji za vpis so dosežena
kvalifikacija v trgovini in naj-
uredili 3 skupine mladinskih koncertov, in sicer so izbrali za naj- pouk pa trikrat tedensko v po-mlajše od tretjega do petega raz- poldanskem času, da bo tako reda obliko pripovedk in pravljic, omogočeno slušateljem ostati v za srednje od šestega do osmega delovnem razmerju. Posebna ko-razreda lažja glasbena dela, za misija pri Trgovinski zbornici skupino srednješolcev pa zahtev- LRS je izdelala predmetnik, ki nejše programe.	obsega naslednje skupine pred-
Mladina se veseli svojih kon- metov: 1. Družbene vede (organi-certov in se jih udeležuje v čim- zacija državne uprave, družbeno
dalje večjih množicah. Tu si razvija sposobnost glasbenega doživljanja, se seznanja z glasbili, izoblikuje glasbeni okus, ter se seznanja z avtorji glasbenih del.
Mladinski koncerti in razstave upodabljajočih umetnikov so postali važni Činitelji pri estetskem oblikovanju učencev naše sodobne šole.
E. R.
upravljanje, družbeni načrt in proračun ter družbeni obračun), 2. Zakonodaja (splošno gospodarska in delovna, 3. Gospodarstvo (pregled svetovnega gospodarstva s posebnim ozirom na blagovni promet, podrobneje FLRJ in LRS, organizacija in poslovanje trgovinskih organizacij, zunanja trgovina) in 4. Strokovni predmeti (gospodarsko računstvo, knjigo-
manj 4 leta staža kot kvalificirani delavec. Zanimanje za to šolo je bilo precejšnje, vendar so letos lahko odprli le en oddelek prvega letnika.
Za tako, sistematično šolanje vodilnih operativnih delavcev v trgovini vlada med trgovskimi kolektivi veliko zanimanje in je
le obžalovati, da so z letošnjim šolskim letom v Sloveniji odprli šele dve šoli, v Kranju in Celju. Obe delujeta v sklopu Centra za izobraževanje trgovskih kadrov pri tamkajšnjih Trgovskih vajenskih šolah.
Čeprav bo še vnaprej obstajala možnost opravljanja strokovnega iz jita za visoko kvalifikacijo v trgovini, je vendar z ustanavljanjem rednih šol storjen precejšen kakovostni napredek in ugodeno dolgoletnim željam trgovskih delavcev.	Ir
Otroci iz doma
Beležka o slovstveni vzgoji
Ne morem se navduševati za nekatere standardne oblike slovstvene vzgoje ,ki se ob njej razgrevajo mnogi slavisti ali učitelji slovenskega jezika. In nikakor ne morem razumeti, da so postale take ure celo šablona in vodilo za slovstveno vzgojo na naših šolah. Najhuje pri vsem tem pa je.
zavestno in razumsko utemeljiti. S tem pridemo do etičnih norm, ki so družbeno zakonite. (Vprašanja: zakaj je ta ali oni junak storil to ali to, zakaj je ravnal tako im ne drugače).
Le tako bomo usposobili dijaka za življenje, saj ga naučimo uporabljati logiko razuma in mu
da gre tu za nekakšno obrtništvo, privzgojimo zavesten odnos do za tisto mrzlo brezsrčnost.	dela. Pod smotrnim vodstvom bo
Hudo je, če z rdečim svinčni- dijak^ polagoma lahko sam preso-kom v roki zahtevamo do podrob- dil, če je določeno delo estetsko nosti vse letnice, razne kraje pl- dognano ali šibko, idejno napred-sateljevega službovanja in nema- 710 ali nesprejemljivo, življenjsko ra še naslove vseh del (učenčeva pristno in prepričljivo ali papir-intelektualna plat medtem nemo- nato bledo in izumetničeno. Lite-teno počiva). Zgodi se tudi, da rami tekst mu mara postati sred
Treba bo zgraditi novo šolo v Slovenskih Konjicah
učitelj ta ali oni tekst sicer razčleni (zasnova, zaplet, vrh, razplet in raznova), ga celo snovno in oblikovno analizira, a vse to je le zgradba, ki jo ob vodstvu lahko postavi vsak dijak.
stvo za spoznavanje življenja.
Sele ko bo naš učenec znal pravilno vrednotiti naše pisatelje. ko bo spoznal, da prenesejo njih dela najstrožja merila in bo zavzel do domače književnosti in
Mislim, da ni učiteljeva osnov- kulture pravičen odnos, lahko go-
Letos sta v Slovenskih Konjicah dve popolni osnovni šoli. Na
I.	osnovni šoli je šest učilnic in enajst oddelkov. Ena učilnica je torej prosta za čakalnico in za Kmetijsko gospodarsko šolo kakor tudi za šolo za odrasle. 2e z letošnjim šolskim letom pa bi hiorali na I. osnovno šolo vključiti učence petega razreda in navzgor iz Tepanja, Stranic; vključitev teh učencev pa bi zasedla še to učilnico, ki je trenutno popoldne na razpolago za druge namene. Zategadelj letos teh učencev še niso vključilh
Na II. osnovni šoli je osem učilnic in šestnajst oddelkov. Ker pa na šoli gostuje tudi vajenska šola s tremi razredi, sta morala dva razreda osnovne šole preiti v tretjo izmeno. Občinski ljudski odbor je dodelil za eno učilnico prostore, ki jih trenutno zaseda Uprava za komunalo, ta pa se že dva meseca ne izseli in tako še Poslabšuje že itak težak položaj otrok.
Že nekaj let poudarjajo zbori volivcev potrebo' za gradnjo nove šole v Slovenskih Konjicah, a doslej ni bilo na razpolago potreb-hih sredstev. Da bi potrebo po novi šoli utemeljili, je Občinski ljudski odbor imenoval komisijo za gradnjo nove šole, ki je izdelala elaborat. Ta dokazuje:
1.	Matične knjige izkazujejo Povprečen letni prirastek 120 otrok;
2.	Prebivalstvo se številčno Veča zaradi širjenja industrije;
3.	V perspektivi reformiranega šolstva se bodo v konjiške šole vključevali učenci iz nepopolnih osnovnih šol iz Tepanja, Stranic, deloma pa še iz Žič in Špitaliča.
Zavoljo tega se bo število učencev tako povečalo, da bi v šolskem letu 1964/65 imeli v Slovenskih Konjicah 37 oddelkov osnovne šole. K temu pa moramo prišteti še oddelke vajenske šole, Kmetijsko gospodarske šole in tečajev, ki jih bo organizirala delavska univerza (pošolsko izobraževanje). Samo za osnovno šolo pri pouku v dveh izmenah bi leta 1964 potrebovali 19 učilnic. Vse drugo šolstvo — hkrati s pomožno šolo, ki bo začela delovati prihodnje leto - bi potrebovalo še šest do osem učilnic. Skupaj torej leta 1964 — 25 učilnic.
Po tej analizi komisije za gradnjo nove šole je Občinski ljudski odbor v Slovenskih Konjicah sklenil, da naroči .načrte za šolsko poslopje,1 ki bi imelo najmanj osem učilnic. Občinski ljudski odbor v letošnjem proračunu ni imel sredstev za izdelavo načrtov, zato je priskočil na pomoč z velikim razumevanjem usnjarski kombinat »Konus«, ki je rezerviral potrebna sredstva za izdelavo načrtov. Lepo bi bilo, če bi temu zgledu sledila tudi druga konjiška podjetja in bi na tekoči račun investitorja nakazala sredstva za začetek gradbenih del.
Lokacija za gradnjo nove šole v Slovenskih Konjicah je že določena, zdaj pa ostane samo vprašanje, koliko denarja bo v prihodnjem letu v proračunu občine. Toda ta nadvse potreben načrt ne bo mogoče uresničiti samo z občinskimi sredstvi, temveč bo moralo priskočiti na pomoč vse prebivalstvo, predvsem pa vsa podjetja v občini Slovenske Konjice.	H. S. P.
na naloga kopičenje podatkov in navodil. Ne. Taki učitelji so sicer mojstri svoje obrti, a res samo to. Tako delo v razredu — surovo strokovnjakarstvo — nevarno
vorimo o uspehu. Šele tedaj lahko govorimo o učenčevi resnični notranji kulturi, ki črpa iz idejnih vrelcev socializma in slovenstva. Ob njem bo resnično lahko
ogroža veliko poslanstvo našega slo^el° življenje prihodnjih dni; sodobnega šolstva. Naš učenec bi naSe, Pedagoško poslanstvo pa bo se pod vplivom naše dobe, dobe lzP°ln)eno.	M. M.
O mladinskih domovih in internatih mnogo govorimo in pišemo. Velika pa je razlika med vzgojnim domom in internatom. Oba naj bi nudila našim otrokom drugi dom in košček družinske toplote, zlasti še pravi vzgojni s dom, saj se v takih domovih zbirajo zapuščeni in vse prezgodaj dozoreli otroci. Iz vzgojnega doma prihajajo otroci v razne šole. Tu se srečavajo z najrazličnejšimi malimi tovariši, ki žive v urejenih domovih in razmerah.
V razredu imam domske in vaške otroke. Vsako novo šolsko leto se porajajo novi vzgojni problemi. Prvo in glavno: otroci se morajo zbližati, med njimi ne sme biti kakršnihkoli pregraj, zaradi katerih bi se čutil domski otrok manjvrednega in zapostavljenega. Učitelj mora ob vsaki možni priliki poglabljati lepo sožitje in dvigati le prepogosto zagrenjene in vase zaprte otroke. Motil bi se, kdor bi menil, da so to hudobni otroci. V nižjih razredih morda zelo razposajeni, neugnani in delomržni, polagoma pa se tak zapuščen in v težkih razmerah živeč domski otrok zave samega sebe in svojega mes a v družbi in postane začuda tih, občutljiv in po svoje samozavesten. Domskega otroka v vitjih razredih ni treba trdo opozarjal ali zapisovati njegovih prekrškov v dnevnik. Z razumevajočo dobroto moreš pridobiti še tako neugnanega nepridiprava. Če mi je kdo v razredu hvaležen za lepo uro, malo pozornost izven šolske-
ga dela ali nepričakovano pomoč pri učenju, so to domski otroci.' Čutijo, da jih imam rada in se po svoje trudijo, da bi bili vestni učenci. Treba jim je vlivati vsak dan novega poguma, prikazovati že dosežerie uspehe, jih včasih pred vaškimi nagraditi in pohvaliti. Ker imajo prav ti otroci za seboj že marsikaj težkega in vedo o teminah življenja mnogo več kakor vaški otroci, je treba v mladih srcih nekako znova prižigati voljo do življenja in dela pa tudi do pravega lepega veselja, brez katerega nihče živeti ne more. Domski otrok kaj kmalu začuti, da nam je po življenjskih izkušnjah bližji kakor razvajeni in presiti njihovi sošolci. To zaupanje mora učitelj-vzgojitelj modro usmerjati v otrokovo korist. Prav šolska leta so za domskega otroka rešilna in odločilna in srečen vsak, ki ima v teh letih modrega učitelja-vzgojitelja, ki mu vsaj delno, večkrat pa popolnoma popravi neurejeno prvo mladost.
Popravljam drugo slovensko šolsko nalogo. V razredu so večinoma domski otroci. Kakor njihovi obrazi, so zagonetne njihove pisave. Lojze piše veliko in razločno. Cel fant je že. Naloga je skoraj brez napake. In na koncu: Draga tovarišica, lepo se vam zahvalim, da ste nam tako lepo prebrali povest o Hudournikovem, Lisku... Še nikoli do zdaj se mi j ni noben otrok tako preprosto j iskreno zahvalil. Prvi je bil Loj-! ze, domski otrok... D. K.
naglega tempa življenja ter zunanje, mehanizirane civilizacije in ob takšnem suhem strokovnjakar-stvu utegnil razviti v brezbarvnega svetovljana ali celo samoljubnega individualista. Da ga rešimo te nevarnosti, mu moramo bogatiti notranjost z izvirnimi domačimi umetninami od Linharta, mimo Prešerna, Cankarja in Zupančiča pa vse tja do Prežiha.
Nujne pritikline dobre slovstvene vzgoje so učenčeva zaverovanost, njegova vera, njegov smeh in njegove solze — skratka: njegova popolna prizadetost. Torej gre za izžarevanje učiteljeve osebnosti in hkrati za izžarevanje duha neke umetnine. Vsaka beseda v delu živi in diha življenje svojega časa. Če je bil Cankar — umetnik nevaren miselni in idejni strani takratne družbe pri nas, ker je s svojo besedo bil po zlagani morali malomeščanstva, mora naš učenec spoznati takega Cankarja. Naj spozna boj dveh ali celo več različnih gibanj, značajev, strasti in naposled tudi idej, ki se skrivajo v mislih ali čustvih vodilnih junakov.
