Kako so usmerjene investicije v zadrugah Bosne in Hercegovine Od skupno 66 bivših obrajev v Bosnd io Hercegovinj ni iiz 33 okrajev sodedovaia noibena kme-tijska OTgainizacija na devetem natečaju za investicije v tame-tijstivu. Tako ni n. pr. s pod-ročja novlh ckrajev Tuzla, Ze-ni<^ in GJoražde sodelovala no-bena ktmetijska opganizaciia, s področja Saraifva, Biha6a, Zvomtka in drugih mest ^djili je sodelovalo le neikcvliko. Stevilo Znesek v tisočih zadrttg Namen din % 22 živinoreja 25.309 7,0 12 sadjarrstvo 7,529 2,0 20 predelovalnl objeiitl lo skladišia 177.007 44,8 14 druge zgratibe 14.534 4,0 8 meilioracije 128.241 40,0 4 tovomjato 6.318 1,7 1 draga oprema 1.953 J^ Po podatikih, s katerimi raz-polaga cerutralna Narodna ban-ka BiH je pogoije za najem po-sojila nad 20,000.000 izpolnje-vaJo deset prijavljenih zadruž-nih organizacij v znesku "kTog 208,000.000 din. Razen tega je še 54 zadmrenih organazacij iz-polnjevalo pogoje za kredit v skuipn&m zneslcu 106.5 milijonov dinarjev. Torej bodo zad-ružne organizacije. od zahtevairh 360 milijonov dobile oikrog 309 mi-lijonov. Preglled kaže, da sose zadruž-ne orgainizacijj« najbolj usme-rile na medioracijo, nadalje na kmetijsko predeloval-ne obje-fcte in skladišča za kmetijaloe pr\-delke, da pa so zahteve za na-ložibe v poeipe-ševanie sadjaT-stva, vinogiradništva in živiao-reje zelo majhne. Zahtevo za pospeševamje sadgarstva in vi-n&graduiStva je postavilo ko-maj 12 zadmžinih orgainizacij, ki ratunajo, da bodo naipraviile 22 ha sadovnjakov in 4 ha vino-¦jradoiv. Čeprav živinski sklad y zadrugah ni zadosten, vendarje Majhne investicije za živi-uorejo, sadjarstvo in promet Na podiagi na natečaju pred-loženih zahtev je za kredite pirosilo 81 zadružniih organizacij v sfoupnem znesiBU 361,000.000 din, toair predstavlja okrog 13»/» vseh zahtev e področja Bosne in Hejregovine na IX. natečaju. PtioMujemo pregted števila za-drug in njegave udeležbe v zah-tevah za kredit. samo 22 zadit-uinih organizacij zahtevalo kr«dlt za nakup krav, ovac in prašičev. Prav tako pa-de v oči, da so saroo šliri za-dmžne orgaodzaoije zalrtevale kredit za 4 tovornjake, ki naj bi sJtužili za promet s kmetij-skimi pridelki. To dokazuje, da zad-ruge n« pojmujejo pomena prometa e kmKijskimj piridelikj v sedanjeni obdofoju. Analiza struikture skupnih zahtev zadrug kaže, da se za-druižne orsanizacije niso pravil-no usmeriJe na vlaganja v take kmetijske dejavnosti, ki bi lah-ko najbiitreje dale povečano proizvodnjo za tržišče. Izdelava elaboratov - glavni vzrok za majhno odeležbo na tečuju Majhino števiJo zadrug za k>re-dite izhaja verjetno iz tega, fcei morajo v dolotenih investicijah sodeiovati z laEtnimi sredsfcvj. Razen tega pa zadruge tallcrat, ko so postavljale zahteve za kr&dit, niso poznale stanoa in pezuiltatov svojega pooiovanja lani, pa niso torej tudi vedel?, koliko sredistev, lab,ko izločijo za nadaljtnje aaJožbe za nazširi-tev proizvodjnje. Eden iamed vzrakov neza-dostae udeležbe zadrug na na-t&čaijiu za investicije j« zaplete-tia tehni&na izdelava elaboraitov in pomanjkanje ustreiznih sfcro-komifa kadrciv za pripravljanije pctrebnega gradiva za eJabora-te. To je zlasti prišlo do izraza V Bosnl ta H&rcegovini zarto, ker ta repulblika nima nobenega PodjetQa ali organizacije, kj bi bila usposOblj^Tia za izdelavo načrtov jn poeameznih eJtomom-sko-tehmičnih dotoumentacij za kmetijske oibj.e,kte. Zato so bile kme.t>ijeke onganizaci.ie dostikrat prisiiljeme, da za večje obfjekte pošiljajo svoje usluabence v Beograd, Zagreb, Split itd., da bi si zagotovUe issdelaivo potreb-nih elaboratov. Povseim je ra-raaimljivo, da je to vpMvailo na pravočasno izdelavo elaboratov, na mjiho.vo kvallteto ta na dej-stvo, da so elaborati izdeaani brea zadostnega poznavanja konikretnili razmer in pogojev kraja, v katerem dclojjejo kme • tijske onganizaofje. Usposabljanje zadrug za izdelavo elaboratov Čeprav so storili važne ukre-pe, da bi usposabili kmetijske onganizacije za pravilno izdela-vo potrelbnih olbrazoev (Jtetaji, todedava mavodil za obrazce itd.) veindar so strokovne kamisij« piri pregledu elaboratov labJco cnpaziJe, da posame2>ni eJaboratJ ne vsobujejo potrebaih elemen-tov, ua podlagi katerih bj sa laiiko ugotovila realnejša in otojektivnejša ocena gosipodaiska moči kmetijske onganizacije. Ratun rejitabilnasti sedanjo prooizvodnje in proizvodnje po najožbi investicij je izpeijan na podlagi raziičnih can materiala im delavskih plač, razem tega pa so bile storj&ne nanake t "'ti otoraifunih amortizacije, antiitet in podtfbno. Nekateri posojiio-jemalci se niso drzali realnih nonmatavov in je zategade-lj mo-go*e najt; velike razlike zJasti glede patrošlka gradbenega ma-teriaila. Bilo bi zelo koristno, če bi se izdelali orienitacijsk; nor-mativi za glavna kmetijska de-ia in ceoe gradbenega materia-la, ker bi se s tem olajšalo d€lo temetijiskih orgaiiizacij. M«nimo, da je za uspežnejSe priprave elaboratov za otodela-vo ekomomsko-tehinidn« doku-mentacije, za pravilno izdeiavo načrtov jn podabmo, potrebno storiti določene uikrepe za uspo-sabJjanje podjetij ali organiza-cij, ki bj opravljale te naloge. Inž. Luka Petkovič Trditev, da bi bilo treba usta-novili organizacijo za izdelavo elaboratttv za investicije v la-drugah in drutrih kmetijskih or-ganizacijafa, j« popolnoma oa mestn, zlasti za Bosno in Her-cegovnno. To je ena glavnih na-l«g Glavne zadružne zveze Bo-sne in Hcrcegovine, kakor ludi okratjmih zadružnih zvez. BiH je po možnostih za kmetijsko proizvodnjo na tretjem mcstu v državj in torej zelo pomemb-na. Kadrovske težave je mogo-če rešiti in to