Učencu moramo odkriti gibala družbe in njeno mišljenje; odkriti jih moramo v njih dialektičnem razvoju.
Torej gre za vsebino analize, za dojemanje zakonitosti umetnine in življenja. Ko iz fabule izluščimo gonilne sile (delujoče osebe), delo še etično poantiramo. Učenec najprej instiktivno določi svoje razmerje do posameznih likov; sedaj mora ta svoj odnos še
DOM SLEPIH V ŠKOFJI LOKI
V	Sloveniji imamo za slepe dva domova: enega v Ljubljani in enega v Škofji Loki. Seveda obadva' ne zajemata vse slepe mladine v Sloveniji; cenijo, da je še nad tisoč slepih otrok, ki živijo v dokaj slabih razmerah. Žal prevladuje pri nas še vedno mišljenje, da je slepcem treba dati zgolj le hrano, z velikim usmiljenjem jih po navadi pustijo povsem pasivne v njihovem okolju. Sodobna pedagoška in psihološka opazovanja pa nam govore, da so slepi pri raznih delih v proizvodnji enakovredni ostalim. To plemenito nalogo opravlja tudi Dom slepih v Škofji Loki. V njem je nad sto slepih v starosti od 15. do 80. leta.
V	Domu usposabljajo slepe za delo. Imajo več delavnic, kjer se lahko izučijo za ščetkarsko obrt, metlarstvo ali pletarstvo. Zanimivo je, da v vseh delavnicah poučujejo mojstri, ki so sami slepi. Tako vodi Vajeniško šolo slep profesor Peter Confidenti; slep je pevovodja in prav tako zabavni ansambel, ki večkrat nastopa na raznih prireditvah. Uspešno deluje tudi strojepisni tečaj. Na te načine usposobi zavod vrsto ljudi za razne poklice.
Upravnik doma Anton Malenšek si prizadeva za sodobno rehabilitacijo slepih. Tradicionalne
obrti, kot so: ščetkarstvo, pletarstvo in metlarstvoj ne ustrezajo vsakemu slepemu. Slepi ljudje se lahko usposobijo za vrsto drugih poklicev. Zavod skuša nabaviti različne stroje, ki bi pomagali slepim, pripraviti se za razne poklice v tovarnah. Takšna politehnična delavnica je v zarodku. Že zdaj je zaposlenih nekaj slepih v tovarnah »Iskra«, »Sava«, »Jelovica«, »Predilnica« in v tovarni »Motor« v Škofji Loki. Vsi ti zaposleni pri svojem delu ne zaostajajo; prav zato bi morala podjetja gledati na slepe in invalide sploh z večjim razumevanjem. Pohvaliti je treba tovarno »Iskra« v Kranju, ki se ne brani zaposliti tega ali onega invalida. Dom slepih v Škofji Loki ima v svoji sredi dvojnega invalida — slepega in gluhega, ki pa bi ga lahko primerjali z znano slepo in gluho Američanko Hellen Keller. To je 37-letni Ivan Blatnik iz Novega mesta. V tem zavodu so ga usposobili za delo tako, da je danes ta dvojni invalid produktiven član -naše skupnosti. Vsak dan se vozi z avtobusom v tovarno »Jelovica« in dela pri stroju osem ur, kakor ostali. Zanimivo je, da svojo normo stalno presega in dela celo bolje kot marsikateri drugi delavec. To je lep dokaz in uspeh napornega dela
vzgojnega in upravnega osebja zavoda.
Tudi kulturno življenje v domu je razgibano. Tako imajo svoji stalni pevski zbor, glasbeno skupino in šahovski krožek. V 1. 1959! sta glasbena skupina in pevski; zbor nastopila 35-krat, in to v-raznih krajih Slovenije. Samosto jen program so izvajali v Kranju; v počastitev 40-letnice KPJ. V; zavodu imajo 40 radijskih sprejemnikov, tako da v prostih urah lahko poslušajo program.
Tudi njihova knjižnica je bogata, knjige pa si izposojajo tudi iz Ljubljane.
V Domu imajo nekaj starčkov^ ki so našli tu svoj prijeten azil. Večina slepih pa je zaposlena in si z delom služi kruh. Uprava doma se trudi, da bi nudil Dom vso skrb tudi tistim slepim, ki so še vedno po vaseh zanemarjeni. Nekatere občine žal še vedno ne pošiljajo slepih v ta zavod z izgovorom, da ni denarja. Ne zavedajo pa se, da bodo zaradi takega načina slepi vedno v breme družbi; z usposabljanjem in načrtnim delom pa lahko postanejo, nasprotno, zelo koristni.
Dom slepih v Škofji Loki opravlja to svojo plemenito nalogo že od leta 1937.
Vlado Rozman
Stran 4
Tudi hribovska šola spreminja podobo ljudi in kraja
Podmilj nad Litijo je z občin- Pred leti so morali šolarji s' Mamolj je prišel tedaj v se-SJcega središča Litije oddaljen teh krajev okrog Mamolja in stav zagorske občine in trbovelj-rvhinUrVh?di!i' P?,t k vodi skozi Podmilja, pa tudi ostalih vasi in skega okraja in so jim omogočili L bin m Jablamsko dolino. Nato zaselkov: Zelenca, Prelesja, Dol- ustanovitev samostojne šole na se začne vzpenjati na Gradišče gega brda in drugih, še v šolo na Mamolju - Podmilju. Zdaj ta te pelje po gozdu skozi Čebel- Polšnik (680 m), ki je oddaljen od učni zavod z dvema razredoma ruk. Podmilj je na vrhu hriba, od Mamolja dve uri hoda. Iz vasi na prav lepo uspeva tam je prekrasen razgled na za- zapadu pa so hodili v šolo v Sola v hiši nekdanjega parti-savsko dolino in venec gora, ki Šmartno pri Litiji, do tam so zana Frencina - Toneta Potiska
imeli prav tako dve uri hoda. se prav lepo razvija in napreduje.
Ljudska oblast je ustanovila Mladina ima šolo v bližini, zato pred leti novo šolo na Podmilju zdai ne prihaja več tako utrujena pod Mamoljem in je tako olajša- k pouku kakor popreje, ko so la dostop v šolo 60 malčkom iz morali v šolo po dve uri daleč vseh okoliških vasi.	na Polšnik ali v Šmartno pri Li-
Ta šola je zares sredi zasav- ti ji. skih gozdov! Za zdaj ne premore Na mamoljski šoli poučujeta niti lastnega šolskega poslopja, dva učitelja: Stane Pepeljnjak in Ko je vse kazalo, da bo trud polšniška domačinka Marjeta staršev za novo šolo na Mamolju Majcen. Mladina ima v šoli ta-zaman, se je ojunačil vrl doma- dijski aparat, pa tudi kino pro-čin, nekdanji partizan Frencin — jektor. Dolge zimske večere si
se vlečejo po horizontu. Nad Podmiljem je še višje ležeča vas Mamolj (660 m).
Učitelj-slikor-sadjar Niko Prostor šestdesetlobilk
Ce prideš na šolo na Savi pri Litiji, imaš vtis, kakor da si prišel v
razstavil eiUh obUosUk, olj in Jone Potisek. Mofje pravdaj krajšajo z branjem knjig, ki jih
dokoncaval svojo hišo, ki mu jo dobe v soli. Lepe solske proslave je okupator požgal že leta 1944. so ponos vseh staršev — hribov-Tu, v teh krajih ima vsak doma- s _ r 'd'--	-Naši. mladi-
čin, vsaka hiša, vsaka vas pestro ni je zdaj mnogo boljše in lepše,
Učenčeva zbirka slik pri predmetih »spoznavanje prirode« in »spoznavanje družbe« — učiteljev pomočnik
Kako bomo Izvedli šolsko reformo? Kakšen Je nov učni načrt? Spoznavanje prirode in družbe! Kje bomo dobili snov za ta dva predmeta?
Taka in podobna vprašanja dežujejo že nekaj let med učitelji, posebno med tistimi, ki poučujejo 4. razred, letos pa prav posebno med tistimi, ki poučujejo 5. razred. Včasih je učitelj našel snov v učni knjigi, danes pa včasih pridejo na vrsto teme, za katere si vsak učitelj beli glavo, kje bi dobil snov zanje. Iz -t svoje prakse svetujem, kako nam pri SlnMŠ *em lahko pomagajo tudi otroci. Ze dve leti učim 4. razred in zbiram zanimive slike iz časopisov in raznih revij. O naših tovarnah sem zvedela mnogo na zadnjih straneh koledarjev Prešernove družbe vseh let. Tam sem zvedela za skoraj vse izdelke, ki jih izdeluje naša slovenska industrija. Ponekod so celo zgodovinski podatki posamezne tovarne (n. pr. Železarna Store pri Celju). Ko smo v začetku leta začeli s poukom, smo vedno ob obravnavi določene teme gledali različne slike. Povedala sem jim. kje sem vse to dobila. Kmalu so otroci prinašali v šolo iste slike in še druge. Vse smo si skupno ogledali Naredili so si lepe mape in notri nalepijo vse, kar najdejo o tekoči snovi. Postali so vneti zbiralci slik. Prinašajo različne knjige, slike, mnogo najdejo v starih
Učilnica je za nekaj časa spremeni- Primorske, povsod čutimo njegovo nave- revijah »Tovariša«.
la svojo podobo. Dijaki so izpraznili svoj zanost na domačo zemljo. Slikar je iz- ,	še odgovorila na vpraša-
nje, Kako nam ^	/-»+^«4 —----j -
Dore Klemenčič: Sončnici na Dolinskem
Šolski razred kot razstava! prostor
pastelov, ki jih je izdelal za slikarstvo navdušeni Niko Prestor. Ta slavi te dni 60-letnico rojstva in 40-letnico učiteljskega poklica.
Na Savi deluje že deset let. Po potlse^ _ Frencin, kjer je zdaj Din miacn,«- se s ponosom ponva- kmalu zadobila drugačen izgled. Dijaki so polje ali zapuščeno hišo ,ki jo je vojna mer. Ni še dolgo, ko sem v šoli po-1»	,	*	■ ,	.	2e nekaj let V njegovi hiši ma- Rjo starši na roditeljskih sestan- prinašali velike vokvirjene grafike in izmaličila, vendar ni nikjer pridal Iju- ™dala’ ,da,bomo Prihodnji teden ob-
^“o	kVu^asss	?&>	““ - - - — --
rua «iavi neiina *	.	Zgodovino, tako jo ima tudi kmet, kakor je bilo včasih nam, ko smo delovni prostor toda prazna sobana je peljal motiv v ostarel mlin, požeto žitno prVzbiranju^s^ovi^Navedla !hnma^Si0
rodu^e ^kar N , A	£ Potisek ~ Frencin, kjer je zdaj bili mladi,«- se s ponosom pohva- kmaiu zadobila drugačen izgled. Dijaki so pol e ali zapuščeno hišo ,ki ■	•	™	— avedla bom prl-
rodu 36 Siškar. Na učiteljišču sva bi-	,,	wo. liio starši na rnditnlickih spstan-	P	’
šolci pisateli Tone ’ Seliškar filmski Polšnika> Mamolja in Podmilja _ Ljudska oblast — sedaj spada- Vilno razmestiti. Ko je bilo delo pri Čiča ni slučajna. Priroda in človekovo meta v preteklosti. Ze drugi dan mi režiser Arnošt Adamič šolski organi 80 bili med drUg° svetovno vojno JO Mamoljčam v litijsko občino kraju, je še nekdo pritrdil na vrata na- bivališče mu dajeta širok razpon izbi-	Pi?.nasla( ,r,ev«° »Tovariš«
režiser Arnošt Adamič, šolski organi- na nemško-italijanski meji, zato	- jim pomaga	pri razdelitvi učil.	pis »Razstaya	Doreta	Klemenčiča-Maja,	re motivov.	Zato	je	slikar	izrazil	svoj-	nrihoda	prvega	vlaka	v Ljubliano"	v
SO bili ljudje izseljeni v Nemčijo	Zdaj so začeli	tudi Z mlečno ku-	vabljeni!« Ko je	bila	otvoritev,	so	dijaki	stveno	vzdušje,	ki	jo	razodevajo	tihe	po-	n-ie.1	sem	dobila	mnogo zanimive	sno-
že V decembra leta 1941. Potisek hinjo in Šolarji so prav veseli ob uvodni besedi o umetniku in njego- krajine in hiše. Klemenčič je dosleden v	slitk’ N® vem... če ima vsaka uči-
je bil izseljen v Brucksaal V vsakodnevne cenene malice Z le- vem delu pogrešali avtorja razstavljenih realnem podajanju, v njegovih grafikah, sebno3 mladai* dAle ta šteVilkaVepvi?« Badnu V Nemčiji. Tam ni mogel pim belim kosom kruha. _ del. že prejšnjikrat se jim je slikar pri- pa tudi oljih pa zaznamo tiho lirično »Tovariš« kdaj izšla.	3 rS °
Vzdržati v taborišču, zato je ob kit lepo pridobitev Štejejo kupil s preprosto in dopadljivo besedo, vzdušje, ki ima včasih pridih rahle otož-	,.Ut-^j-hlno moramo otroke organizi-
prvi priložnosti ušel domov, ka-	Podmiljčani tudi električno na-	ki je našla ir
mor je prišel že 14. januarja	peljavo, ki so	jo dobili po osvo-	Valci razstave.	toda
Jesenice. Zagorje ob Savi, Kranjska	Nekaj tednov kasneje se je boditvi iz transformatorja V Za- Dore Klemenčič-Maj je vdrugič raz- oblikovalni izraz.
zator Vojteh Debeljak, matematik in strokovni inšpektor Jože Žabkar in drugi.
Niko je bil že vojak v prvi svetovni vojni, na gališki in itaUjanski fronti. Pred plebiscitom je služboval na Slovenskem Koroškem, zatem pa se je zvrstilo več službenih postaj:
ki je našla mesto med mladimi obisko- nosti. Ostal je dosledno zvest stvarnosti,	inAskanja snovi^ ^^Mranja
delih čutimo samosvoj odnos in prinesli mnogo zanimivega in naše
gora, Mošnje in Gorjuše.
Niko Prestor je bil v mladih letih
Vključil v delo Osvobodilne fron- Sorici, med Litijo in Šmartnim. Stavljal med dijaki Doma TSŠ. Med pet- Razstava Doreta Klemenčiča-Maja v te. V partizanih je bil sprva V _ Korak za korakom napreduje- indvajsetimi deli so bile tudi štiri oljne dijaškem domu pomeni doživetje za di-
delo bo lažje in boljše.
j .	gospodarskem odseku, pozneje pa jo hribovske vasi med Litijo in
navdušen športnik in je že leta 1924 intendant Dolenjskega	odreda, Polšnikom kulturno in gospodar-
prlredil šolske smučarske tekme. Iz ki je imei svoj sedež v okolici sko. Zdaj so začeli nekateri go-m ego ve sole je izšel kasnejši zmago-
sliKe. Le nekaj razstavljenih grafik smo jake. Dijaki iz srednjih tehničnih šol so imeli priložnost videti na razstavi v Ja- povečini iz podeželja in niso imeli toli-kopičevem paviljonu, vsa ostala grafična ko priložnosti za obiskovanje slikarskih
Filipič Bogomila „ učiteljica Škofja Loka
Mamolja. Nemci SO zažgali Fren- spodarji vrtati V zomljo za VOd“ dela pa so bila novejšega datuma — to- razstav in spoznavanje naših umetnikov.
re Jugoslavije.
Kot napreden mož se je ob okupaciji vključil v OF in je bil nato zaprt v Begunjah, bil pa je tudi v
valeč Leon Knap. Leta 1936 so Nika cinovo domačijo leta 1944. Naj- nimi žilami in so že štirje kmetje Zaradi naprednega mišljenja pregnali i _, r v. __ _ __ _ ,	««-.	t __ _	in oi
na Gorjuše tam je dočakal zlom sta- bih med polgnjkom in Mamoljem	dili	lastne vodnjake, imenovane stvamer^rzasTdrane
^	“	v hudi zimi leta 1944-1945, ko so	v dialektu štembuhe. Nekateri so
hoteli uničiti partizansko gibanje, morali kar po 16 metrov v trdo V enem samem dnevu je gorelo zemljo, da so prišli do zdravega v tem predelu 63 hiš, zato je ta izvira.
črni dan - 3. januar 1945 zapisan Ves ta okoliš okrog Mamolja ie s črnimi črkami v zgodovini vse- turistično zanimiv predel. V bli-ga okoliša.	žini imajo lovci bogate revirje in
Okupator je uničil tedaj vasi	lepo	lovsko kočo na Kugatovni,
Cebelnik, Mamolj, Podmilj, Pre-	pol	ure za Mamoljem. Kraji
lesje, Dolgo Brdo in drage.	okrog Mamolja so prijazni, iz-
Po osvoboditvi so se začeli iz- letniški hribi, pa tudi lepa smuči-seljenci vračati iz raznih nemških šča. Obiščite jih in ne bo vam žal,
rej še nerazstavljena.	Prav je, če jih seznanimo in vzbudimo
Poteze Klemenčičevih grafik in olj so veselje do umetniških slik, zlasti, ker v prirodi. Naj v šoli nimajo dovolj časa
ftnmacH pisci daleč zapostavlleni
Eden
zagrebških profesorjev je estetsko RaBravil med maturanti gimnazije
ss. -	• “"““r iS,
svetovni književnosti, vendar bi takega rezultata ankete kljub temu ne pričakovali. V dveh razredih maturantov, ki jih je anketiral, se je nakazalo naslednje:
»G„na3m° )glasov dobil roman
»Goli in mrtvi«, nato slede: »Vojna in mir« 9 »Mladi levi«6. »Komu zvo-m« 5 »Tihi Don« 4, »Zločin in kazen« 4 »Vzhodno od raja« 3. »Ana Kare-nina« »Ameriška tragedija« in »Idiot« Po 2 glasova. Po en glas
Beseda, dve o ocenjevanja prosvetnih delavcev
V eni zadnjih številk Prosvetnega ražene. Se odlikuje, zadovoljuje. Vze-
krajev domov V zasavske hribe, ker boste spoznali hribovske kra- delavca smo imeli priliko zvedeti mimo primer: med" dvema učiteljema
sssSaSvSfti IHSvSk« =,,„•=?
mladino, ki jo je skušal okupator in pečat napredka.	je najvišja prišla le redko v poštev) dovoljuje, njegovo delo je zadovolji- pameti« »riPrnh^aT«3*' >>Na robu
ponemčiti a mu to ni uspelo	Jože Zupančič dobili še eno. Tako imamo Sprlal kar vo toliko da naČ ip nozitivna ocena. . .	* lt:i*ioajevi«, »PosuSpna
Gospodinjski koledar 1960
Centralni zavod za napredek ristnost očitna. To potrjuje tudi
vo, toliko, da pač je pozitivna ocena.	Glembajevi«, »Posušena
Približno tako, kakor pojmujemo za- ralaka«, Camusov »Padec«, Baudelai-dosten uspeh pri otroku.	rove pesmi, Remarqueova »Iskra živ-
in še par besed o kriterijih pri Ijenja« in »Trije vojni tovariši« ševal In razmišljal o nekaterih stra- ocenjevanju. Nekaj časa je bilo sli- »Starec in morje« »Luev Crm«™ ’ neh ocenjevanja. Gotovo so o tem 6ati, da se pri ocenjevanju daje pred- »zlato tele« »rsaio^
kje razpravljali na sestankih nost izvenšolskemu delu. Nekateri ceov	spnce«. Joy-
prosvetni delavci. Vendar o poteku imajo res kup funkcij na grbi, ki so ,	,	’	* aujt<<- »Buddenbrooko-
..........jih sprejeli, ker ljudje marsikje na v1’' ln *Don Kihot«.
vasi še mislijo, da je za tajnike. Domača dela so slabo odrezat, predsednike, zapisnikarje^ sposoben le Med tujimi pa so — zanimivo — a'
dobili še eno. Tako imamo sedaj kar štiri ocene (praktično tri).
Morda zveni tole nekako šaljivo. Vendar sem se že lansko leto spra-
ocenjevanja na posameznih šolah ni bilo zaslediti kake razprave.
_________ ________ _______ -- ._____________ Zadnji čas, posebno sedaj, ko se .	.	.	_	_____ ^	n]vri
«7 T tubi Innl o o c rlmstvo da cp nrl nas čpdalip vpč trudimo, da bi sistem šolstva temelji- učitelj. Pa vzemimo, da bi po takem prvem mestu tista n	~ na
gospodinjstva v Ljubljani se s Gejstvo, aa se pri nas ceuaije vec to relormlrall> sm0 tu(li precej raz- kriteriju ocenjevali tudi učiteljice - glika10 eioveka	turallstieno
svojim delom pri nas čedalje bolj gospodinj oprijema tudi knjigo- pravljali o ocenjevanju učencev. Bili matere z otroki. Ali imajo te poleg . v,	.	’ ,ak človek je, kot
uveljavlja Ena od vidnih dejav- vodstva, koristno pa bo tudi pri smo mnenja, da bi bilo prav in pra- šolskega dela (ki je večinoma še nad	• Z1-K nasl sodobni mladini
več nemških taboriščih. Tam so ga nosti zavoda je tisk, predvsem pouku gospodinjske ekonomike v vično	^nose“o)? ^t^o^da^bTlifo^boU
precej »posušili«, saj je ob svobodi strokovni tisk. Publikacije tega zvezi z učnim načrtom, iz priloge Bodimo odkriti, da je to res težko, pravično ocenjevanj e šolskega^dela^ tehtal le 35 kg.	zavoda poznajo in cenijo prosvet- j g razviden celotni sistem gospo- včasih smo si pač pomagali z vmes-
Po osvoboditvi se je začel udej- ni delavci, zlasti gospodinjske dinjskega knjigovodstva, zato lah- ^“udi0 s^teni psa Zsteme AeUko’ " stvovati tudi v sindikalnem pokretu učiteljice, saj je Zavod za prou- ko shizi kot obrazec pri pouku go- Bpremenk Težko je oceniti s štev in je bil tudi predsednik litijske po- čevanje šolstva LRS te publikaci- spodmjstva
Glede na ti dve plati je bil kri-plusi. terij pri ocenjevanju na posameznih ne šolah precej različen. Na eni šoli so
Julij Novak_____
šestdesetletnik
^ s , spremeni. Težko je oceniti s številko n. pr. posebej utemeljili, kdo zado- Tovariški večer na Viču t. . višjih razredih otrokovo delo, voljo do dela, discipli- voljuje. tako je pač večina dobila to ...	‘‘	1e B°-
niranost, skratka vse, kar moramo oceno, na drugi so pa posebej ute-	1 u decembra v sprošče-
J-J-cl vti	t-**-* POSCbCj — - —	—	v/ovtt;«
meijili, kdo se odlikuje, in je bilo nem in neprisiljenem vzdušju, pa tudi In sredi te debate pa smo določili večina »odličnjakov«. ^ v	______ nagovori jubilantu in spominsko da-
dražnice prosvetnih delavcev. Niko je je priporočil kot pripomoček pri osnovnih šol.	literaturo . prt^cInjefanluApoštevaS
tudi sposoben sadjar, v Mošnjah pri pouku v posebni izdaji objav av- Kakor za ostalo literaturo tu In srecil te debate pa smu	____
Radovljici je vodil sadno drevesni- gusta 1959.	01 za Gospodinjski Koledar velja za prosvetnega delavca tri ocene. Ka- Pa tudi čuden občutek navda
co ki er ie vzeaial no 20 000 sadnih	15 °/o novoletni popust, ki ga je kor sem že omenil - praktično dve. človeka, če sliši, da je bil celo do- nl° in vse' kaR spada k taki reči zra-
i 3 . P ' .	f”. Ena zadnjih publikacij Cen- 2avod odobril šolam in ki velia Po tem torei: bober. slab. Vsaj tako ločen odstotek, koliko sme biti od- ven, so bili prijateljski izraz pozor-
Sr tum SjnS Kmiujske Zadruge ^t^avc^jiapredek go- ^ar^Ua do konca januarja ^eno: “dovoyul« mogoče razu'	oc?n' -	--- ---- PPSti do	tulila Novakah, L
.Tovariš Niko je po
Mnenja sem, da s takim načinom
učitelja Julija Novaka, ki je
spodinjstva je Gospodinjski kole- 1960. S tem bo vsaj nekoliko Olaj- Torej smo poskušali delo našega ocenjevanja nismo dvignili delovnega Praznoyal tokrat sredi svojega šol-
človek in zvest stanovski to^TSS	« -Tin
je vesel in ima za življenjsko paro- dar je v njem toliko strokovne man’jkuje.	eameocene sobTe malSčlfdnoiz!
lo: »Kar je bilo hudega, pozabimo in snovi, obdelane po najnovejših
šala voljo, češ, saj voljujem.
itak samo zado-
bomo veseli!« Dragi Niko, ob življenj- znanstvenih izsledkih in izpod peškem in prosvetnem jubileju iskrene resa nagih najvidnejših strokov-
čestitkel
Jože Zupančič
njakov, da bi ga lahko uvrstili med publikacije, ki jih je priporočil zavod za proučevanje šolstva. Tu ne mislimo le na ožje gospodinjske teme, ki so vključene v koledar, ampak tudi za druge prispevke s področja zdrav-Viktor Bezek, ravnatelj moškega sj;Va; 0bge higiene, družbeno-po-
Spominu Viktorja Beška ob 40-ietnici smrti
Naša. diskusija: TtlK Ali PROTI
PODALJŠANJ® ŠOLSKEGA LELA«
življenja.	»udstvu posvečenega
»To je pa naš Jule«, tako ga p«, zna najbolje kovinska šola, kjer uči in vzgaja mladi rod obrtne mladine malone od vseh povojnih let sem. Tovariš Novak je Ljubljančan in mu je bil oče železničar. Po maturi je učil sprva na Deški meščanski šoli v Ljubljani, nekaj časa na Meščanski šoli v Tržiču, dobršen del vse svoje prosvetne dejavnosti pa je nudil delavskemu Naj se na koncu nekoliko zadržim revirju v Trbovljah, od koder je tudi
učiteljišča v Gorici je umrl 19- de-	problemov ipd. Tak je n. .e Ad^o^^^nas^ovohTizšel^članek fih močeh pomagajo. NaletimoPpa tu- še ob trditvah v zadnjih dveh odstav- Prišel med kovinarje.
~	,	« . •	• VI	1.	F'	J	,_______ v,	, . -J •_---^	mo MOT-o-TItrMC- IrJV. »TIovm loValro VlP>Y-P>mn Ha 1 £» »Dri-
ruo^^nlvnimča^prsjtfnekrčlan- f“ AŽAl^	Aava^prA^njf nalogAd^vštAto
kov o njegovem delu in njegovih za- tov. Vide iomsic o prooiemin aa-
x, ,	’	___m celo s strani, od koder najmanj pri- že v skrajšanem delovnem času.
članek prebral, se msem gaiCUjemo. Niso redki primeri, ko se znaša 22—24 ur tedensko«. Rad bi
Ako kdo, potem gotovo zasluži ju. ki bilant priznanje nenehne prizadevno-po- sti, žive težnje, da bi Izpolnil svoje
ž^rTiem učlSfisčuT GoricT^Aa t^h“ n>rašanjih, iiT zaradi našega “ otrok^^Sfrno zelo utrudljivo«
skih družinah gospodinjske pomočni- pa še več. Zanima me še, kaj .
ce. Te nerade gredo k učiteljskim tisti »itd.«, ki vzbuja celo vtis omalip- slovenski jezik, upravlja pa tudi eko-
učUeWščuJv Kop^TMle^mTlo^sr gSofnjttvo^fražTaTživljf- neumSstaT in tveAna.A ozkfslro- SSsS^rafiSlACr Tie	naprti. ^‘0 UeitelM “ «s;i™eiTurzn°iod ^6^^^
venske, hrvatske in italijanske od- ta nagle spremembe, bi moral kovnega stališča lahko delo zdravnika bolie_ učitelj pa se naj znajde, kakor Pa še o izvenšolskem delu učite-delke.	Hrvatski	oddelki	so se preše-	imeti jasno stališče	o teh	vpraša-	0CenlvAe,?draY1l}S’	v—A^reAu	se ve	in zna-	Bodi optimist — v šoli.	ijev. Trditev, da	število prizadevnih
,,,.	v	Kastav	slovenski pa	-u	%inoti	pa učitelj-praktik. Zato ne more re-	Izven	njR pa	ti včasih optimizem in	učiteljev ni večje	od števila tistih, ki	—-
“	AS	S? • iSLHS	=5.'
se poučevali nekateri predmeti za vse »• pozornost in pazljiv študij. VenASrL	Primerlamo zdravnika mj marsikomu popuste živci. Slednjič telja, ki ne bi delal tudi izvenšolsko,
oddelke v nemščini in le nekateri v veOJO P® .	.	, .	z učiteljem, moramo oba vzeti v ee- skoraj ni čudno, da je med učitelj- Cesto vsemu nakljub. Ce smo kritični,
slovenščini za Slovence, v Gorici je	Kot pripomoceK pri POUKU pa so	loti, ker če tega ne napravimo,	zagre-	stvom toliko bolnikov. Bolni gotovo	pa moramo upoštevati objektivne razbil učni in uradni jezik na novem	vredni pozornosti tudi številni	simo napako, ki nam da —	končno	nls0 zaradl počitnic. Drugi pa si spet	mere kraja, v katerem deluje učitelj,
uči teli išču slovenski, tako da je bila	drugi članki, n. pr. dr. Miša Ne-	^ z eventualnimi predsodk1	samo	p0igee-|0 siužbo drugje, kjer jim bolje	in še subjektivne faktorje. Nazadnje
r	volno edina	vit Acli o hieionski ureditvi do-	potvorJeno sliko resnlce-	plačajo in kjer lahko računajo na po-	tudi vsi dobro vemo, da učitelj niti
to pred prvo svetovn	kaj misli O mgiensKi urect ^	Velika večina učiteljev deluje po gostejše nagrade in priznanja za svo- ne more biti dober učitelj, če nima
Pa_še o izvenšolskem delu učite- in sadjarja oskrbuje svoj domek.
Dobremu tovarišu, jubilantu No-ki ima desetletja vzgojnega in dela za seboj, iskrene čestitkel V. D.
‘	—■> —veiika večina ueiteuev aeiU3e po gosre.ise nagraue m priznanja za »vn- nc nnne mn nnnai anncij, ne nuna
državna popolna srednja soia s sio mai mž. Anton Zugla Deter,- vaseb in t0 marsikje v težavnih živ- je delo; ob letnem odmoru pa na ce- življenjskega stika z našo soeialistič-
venskim učnim jezikom.	genti V gospodinjstvu. Planiranje	ijenjskih in delovnih pogojih. Težav	neno, včasih skoraj brezplačno leto- no stvarnostjo.
Viktor Bežek je predaval pedago-	«	. m__,	Hp]n sosnodinistvu	Pa tak učitelj ali učiteljica nima sa-	vanje ob morju. Ker smo že ravno
ško skupino predmetov in sam pri- to aeiliev aeia v g pou J • mo v šoU pOg0StOkrat več izven nje. prt letovanju in počitnicah, naj ome-nravil učne knjige ki so izšle v letih	Olepšajmo	Sl Stanovanje in drugi	Raznjb težav po šolah ne bom našte-	nim še tole. Prepričan sem, da ucite-
od 1913 do 1919- »Občno vzgojeslovje	prispevki.	val, ker so vsem učiteljem in tudi	iji v bistvu niso proti podaljšanju šol-
,	:	J tj:	dnlgim več ali manj znane. Omejil skega leta, če bo dala praksa dobre	_	---- „
z dušeslovnim uvodom« ter O	Tako kot prejšnja leta je tudi bi se rad le na učiteljevo življenje rezultate v naših prilikah. Saj konč- nam je v članek Za ali proti podalj-
ukoslovje z umoslovnim uvodom«,	oriloženo koledarju Gospo- izven šole, ki večkrat ni rožnato. Tu- no, kakšne počitnice pa imajo v raz- šanju šolskega leta vrinilo nfekaj “
tudi zgodovino pe- ^ Pr^O kolarju G^po	. samo človek, a ga pogo- nih_ptroških kolonijah? To zame niso	oapakv ^ “otijo Prav
Janko Novak
POPRAVEK
V zadnji številki našega lista se
pripravljal pa je tudi zgodovino pe-	'V'-'.0, ^ ,j. ..	„„„	di učiteli je samo človek, a ga pogo-	nih otroških kolonijah? To zame niso	skovmh napak ki motijo pravilni
dagogike. Kot pedagoški teoretik in	dinjsko knjigovodstvo. Namen te-	stokrat postavljajo v izjemen položaj,	nobene počitnice. Prepričan	sem, da	smisel stavkov. V tretjem stolpcu, še-
pisec učnih knjig ter vzgojitelj uči-	ga knjigovodstva je, dh S pomočjo	po tovarnah imamo strokovnjake, ki	tudi za druge ne. Počitnic	v lastni	sta vrsta od zgoraj se pravilno glasi
S?„.g.	.! „ »,U.. točnega pregled, gospodarno tro- £1-™“ g	'SogSčlS'"!?'?«.«'.” £& *SS« » » a,? ffi
like zasluge za napredek slovenskega	simo dohodke in se tako izogne-	dtl kdA ki bi isto napravil še za uči-	Želeli bi vsaj enakopravnost	z drugi-	precejšnja razlika v prejemkih med
šolstva. Cas ho, da se oddolžimo ene-	mo mnogjm nepotrebnim izdat-	telje in temu primemo tudi ukrepal,	mi uslužbenci. Tudi učitelj	bi se v	obema, v prid kirurga seveda.« Vmes-
mu največjih slovenskih pedagogov	Tq kniigovodstvo je V taki Zal pa temu ni tako. Učitelj je naj- miru vse drugače spočil kot pa sredi m dve vrstici izpadeta in se morata
in pravično ocenimo njegovo delo. .	.	* ,	■.	večkrat prepuščen samemu sebi. Naj- stalnega otroškega živžava, k1 £a tma vstaviti v drugi stolpec za 15; vrstico.
U) julija 1960 bo stoletnica njegovega a^x drugačni obliki vpeljano pov- demo ob5jne, gospodarske ustanove itak dovolj že med šolskim letom. Se Prosimo bralce, da oproste tiskarske-
god po »Vetu, ker je njegova ko- in organizacije, ki razumejo težave, s vam ne zdi?	mu škratu.
Modelarski seminar
Republiška modelarska komisija pri Glavnem odboru Letalske zveze Slovenije prireja v dnevih od 24. do 30. januarja 1960 seminar za gradnjo letečih modelov. Seminar je predvsem namenjen učiteljem osemletk in osnovnih šol, na katerem se bodo udeleženci seznanili z osnovami gradnje letečih modelov. Vse stroške seminarja, razen potnih, nosi Glavni odbor Letalske zveze Slovenije. Prijave pošljite na naslov Glavni odbor Letalske zveze Slovenije, Ljubljana, Lepi pot 6, kjer lahko tudi dobite vse potrebne informacije. Prijave sprejemamo do 15, januarja 1960.
Knjige Prešernove knjižnice
Vsako leto z radovednostjo analizi razčlenil Hlapca Jerneja. Od knjig poučne vsebine pa je pričakujemo, kaj nam bo prinesla Knjigo je opremil S. Pengov. najbolj privlačna »Naša domovi-ta ali ona knjižna zbirka. Kljub H. Reusch nas je povedel v na Jugoslavija-«, ki jo je pripra-temu, da že vemo imena avtorjev deželo Eskimov — odtod tudi pri- vil France Planina. Knjigi je do-in del. Včasih se navdušujemo, kladen naslov njegove knjige dan zemljevid Jugoslavije, med včasih negodujemo, po navadi pa »Na vrhu sveta«. Zanimivo in vsebino pa najdemo številne, lepo je pri knjižnih zbirkah tako, da marsikomu novo branje prikazu- izbrane fotografije. Knjiga ni tunam je nekaj povšeči, drugo pa je težko življenje vitalnih Eski- ristični priročnik, ki bi se ome-ne.	mov in njihove navade. Čeprav jeval zgolj na naravne lepote,
Pred nami je sedem knjig smo pri nas že dobili dela, ki opi- zgodovinske znamenitosti in po-Prešernove knjižnice ter koledar, sujejo eskimsko življenje, bo dobno. Avtor je težil, da bi v str-Koledarji so že od nekdaj vse- Reuschova knjiga v prevodu njeni obliki prikazal lepote in po-binsko poučni, prirejeni tako, da A. Petrišiča dobrodošla.	sebnostl vseh večjih krajev, kako
lahko dobi vsakdo tudi praktične Naš znani biolog in neutrudni	se spreminja	zunanja podoba pri-
nasvete. Tudi topot je vsebina	sodelavec PK dr. Polenec nam	je	rode, mest,	kakor se spreminja
usmerjena v praktično izobraže-	tokrat prikazal v »Živalskem sve-	človek, ki si	oblikuje življenje,
valno. Treba pa je pristaviti, da	tu«	živali obtečajnih in gorskih	Ko prebiramo	zanimive opise, bi
so prispevki aktualni, zanimivi in predelov. Polenčeva prijetno pi- včasih hoteli zvedeti še to in ono dokaj raznoliki. Slikovno gradivo sana beseda nam je že prejšnja o kakem kraju, pokrajini, toda lepo ustreza besedilu.	leta podajala živopisni živalski obseg knjige gotovo ni dopuščal
Med leposlovnimi deli nam je svet. Zdaj lahko ponovimo, kar širšega pisanja.
Prešernova knjižnica pripravila	smo dejali že poprej: ko bi	v Letošnji	izbor Prešernove
dve noviteti. Venceslav Winkler	knjigi sledili le opisom živali,	bi	knjižnice je	pester in bogat. Ne
je v povesti »Pot na Lisec« pov-	bilo	to dolgočasno, učno čtivo,	bo pretirano,	če postavimo, da
zel snov iz NOB. Pot na Lisec je	širši	krog bralcev pa zahteva, da	bodo prosvetni	delavci našli mar-
tudi življenjska pot mladega fan- je v podajanju še nekaj več sikaj uporabnega za pouk. Ne na-ta, ki ga je vojna zdramila in Kljub izrazito poučnemu značaju zadnje je pohvalno tudi to, da je prebudila; na tej poti je med i' n,p, f,-, ,5- Polenc" umetn v cena knjigam dostopna vsem. partizani dozorel v moža. Pisatelj dobršni meri. Knjiga take vsebine je s pripovedno gesto prikazal že sama po sebi zahteva bogato kos preteklosti. Povest je fabula- slikovno gradivo, tivno bogata, če pa bi pisatelj Za praktične, vsakdanje po-vnasel nekaj več psihologije, bi trebe sta napisala Špolar in Tav-delo pridobilo na kvaliteti. Knji- čar knjigo nasvetov o »Domačih go je lepo ilustriral I. Šubic. delih in popravilih«. Ko listamo France Bevk nam je pripravil po knjigi, najdemo marsikak ko zgodovinsko povest iz časov Na- risten nasvet, marsikaj pa lahko poleonove Ilirije. Z veščo pripo- sami opravimo, ne da bi to zah-vedno zgovornostjo je prikazal tevalo posebnega truda in znanja.
Usodo vojaškega beguna, ki se Tu so praktični napotki, kako ftiora skrivati v hribih, a ga vse- ravnamo z elektriko, vzdržujemo eno doleti smrt. Pisatelj ni težil, vozila, urejamo stanovanje in poda bi natrpal povest z zgodovin- dobno. skimi nadrobnostmi, marveč je hotel podati težko življenje človeka, ki je blizu domače vasi, a Vendar daleč, ker mora bežati kot Preganjana žival. Skozi epsko širino čutimo psihološki moment junaka, ne toliko ostalih oseb. S tem, da je pisatelj konec povesti podaljšal preko junakove smrti, je povest izgubila na dramatičnosti. »Viharnik« je torej stvarna Povest iz preteklih dni. Realizem je prepričljiv, prav nič gostobeseden. Nehote pa se nam utrne misel o naših klasikih — Levstiku, Jurčiču — ki so utirali pot to- __
Vrstni vsebini. Platnice je okusno s-opremil Kralj.	rj3
Tretje leposlovno delo, ki ga 5e poklonila PK bralcem, pa bo marsikomu že znano. V počastitev 40-letnice KPJ je PK ponatisnila Cankarjevega »Hlapca Jer-»eja In njegovo pravico«, uvodoma pa je postavila študijo B. Ziherla »Ivan Cankar in njegov Hla-
pec Jernej«. Ziherl je idejno Ilustracija iz Winklerjeve povesti osvetlil Cankarja in v' pregledni	»Pot na Lisec«
Iveri spominov
Potlej, ko smo imeli priložnost jahaču« bo bralec ob zgodbi mogel
Pančatantra
Freska iz Adžante (Indija)
ROMAN O ISKANJU ČLOVEČNOSTI
DANE DE3IC: »STEKLENI METULJI«
»Vojna je izbila iz mojega oko- vojnih plamenih. Vojna mu je Ija človeštvo.-«	vzela vse: dom, starše in tiste pr- ček, gre vse priznanje. Zagrabi
Tako pravi Dane Debič na 205. ve ideale o svetu in življenju, ki strani svojega novega romana si jih ustvari otrok.
»Stekleni metulji«, ki je pred TT. , .	,.	...
kratkim izšel pri mariborski za- Udeleženec partizanšcme, se v
ložbi Obzorja.	vrenju obJo^in začetkov Jgrad-
Vojna je izbila iz njegovega nje socializma na naši vasi. Naj-okolja človeštvo, toda roman »Ste- različnejši pojavi se tu križajo, kleni metulji« je en sam napor, lastniški odnosi so v ljudeh še zelo priti znova v človeški odnos do živi, zadružna organizacija se iz-okolja, do ljudi. Ta napor je nad- oija iz začetnih napak in stran-vse plemenit. Odvija se v čisto do- Polno je dela, ki zahteva ce-ločenem času leta obnove in iega človeka; toda nekdanji parti-administrativnih posegov v živ- zan poris ni sam s seboj razči-Ijanje na vasi ter v čisto dol o- vsega. V njem je vse še v ni-čenem okolju: v njegovem rojst- hanju — in tega se ne sramuje, nem kraju v Savinjski dolini in jvajrečja odlika romana je prav v njegovi okolici.	izredni, da, kruti odkritosrčnosti,
To je globlja osnova zgodbe: ki razčiščuje odnose med glavni-mlad človek, ki je moral iz še na- mi osebami in — to še z večjim pol otroških let dorasti v moža v poudarkom — odnos glavnega »ju-
naka« do samega sebe. Nekaj več hoče Boris, kot so puhle politične £1*«!».. H 5? fraze karierističnih posameznikov; B5CIVIG1H6RCI SlSOltl« /”® predvsem mu gre za človečnost;
7.-8. številka revije »Savremena ™	™ ™ n^a P02£St”°
škoia« letnik 1959 prinaša naslednjo pisatelja manira se daleč ne. vsebino:	Tako doživetega romana v naši
Krste Crvenkovski — Reorganiza- domači književnosti ze dolgo nis-cija univerz, višjih in visokih šol, Ti- mo brali. Snov je krvavo sodob-homir Vulovič — Stanje in problemi na, pisateljev prijem privlačen, pedagoške periodike v FLRJ, M. A. jezj^ sočen, poetičen. (Za primer Zideljev - Predmet proizvodnje v strani 217; >>Mlad si in iahko
SšoU lzobraževalnl poUteh- pričakuješ, da boš obliznil peto
socializma. Socialističnega dojen-Zgodovina pedagogike: Miloš B. čka bo$ obuzoml Ta še sploh ni
Starodavno Izročilo Indijske literature v petih zvezkih - to je »Pan-čatantra«. Danes lahko samo domnevamo, kdaj je nastalo to delo. prav gotovo pa med letom 300-500 po našem štetju.. Morda je »Pančatantra« Izvleček iz mnogo starejše zbirke »Jatakas«, kjer je zbrano tudi mnogo živalskih zgodb. Bodisi tako ali drugače, ta starodavna zbirka basni ima odmev v evropskih srednjeveških zgodbah. Ze v prejšnjem stoletju so posamezniki opozarjali na bogastvo indijske literature, pred sto leti pa je iz sanskrta prevedel In priredil v nemščini Th. Benfey zbirko indijskih basni ter pravljic. Ohranil jim je naslov »Pančatantra« - kar pomeni pet knjig.
Knjiga je bila tedaj namenjena kot poučno vzgojno sredstvo petim princem. Daši se razni prepisi »Pan-čatantre« razlikujejo med seboj, je prevladala zbirka basni, kjer je poudarjena etična vrednost. In prav zato nam je blizu še danes starodavno izročilo. Ze dolgo pogrešamo prevode iz indijske književnosti in upajmo, da Je ta knjiga, ki Jo je natisnila Mladinska knjiga, le prva iz bogate zakladnice častitljive Indijske književnosti. »Pančatantra« utegne biti zanimiva za odraslega kot za mlade-dega bralca, saj je temu prvenstveno namenjena. Mlademu bralcu, vajenemu evropskih basni in pripovedk, bo nenavadna okvirnost zgodb ter nekatere stilne posebnosti, ki Jih pri na* nismo vajeni. Zgodbe pa so mojstrsko prepletene med seboj in bralca kar silijo, da bere dalje. Vseskozi pa čutimo didaktični nauk.
Knjiga Je Izšla v zbirki Zlata ptica v prevodu dr. Frana Bradača, Ilustriral pa jo je Ritendra Mozumdar. Mladi indijski umetnik nam je že poznan, saj Je ilustriral Tagorejeve »Speve«, vendar se ne morem ubra-bo Slovenije z naslovom Metulj- nm misli, da bi tej starostni zbirki
priličile reprodukcije iz starejše do-je v živo in zadel v živo. —ahko 1)6 indijske umetnosti, tako da bi pričakujemo od njega še marši- brale<; tl*dl P° teJ stranl	°b5u"
,	,	tek čustveno-mleelnega vpogleda v
caT	,, tedanjo dobo.	I. G.
Prebrati spomine Frana S. Finžgarja, nevsiljivo izvesti primero z nekda- Jankovič — Drstervegove misli o uči- • in jahko aa ljudje še zadu-?e nam Je ponudila prilika, da znova njim šolanjem pri nas in poti krneč- telju, objavljene pri nas.	.
Pfremo drobno knjižico istega piša- kega fanta skozi nemško šolo. Ce je	T...	8130'' ■>
lelja. To so mladostni spomini, drob- pisatelj večkrat poučno zaokrožil Šolska praksa. Dr. Hi j a Mamuzič »Stekleni metulji« je eden tl-Jh spomini namenjeni mladim bral- zgodbo, podal nauk, je to gesta mo- - Učitelj materinega jezika, Milan .	ki ^ Uh često že-
Jem, ki ob živopisni ilustraciji ubi- ža, ki je dobronamerno in s toplo Stankovič — Književna analiza pri-	romanov. Ki Sl ]in cesto z
r®jo pot med knjižni svet.	besedo hotel posredovati kos svojega	povedke v srednji šoli, Marko Marko-	ItTtlO,	k.0	vZKliJcaino:	soaoonin del
Kaj je napotilo pisatelja, da je	otroškega življenja mlademu bralcu,	vič — Vsebina in obseg izvenšolske	hočemo,	sodobne	vsebine!
»am^razmfu v^T^ese^. ofptt- om VoSb?8 Kd^ of na" m "v'tistih vallmT^De^^Janlulevfč-Pe^ovlč Dehiču’ ki medt^ fe^tf^isellla^pisma'1 p^nČ ma^e^Sij^^ai^^^Lvinlko - o deiu^eramib^džkov v osnov- ^ tret* roman za Državno založ-jev, šolarjev in dijakov. Razodeli so	meditacijo, ter Je pri tem nagovoril	111 Soli, Kablar Djordje — Šolska gla-
mu željo, da bi še kaj napisal. Iz te	mladino:	sila, Svetislav Ivanovič — Množenje
aelje se Je porodila drobna knjižica »Prosim vas, sedanjo mladino, be- in deljenje po tablicah.
»Iveri«, drobnih spominov Iz mladih rite našo zgodovino. Spoznali boste,
dni. Podaril Jo Je mladini s prijetno da je pravo čudo, če naš mali slo- Šolstvo in prosveta v tujini: Jono Zavestjo, »da sedanja mladina rada	venski narod še živi m ga vse kri-	Blamquist — Ponavljanje razreda v
bere. v taki mladosti mi nismo brali,	vice in trpljenje ni moglo zbrisati z	srednjih šolah na Švedskem
Abecednik in berilo — to je bilo vse. obličja zemlje.«
In še ti dve knjigi sta bili večkrat Vseh trinajst zgodb spremljajo Ocene in kritika: Vilmoš Slč — Pri mariborski založbi Obzorja iz- mevanje med zemljo in bojno orožje, ki je udarjalo po gla- ilustracije Gvida Birolle. Z vajeno »Pedagogisi Szeml« (Pedagoški pre- bajajo drobne
Sodelujte in naročajte revijo
»SAVREMENA ŠKOLA«
Ze štiri leta zbira »Savremena škoia« okrog sebe pedagoge in prosvetne delavce iz cele države, razvija našo pedagoško misel, načenja aktualna vprašanja iz pedagoške teorije in prakse na osnovi marksizma — leninizma ter razširja ugotovitve naše pedagoške znanosti doma in v tujini.
Ne smemo , pozabiti, da predstavlja «Savremena škoia« našo pedagoško znanost v tujini in da po njeni kakovosti cenijo tempo in raven jugoslovanske pedagoške misli To dejstvo nas zadolžuje in od vseh nas terja posebne napore. Afirmacija in ugled »Savremene škole« je tudi naša afirmacija, njen neuspeh je tudi neuspeh vseh nas. »S a-vremena škoia« prinaša tisto, po čemer nas tuji pedagogi poznajo in cenijo. »Savremena škoia« je stvar vseh pedagogov in prosvetnih delavcev nasploh, posebej pa še družbenih, prosvetnih in političnih organov. Po tem, koliko si prizadevajo za njeno izboljšanje, lahko cenimo, v koliko jo smatrajo za svojo skrb in dolžnost, za del njih samih.
»Savremena škoia« bo tudi vnaprej objavljala sestavke s področja pedagoške teorije in prakse, psihologije, zgodovine pedagogike, organizacije šol, prinašala bo članke o stanju pedagoške znanosti in šolstva v tujini, dalje ocene in kritike pedagoških knjig ter spremljala celotno pedagoško življenje.
Pozivamo vse prosvetne in družbene delavce raznih ustanov, združenj in organizacij v naši domovini, da se naročijo in da sodelujejo v »Savremeni školi«.
»Savremena škoia« bo še vnaprej izhajala trimesečno. Naročnina za leto 1960 ostane ista: za šole in ustanove 700 din, za posameznike 600 din. Naročnino poslati na ček. račun: 101-707-5-591. Uredništvo in uprava »Savremene škole« — Beograd, Moše Pijade 12/V, pp. 331.
PIONIRSKO BRANJE
vab, ko smo se razposajena čredica roko je slikar prikazal tisti svet, ki gied«) vračali iz šole in se razkropili po va- ga je podal pisatelj z besedo. Knjigo	„
rt	TA FintlCTOllo T\/n «■»/"111»»*. -It rt r-. * V 1 .. t	P6C
_________________ _	človekom, skem morju), kruh in človek. To so
poljudnoznanstvene Moraš" prisluhniti tej čudoviti ravni- tri osnovne značilnosti, ki so mojstr-
.«	’	'	Je natisnila Mladinska knjiga v zbirki Pedagoška kronika; Zapisnik xm. naslovom pionirsko branje. Prvo, nesporno pomanjkljivost — totogran- pnznanje za poouao m aeio, ki su
Bogat jezik, ki smo ga že poprej Cicibanove knjižnice.	seje predsedstva Zveze pedagoških Na domači zemlji, razvija podobo jo. Pred nami. se zvrsti prava gale- ga opravili. Prav bi Dilo. da se šolar-
:li oriliko občudovati ori Finžear-	T. o. društev Jucoslavile.	davnosti. nastanek našega planeta, rlja: nastanek (pravljica o Fanon- je navaja na to branje. Pavle zidar
knjižice kot dopolnilo k domoznan- ni. Skratka, knjižica, kakršna je, re- sko obdelane, stvu. Za sedaj so izšli trije zveščiči šuje s svojo kvalitetno besedo tudi Založbi kot uredniku
imeli priliko občudovati pri Finžgarju, je ostal tudi pri teh zgodbah gibek in voljan. V majhnih dogodkih nanizane zgodbe so spomini v dvojnem pomenu. Spomini za pisatelja, ki Je z ljubečo roko ustregel mladim bralcem, nekje pa tudi spomini za bliade bralce, ki se jim je pisateljev sVet dogajanj časovno odmaknil ali jja ga niti niso utegnili spoznati v ‘ivljenju. Takšna je na priliko zgodba o »Tretjinku« ali »Ponosnem padarju« in še katera. Pri »Pogumnem
»Magelanov
oblak«
Po drugi svetovni vojni je število knjig fantastične vsebine tako poraslo kot še nikoli poprej. Nehote se sprašujemo, zakaj? Znanost in tehnika sta v zadnjih desetletjih tako naglo napredovali, da so se meje človekovih želja in možnosti premaknile Iz območja zemlje v vesolje. Zlasti ha tem področju so knjige »Science fiction« pridobile številne bralce. Da M mladini ustregli, je Mladinska knjiga natisnila »Magellanov oblak« Poljskega pisatelja Stanislawa Lema. Knjigo je prevedel France Vodnik. Lelo, ki ga je započel Jules Verne, Je našlo številne nadaljevalce, eden °d teh Je Stanlslaw L^m. »Magellanov oblak« Je kvalitetno delo, tako priletno pisano, da bo zgodbi sledil tudi bralec, ki nekoliko zviška gleda na tovrstno literaturo Pristaviti pa veha, da je moral avtor temeljito spoznati fiziko, da je lahko tako plastično prikazal vizijo vesoljnega poleta. Avtor pa ni mislil le na tehniški dosežek takega poleta, skušal je Podati tudi vizijo družbene strukture. Čeprav Lemovo ime med našimi bralci ne slovi, bo knjiga pripomogla, da *i bo pisatelj pridobil simpatije.
I. G.
društev Jugoslavije.
LIKOVNA ZBIRKA NA PROGRAMU ZALOŽBE MK ZA LETO 1960
Arhitektura, kiparstvo in slikarstvo ubirajo danes tako hitro svoja pota, da Jim je težko slediti. Povsem nemogoče pa je razumeti moderne umetnosti brez upoštevanja njegovega razvoja, umetnostne zgodovine. Tu pa je področje, ki ga načenja Likovna zbirka Mladinske knjige v prihodnjem letu.
Slovenci imamo zelo zgovorno likovno preteklost. Na ozemlju, kjer sta se v starem veku križali dve veliki kulturi, grška in rimska, so Slovenci že zgodaj zasnuli svojo umetnost. Od začetka novega tisočletja že govorimo o umetnosti na Slovenskem. Zanjo ni mogoče ugotoviti, ali so Jo ustvarjali naši ali tuji umetniki, toda zrasla je na naših tleh in to ji je vtisnilo neizbrisen pečat. In kakor se je prebujala pri narodu, ki Je tisočletje tlačanil, nacionalna zavest, tako tudi zavedno raste slovenska umetnost. Medtem ko je pri velikih narodih cvetela velika umetnost, so naši ljudje belili lične hišice, rezljali so v les in slikali panjske končnice. Vzporedno s to umetnostjo pa začenja slovenska umetnostna zgodovina. Med prvimi baročnimi slikarji, kiparji in arhitekti poznamo že slovenska imena. Toliko več jih Je v Prešernovem času, dokler o slovenskih impresionistih ne spregovori ves kulturni svet. Odslej korakamo v slikarstvu z ramo ob rami z ostalimi narodi, šibkejši pa smo še v kiparstvu in arhitekturi. Vojna ne zamre umetnostnega razvoja. Napredni umetniki ustvarjajo v premorih med borbo, da v umetnosti dokumentirajo herojsko dobo, ki se ne sme pozabiti. Spet v miru in prvič v zgodovini v svoji republiki iščejo naši umetniki novih poti. Učijo se pri svetovni umetnosti, vendar ji skušajo vdahniti košček domovine. Mnogi izmed njih se uspešno predstavljajo doma in na tujem. Povsod žanjejo priznanje, ki priča, da njihov napor ni zaman. In odpirajo se nove perspektive.
O tej umetnosti želi spregovoriti nova zbirka najširšemu krogu svojih bralcev. Sintetična dela pa naj bi obenem seznanjala z umetnostjo tujih narodov. Tako se bo pokazala prva cena tega, kar imamo sami.
Zamisel o Likovni zbirki pri založbi Mladinska knjiga Je že stara. Vendar vodi dolga pot od te zamisli do njene realizacije. V tem času so se kresala mnenja, več ljudi se je trudilo, da bi dali zbirki široko, zanimivo, sodobno in slovensko zasnovo. Drugi so spet iskali rešitev za tehnično in komercialno izvedbo. In sedaj bo le prišlo do uresničenja: v založniškem programu za leto 1960 stoji samostojna zbirka iz likovne umetnosti. S tem se odpirajo pred založbo Mladinske knjige nove težave. Predvsem je zaenkrat
pisali dobro, zanimivo, za ) se bo sčasoma ob Likovni ljudi, ki bodo znali tako pisati; danes jih še primanjkuje.
Vendarle — prve težave so premagane. Prva knjiga te zbirke je pripravljena za tisk. Napisal jo je dr. L. Menaše, pripoveduje pa o sijajnem vzponu slikarstva v Rembrandtovem stoletju. Tej knjigi bodo sledila dela o domači umetnosti.
Zbirki želimo čimveč uspeha in da bi našla mnogo bralcev med mladino in med odraslimi ljubitelji likovne umetnosti.
Sandi S.
davnosti, nastanek našega planeta, rlja: njegovo razmerje do vesolja, In končno iz te perspektive pristane na domači grudi. S primernimi, otroku ne presuhimi besedami je osvetljena podoba stare in nove domovine. Da še bolj zažive težki trenutki preteklosti, je urednik spretno izbral primerno prozo in poezijo. Edino kar pogrešamo, je slikovni material. Tega sploh ni. Prav bi bilo, da bi naslednje šte-Vilke prikazovale svoj svet tudi v fo- pozicijo
nesporno pomanjkljivost — fotografi- priznanje^ ic zvrsti p (pravljica
gre toplo pobudo in delo, ki so
KULTURNI GLOBUS
plodnih panonskih ravnin. Ta knjižica je med vsemi najbolj posrečena. Začenja se s Sinkovčevo pesmijo »Zemlja govori«. Morda prav ta pe-
»Nemška simfonija« Hansa Eisler- namenjena predvsem moškim, bese-ja. V Berlinu so prvikrat izvedli kom- da pa gre o Brigite Bardotl Pisatelji-
stssilš
ristično, gospodarsko in deloma tudi lovanje pa je posvetil naprednim ide- magnati so napravili iz nje takšno, nacionalno podobo morja ter obale. Z jam. Komponiral je pretežno vokal- kakršno jo poznamo: erotično žensko dobrim posluhom je uspelo uredniku ne skladbe in zborne kompozicije za z otroškimi, neprebujenimi potezami, približati morje, njegove značilnosti, delavce, besedilo pa je odbiral Iz re- Po prirodi pa je drugačna, pravi av-borbo zanj in ustvariti zavest, kaj volucionarne tematike. Eisler je tudi torica, ter krivi komercialni film za nam pomeni. Literarni prispevki so komponist vzhodnonemške himne, potvorjen lik njene osebnosti. Iz štu-tudi v tej knjižici primerna vinjeta. Prvo izvedbo nove Eislerjeve simfo- dije se da čutiti avtoričine emanci-Tretje Branie pa nam nudi sliko nije so na koncertu sprejeli z bur- pacijske težnje.
- - -	-1 -	~	---- nlm aplavzom.	Ob Danvinovi obletnici. Letos po-
Resna beseda o filmski igralki. V teka stopetdeseto leto, kar se je ro-enl izmed ameriških revij je izšla dil angleški prirodoslovec Charles
_____________________ __ študija francoske pisateljice in ese- Danvin, pisec znamenitih del o raz-
sem ustvari "tisto medsebojno razu- jistke Simone de Bovoire. Študija je voju vrst in razvoju človeka. Tudi
pri nas so počastili obletnico z razstavo. Malokomu pa je znano, da so že v tedanjem času nekateri prirodo-
Znova — »Koča strica Toma«
dela o postanku vrst. Predsednik Pri-.	„	rodoslovnega društva Hrvaške Splri-
V nekem severnoameriškem čašo- pozna menda vsakdo od nas. Ce da- ^ion Brusina, ki Je vodil aktivno pisju je 1851. pričel Izhajati podlistek, nes sledimo vrsticam, se čudimo, ko društvo, pa si Je celo dopisoval z ki je vzdignil mnogo prahu. Ne samo zaznamo, kako Je pisateljica s senti- Darwinom Zaradi naprednega stali-v Ameriki. Knjiga je izšla leto ka- mentalno čustvenostjo znala pridobiti šča so odrekli vsako gostoljubje pri-sneje in si pridobila ugled takrat braicai toda tega nismo opazili takrat, rodoslovcem tega društva. k01'!	11 n, ameriškem smo s šolsko radovednostjo odkri- Povečano zanimanje za jezike v
Jugu. To je bila »Koca strica Toma«, vau humnno vsebino knjige. Bralca ZDA. Pred dvema letoma je bilo le k: jo je spisala Harnet Beecher Sto- jz šolskih klopi tudi danes ne bo 16 višjih šol v ZDA, kjer so pouče-we. Toda že tedaj, ko je povest iz- preveč motilo črno-belo podajanje vali ruščino, indijščino, arabščino in bajala v podlistkih, so se oglašali Jrno-belih problemov, ki so v taki druge do zdaj manj upoštevane jezi-ogorčeni zagovorniki suženjstva ter opiiki, kot jih opisuje pisateljica, že ke. Zanimanje za tuje Jezike pa je pisateljico ostro napadli. Toda piša- dolgo tega prenehali. Ostala pa je tako poraslo, da danes poučujejo tuje teljica je prav tako odločno zagovar- rasna diskriminacija, ki zazveni moč- jezike že na 400 visokih šolah. Naj-jala odpravo suženjstva ter nasprot- no disonančno, ko ameriški državljan večje zanimanje je za ruščino, arab-
nikom odgovorila na njihovo sovražno pisanje s »Ključem do koče strica Toma«. Medtem pa je »Koča strica Toma« doživela visoko naklado v
XI d VXX.91SA1CIXXI.X1U, XV.VJ fclll*
govori o demokraciji.
ščino, japonščino, indijščino in portugalščino.
Originalno delo Harriet Beecher Književniki v fotografiji. Ze od Stowe je dosti bolj zajetno kot knji- 1952 izdaja založba Cehosjovaški knji-Evropi in Ameriki, ne glede na to, ga, ki nam Jo je ponudila Mladinska ževnik posebno zbirko ood naslovom kakšnega prepričanja so bili bralci, knjiga. Toda že kmalu po izidu ori- »Cehoslovaški književniki v fotogra-Zato nas ne preseneča, če smo tudi ginalne povesti so besedilo v prevo- fiji«. Preteklo leto so natisnili knji-pri nas zelo zgodaj dobili prevod po- dih krajšali, povest je bila mestoma go o Jaroslavu Hašku, priljubljenem vesti Harriet Beecher Stowe. Zdaj, dolgovezna Zato smo tudi pri nas humoristu, ki je postal svetovno znan ko je pred nami prevod Olge Gra- dobili lepo prirejeno povest, ki bo z Dogodivščinami dobrega vojaka horjeve v priredbi Kristine Brenko- tudi današnjemu mlademu bralcu Svejka. Predgovor za knjigo o Ha-ve, lahko samo ugibamo, kateri pre- ugajala; že zaradi toplega odnosa do šku je napisal Zdenko Ančik ki Je
sočloveka. Knjigo je ilustriral France že poprej literarno-zgodovinskb deM
ve, ituiK-u samu ugiuai vod po številu je to.
Zgodbe iz »Koče strica Toma« Slana.
na tem področju.
TEKMOVANJE PIONIRJEV IN MLADIH ZADRUŽNIKOV |
Republiški odbor za akcijo pionirjev in mladih zadružnikov	m
razpisuje veliko tekmovanje	m
Tekmovanje traja od 1. januarja 1960 do 1. novembra vključile v družbeno koristne ak- IH 1960. Udeleže se ga lahko vsi pionirski odredi, pionirske (šol- eije kraja in komune, kako in ko- HH ske) zadruge, podmladki RK, klubi mladih tehnikov, vsi pri- liko so se v času akcije spoznali §||j rodoslovni krožki, aktivi Ljudske mladine Slovenije in akti- z naprednim socialističnim kme-vi mladih zadružnikov.	tijstvtum.
Republiški odbor bo nagradil. 300 najboljših udeležencev 6. Ali so v času akcije usta- ššs tekmovanja z nagradami v vrednosti več milijonov dinarjev, novili pionirsko zadrugo ali aktiv Odbori za akcijo pionirjev zadružnikov in mladih prirodo- mladih zadružnikov in koliko je gg slovcev, pionirski starešinski sveti, upraviteljstva šol, štabi pionirska zadruga oziroma aktiv == odredov, odbori pionirskih zadrug, odbori RK, vodstva akti- mladih zadružnikov napredoval h== vov LMS, in aktivov mladih zadružnikov, proučite možnosti v času tekmovanja.	====
za udeležbo pionirjev in mladine v velikem tekmovanju!	§§§
VAivrirv	,	.	,	, .., ORGANIZACIJSKE DOLŽNOSTI =
NAMEN TEKMOVANJA me za akcijo pionirjev in mladih	ss
RenublišM odbor za akciio ni zadružnikov in	jih poslali občin-	Udeleženci tekmovanja (pio-	^
onlrto in mlad.h atožiiik« JU™ in	odteon. ak-	^	gfVf:	■
sssv^diif^rSkS.-	■
Sovanie taa namen ^r^l'	tehnikov, prirodoslovni postavljenih rokov poročila o po- ^
b^U v^ tiste nioS in mESi k™3'1’ aktivi LMS ta aktivi mla- teku tekmovanja. Ce se je za tek- |š no k! L se S vMcitanta' dih zadružnikov), ki bodo poslali movanje prijavil pionirski od- g nirjev in mladih zadružnikov da Pr°Srame občinskim in okrajnim re<t> v sklopu katerega bodo tek- £== ta čtai us^taeie taotanta natase Pripravljalnim	odborom za akci-	movali:	pionirska	zadruga, klub	m
k sTsi to SvXv^o™ta te Pionirjev in	mladih zadružni-	mladih	tehnikov,	prirodoslovni	g
s;,a6žlia‘,‘°ie *15- i,n“-	“	■
poletom in voljo vključili v druž- ar^a 1960-	pioni^skS? Odreda za H
^€,?^k+riStne nkpj6 k^ja in ko- PROGRAMI TEKMOVANJA vse tekmovalne skupine v okviru gali^h napredku^ra^vitu taSa" Za	tekmovanje pionir- pionirskega odreda. Če se je od-
hkrati Da bi se spozrSlV ^ jev in mladih zadružnikov udele- ločila za tekmovanje samo ena predno — socialistično kmeti iško ženci tekmovanja torej ne bodo ©nota (n. pr. pionirska zadruga), Crotvodnio	kmetijsko	sestavljali	tekmovalnih	Pa pošilja poročila sama. Prav
J ’	programov. Programi za akcijo tako velja tudi za mladinske ak-
KDO LAHKO TEKMUJE Pionirjev in mladih zadružnikov tive in aktive mladih zadružni-
so hkrati tudi tekmovalni progra- Kov.
Svečan zaključek tekmovanja mi. Zato se bodo vsi, ki so že po- Tekmovalna poročila bodo poln podelitev nagrad bosta 29. no- slali programe na občinske in šiljali udeleženci tekmovanja
L-
PRIPOROČA
NASLEDNJE,
Državna založba Slovenije
PRIROČNIKE ZA ŠOLSKO DEO
PRED IZIDOM:
BRŽMM
ZALOŽB!
SLOVENIJE
V LJUBLJANI MESTNI TRG 36
Ivan Lavrenčič:
•	DOMAČE RAZVEDRILO , Marijan Jeločnik:
•	TELOVADBA NA ORODJU
Vlada Rustja:
•	VAJE OBLIKOVANJA , .
Joža Trdina:
•	VAJE Z ŽOGAMI j * ! i
s « a
a e a a a
3S0 din
470 din
ISO din
360 din
Jože Žabkar:
•	POUK MATEMATIKE V OSNOVNI SOLI I
Ljuba Kozina-Ruža Velkovrh:
•	Človek izkorišča naravne sile
Priročnik z gradivom za peti razred.
PRAVNI NASVETI
B. R.:
Vprašanje: Po trimesečnem teča-ste nastopili v aprilu 1946 službo
D. D.:	T. Z.:
Vprašanje: Na osemletki pouču- Vprašanje: Stara ste 47 let in ima-jete 1. razred dopoldne in popoldne te za pokojnino priznanih 18 let in 4 ter opravite tedensko 40 učnih ur. mesece službene dobe. Želeli bi
vembra	na	Dan	republike	1960.	okrajne cSbore za akcijo, za tek-	okrajni tekmovalni komisiji	pri	u?na°=nost ^nižjih	razredih Va-	deTkohkoTeTbi "e° morlr^iužm.^a
V	tekmovanje	se	lahko	vključijo	movanje le pismeno prijavili tek-	Okrajnem odboru za akcijo	pio-	°p^t^	tetu	wraviif tudi	strokovni	5= osemletke pa je 25	ur tedensko,	bi dosegu polno pokojnino.
vsi tisti, ki SO že izdelali progra- movataim komisijam pri okrajnih nirjev ta mladih zadružnikov. Ta fzpft ter So prevedeni iz XIV. vsted česar dobivate tedensko plača- ODGOVO^ Da^ bi dosegu polno
odborih za akcijo do 15. januarja	Poročila bodo pošiljali štabi	pio-	?oVavinoT^ ln vprašujete' če je'	M s mesecev, E£i9 člen	zako^
programa, pa naj ga izdelajo naj-	5*V.n zaarug, oanon poamiaoka	Odgovor:	V Vaši	preVedbeni odloč-	grajevanju za nadurno	delo v pro-
kasneje	do	navedenega roka in	ga	KK-> atam i^Mb na. Redna paro-	bi so brezdvomno upoštevana tudi	svetno-znanstveni	službi (Ur. 1. LRS
pošljejo	občinskim	in	okrainim	Čila o poteku akcije (ne O tekmo-	vaša službena leta, vendar Vam niso	gt. 6/19S6)t M Bi z	ozirom na Izvedeno
odborom za akciio hkrati na vanju) pa bodo sestavljali kra- jnosla biti priznana za napredovanje, golsko reformo po našem mnenju že oaoorom za	aKCljO,	nKratl	pa	se	^	, . .	J”t	.	ker ste napredovali lahko šele	po	moral biti nadomeščen z	novim. Ker
prijavo Okrajni	tekmovalni	ko-	jevru OODori za	akcijo	(Starejši)	opravljenem strokovnem izpitu.	pa	je stari odlok še vedno v veljavi,	takrat imeli že 25,	oziroma	več" za "pol
in ne Spadajo V organizacijske v letu 1956, ko ste dovršili šola- ga je treba pač smiselno uporabljati kojnino vštevnih let. Nepolna pokoja dolžnosti tekmovanja.	nje in opravili strokovni izpit, je	bila	na	nove predpise.	nina bo po sedanjih predpisih, ko bo-
Voi nrloložonri	tok-m-^ranio	Vic-	v veljavi še uredba o nazivih in	pla-	Ker sami trdite, da	znaša učna	ste dosegli 55 let	starosti,	znašala 40
v si., uueJezeiici uaKjnovanju uo- gall uslužbencev v prosvctno-znan- obveznost v nižjih razredih Vaše odstotkov pokojninske osnove za do-do morah poslati poročila do na-	St veni službi (Uradni list FLJ št. 14	osemletke 25 ur na teden, je prav, da	polnjenih	15	pokojninskih	let	in	bo
slednjih rokov: do 15. januarja	1952). Do tega leta ste pripravniško	dobite tedensko	plačanih samo 15	povečana	za	vsako	nadaljnje	dopol-
USPEH glasbene šole
o pokojninskem zavarovanju določa, da pridobi pravico do polne pokojnine zavarovanka, ki dopolni 30 za pokojnino vštevnih let in 50 let starosta Po 20. členu istega zakona pa boste pridobili pravico do nepolne pokojnine s 55. leti starosti, ker boste
misiji, da so se vključili v tekmovanje.
Hrastniška glasbena šola je še mlada ustanova, saj ni zaključila niti prvega desetletja svojega dela. Da se kot taka še bori z raznimi težavami, kot je pomanjka-
POSEBNE TEKMOVALNE NALOGE
K^blMka tekmovalna komi- Prtiavo ta tekmovanje, I. pofoti- *«" SjeS^aST* SS STATS.V .“KSUtS:	P«”«-"‘
sija to skupno s programsko In S doI5-'tbrnSa' ‘IjuSS'0 £ R? sinjjvul «« »pravtelt S.ij «•">”	tev.nsi.o „ .s ur	„„	v
umu tczuvcum, tvut je pumcmjua- c+Tr,!.«™-	nrt RonuKli	marca, III. poročilo do ko ste napravili strokovni izpit, ste na teden,
njo učitdjskega ktor, alt mafr	^	SS-rTiSSiTSlff« “
kaj uspehov je pa kljub vsemu le dosegla.
V letošnjem šolskem letu je
so udeleženci tekmovanja te naloge že predvideli v svojem programu, je to tem bolje. Za zimske v sporazumu ta skupni oceni mesece (januar - februar) bodo z okrajnimi tekmovalnimi kotai-
pripraviia za mladino v počasti tev Tedna otroka glasbeno matinejo s komentarjem. Uspeh je bil nepričakovan. Navzoči so
Vprašanje: Kot absolvent VPS ste honorarno zaposleni na . osnovni šoli.
in-mlSh" itornimK. ‘tatelK ^ V' P«°“° *> 15 M«. VI- po- '"p.	f,“ mJŠ™' «u	K« =„<1. v usMte«. SJVSSiTuo
SeiSSStSetoSfSIki v^ toak.tol5,,vgust,, Vil. poro- v»	»JjSStffiVtiSSSrtS «	nltuS?«	“SZ
ciji, ki jih bodo morali izpolniti . °
vsi oMetend tekmovanja. Ce p,	”	~	SgKjgvaggrT«
NAGRADE
, -	.	...	--------- w--------	---------, ------- ..	. .	,	,	reakcionarja in trdite, da
spremljali ves nastop z izrednim morali vsi udeleženci tekmovanja sijami m repubhsko tekmovalno vprašanje: Kot upokojenec ste iažni ovadbi razpravljalo, da je bila
•	•	- - • ,	I V	i « vi •	18	C tel -14 rr -v At v-t r-u v- n rf cv V. rrcu Vt w	‘
eripontadam pa, ^^fš^jejo	usl	„ __________ „
vsa Službena leta od 1946 dalje za pri- iroresnondžica V Vašem perso- poslitev ustanovi samo s pismeno po-
■Tl “ "'“w”	SrS»Es-l£r .S »
L- T-:	rcakcinnaria in trdite, da se je o tej ga^honorarni uslužbenec opravlja, de-
lovni čas, višino honorarja, trajanj®
zanimanjem. Na podlagi tega se	pokg gvojih nalog prevzeti nai^	komisijo bo. republiški odbor za
]e kolektiv odločil, da postanejo	go za zaščito ptic-pevk in gozd-	^kcy° pionirjev in mladih za-	go.ii	prciti	plačilu honorarja,	ki je	oseb ki so Vaš^prfmer preiskovale,	honorarni	službi je višina honorarja
take matineje stalne oblike na-	nih živali. O teh posebnih nalo-	druznikov podelil tri sto	pogodbeno	določen z gotovim	zne-	je bila sestaviti uradni zapisnik in v	odvisna	d0fT°vora in torej ni tre-
šega dela. Ker so šolski prostori	gah bo podrobno gradivo objav-	praktičnih nagrad naj-	-	^"med^ko^^nSI^’“ž^.^	te^,dkaSbr	pr^i0naktivtdrVusM:
premajhni, da bi sprejeli večje	ijeno v prilogah Pionirskega lista,	boljšim udeležencem tekmovanja	vse	disciplinske odgovornosti,	v	zve-	ta zapisnik vložiti v vaš personalni	hencev.
število poslušalcev, lahko pova-	v vrednosti več milijonov dinar- - *--------------------- ’r"‘1
bimo na en nastop samo nekaj	OCENJEVANJE	iev-
razredov osnovne šole	okrajne ln republiška tekm&.	otoajntteta^ -	kf^h hre^mS”
Zadnja matineja je potrdila, vataa komisija bodo ocenjevale	L tekmo- tey. nad 30 let službe?
da je bil naš sklep pravilen, uspehe udeležencev tekmovanja _ ®	P0®61111 ^ ©kraj- - - - -	............
Naša dvoranica je* postala priča takole:	ne nagraae-
^^»».saasas	srjr«-
L nrpH n a stonom seznanili Z “ “rT f.nia Prodam ta so Sl ški	predvidel naslednje do, kakor jo običajno prejemajo ak- razred vsaka tri leta, ne glede na to, J¥n“' .<?» Vam. čas, prebit v honorar-
zi 3 to pogodbo posta vij ate vprašanje:
1.	AU Vam pripada honorar za razredliištvo?
2.	Ali Imate pravico na honorar
kt	Tudi Vaša pravica do prejemanja
Prnvir-f, imate 7ahtnvatl da se tak stanarine in kurjave bi morala biti zapisnik izdela in vloži v’personalni "rvSJ13%»0dpSPor^aSo vU” aKt'D M .	da poskusite doseči glede višine ho-
Vprašanje: V letu 1953 ste nasto- norarja in pridobitve pravice do stalo	jS	pa4 3«^=^
uslužbencih?	Izpit in ste nato. tudi napredovanj rttl	^
ni službi, ne bo vštet v čas za na-
f£«w£'d££SmT"St™-	SbS!0'	"*** ““oaSSšT^.,h-« “u%.rs.iKr„?ptr »»«•
menti, tako da je bil stik vzpo- O v b-ak^nih nnsniih <;o začeli	nagrada televizijski apa- J° pokojnine Vam je prenehala sluz- ijenem strokovnem izpitu?	I.:
menttaorfeva"nalog^Te^tata,^da	° 80 naPred°Va11	^dLS^nag^a m^etoL v	fb^sedj pr^te ^Šnint^jub
eni strani, na drugi pa pri po-	v Sak?6o ragotovll, £nov-	f eSiriSto	b,„
slušalcih, ki SO S svojim aplavzom ne pogoje za delo (zemljišče, vrt	Tnglav Z jtektnčrnm javni uslužbenec v smislu Zakona O	tudl prosvetnim delavcem izplačane
dokazali, da so predvajano tudi ln d„ge objetle, ptjnto strokov- B™*««™ v vrednost, 80.000	■» “..»M £	r„„.n	,» m,
“TtLsak otrok J. prvič pri- dS^kf^StijaTS^tS; t	>» ->»»	».SS f a«	SfSTgt	‘SuK.S
Marsikak otrOK je prvič pil arugo m	r-tuv tujku kompletna oprema za pionirsko seCni dohodki iz honorarne zaposlit- j. x. 1958 pa ste zopet nastopili služ- kakšnimi pogoii bodo te novoletne
sostvoval koncertu, prvič videl	bomo upoštevali pri tekmovanju	d g	pij ak+jv mJadjb 7 r,	.x	ve	tečno določeni in ne morete po	bo kot aktivna učiteljica ter ste bili	nagrade Izplačane. Ce oa pogledamo
toliko instrumentov, katere je	tudi to, koliko SO aktivi LMS in	rednosti ^0 OOOdto	tej	pogubi o honorarni zaposlitvi	prevedeni v VIL plač. razred. Vpra-	odfok eo dodelitvi novoletnih gnagmd
smnl te no radiu ali pa še tisto	aktivi mladih zadružnikov poma-	mkov v	vrednostl b0-000 dln>	^aj	šuJete' če ste bil1 P^T11110 prevedeni	za ieto 1958. vidimo, da je bilo tam
so gali pionirskemu odredu i^Tza- ^ sti To^dim	" = "	It S? iiulbotat^dTbf biulvršlenTv	%
vsi Obljubili, da bodo še prišli in drugi pri delu.	vrednosti 30.000 dm,	norarja za oni dve ur. ki jih Imajo vil. pokojninski razred?	so bili dne 25 no^mbra 1958 v Telo“
iskra zadovoljstva v njihovih	5. Kako so se tekmovalne eno deveta	in deseta nagrada epi-	k^vi	in končno	tudf	ne	im	novo- -I35,6 nem razmerju. ce bo tudi v letošnjem
očeh je izjavo potrjevala, -a -k te po svojih močeh in pogojih	dlaskop v	vrednosti 20.000 dta.
kurivo in končno tudi ne na novo- Sanje, če ste z dnem 1. X. 1958 bili ^Vu o dodelitvi novoletnih nagrad if/na^”f„Si^a:do^11 ^^tono*	pravilno razvrščeni v Vn. plačilni izplačilo le-teh vezano na isti pogoj.
TURISTIČNO IN AVTOBUSNO PODJETJE
KOMPAS
LJUBLJANA, TITOVA CESTA 13
prireja v času PRVOMAJSKIH POČITNIC s posebnim vlakom
SEDEMDNEVNI IZLET V ATENE
Med štiridnevnim bivanjem v ATENAH ogled številnih zanimivosti, ki krase glavno mesto prijateljske GRČIJE.
Informacije zahtevajte v vseh poslovalnicah KOMPASA, ki sprejemajo prijave!
©
Za izlet je odobrena posebna znižana cena 21.700 dinarjev na osebo.
ni pristojni organi določil drugače, razred, Vam lahko povemo, da je to per vsi predpisi, na katere se skli- bj]0 pravilno. V Vašem primeru je cujete, veljajo za javne uslužbence, trajai presledek v službi več kakor ne pa za honorarne uslužbence, tri leta. Zato je bilo treba pri Vas A p •	uporabiti določbo 198. člena Zakona o
rsiiMss,! mmmm
ne boste imeli pravice na novoletno nagrado.
Natečaj za mladinska odrska dela
Delavski oder v Ljubljani je v obveznostiroziroma Jče imajo^pra^co *a napredovanje, upoštevajoč seveda mesecu septembru razpisal nate-samo tisti prosvetni delavci, ki imajo Va5",stra dav!Ja,,;z„0,’raz^n,- vam ča3 za mladinska odrska deta, ki svetaSkf l6t SlUžbe sam° V Pr°- ne ^orl^	£kor M bo končan februarja prihodnjega
ODGOVOR: Pravico do znižane 10 želeli, ker nam niste dali zadost- leta. Iger za mladino na Sloven-učne obveznosti za 2 učni uri imate, ^ p<^atkov. Razvrstitev v Posa- skem mogno primanjkuje, zato
nlrteiste aH nistf vleh teh fl^let pravice do polne pokojnine ne zavili rezultata ne pričakuje z zanima-prebili v prosvetni službi. To mnenje od števila službenih let, temveč od njem samo razpisnik, marveč tudi -	predpisu odloka o Vaše strokovne Izobrazbe ln Vaših
“"te prištr^Tkoifko6 preT^:
rSeznoast ml^zrt učni 1^ apr^teš^To uri na teden uslužbencu, ki Ima nad let službe.
30 let službe, oziroma uslužbenki, ki ima nad 25 let službe - torej ne služ- Y;
ho v nmsvetni stroki	Vprašanj61 Vaša ravnateljica Vam
be v prosvetm stroki.	Je defalai da nimate po odloku o ho-
E. K.:	norami službi, o delovni obveznosti
Vprašanje:	Zaposleni ste hono-_ in o nagrajevanju za nadurno delo v
ramo na osnovni šoli s polnim delov-1' prosvetno-znanstvteni službi v šolah nim časom ter s temeljno ln položaj- In drugih vzgojnih zavodih (Ur. list no plačo ln vprašujete, če imate pra- LRS št. 6/1956) pravice do znižane uč-vico na brezplačno kurjavo?	ne obveznosti, čeprav imate že 27 let
ODGOVOR: Zaposleni ste hono- službe In ker imate 10 honorarnih ur ramo in ste verjetno že upokojenka, tedensko. Ali je mnenje Vaše ravna-Po 50. členu Zakona o javnih usluž- teljlee pravilno?
bencih se mora s honorarnimi usluž- ODGOVOR: Mnenje Vaše ravna-bpncl skleniti pogodba, ki mora oh- teljlee ni pravilno. Delovna oziroma segati zlasti delo, ki ga bo honorarni učna obveznost se zniža za 2 učni url uslužbenec opravljal, delovni čas, vi- na teden uslužbencu, ki Ima nad 30 šina honorarja, trajanje honorarne let službe oziroma uslužbenki, ki ima zaposlitve In način prenehanja služ- nad 25 let službe, ne glede na to, ko-be. Honorar v naravi bi predstavljala Hko honorarnih učnih ur Ima. Vaša tudi pravica do brezplačne kurjave, učna obveznost je torej v vsakem Ce ta pravica ni vnešena v pogodbo primeru znižana za 2 učni uri na te-o honorarni službi, Vam kurjava ne den. Odlok nikjer ne določa, da pro-prlpada. Poskusite doseči dopolnitev svetni delavci oziroma delavke ne bi pogodbe o honorarni zaposlitvi s tem, smeli poučevati v nadurah (torej hoda se Vam prizna tudi pravica do noramo), č e Imajo znižano učno kurjave.	obveznost.
vrsta amaterskih igralskih skupin in dramskih družin na šolah. Upajo, da bodo sorazmerno visoke nagrade — 200.000, 150.000 in 100.000 din — privabile k sodelovanju tudi naše pomembne mladinske pisatelje.
Prosvetni delavec
Izdajatelj: Republiški odboj Sindikata prosvetnih ln znanstvenlb delavcev LRS
—	List Izhaja štirinajstdnevno — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva: 39-181 do 185, Int. 366
—	Naslov uprave: Ljublja-
na. Nazorjeva 1 — Telefon uprave: 22-284 — Letna naročnina 300 din — Štev. ček. rač.:	600-70/3-140 - Tiska
CZP .Ljudska pravica. — Poštnina plačana v eotovlnl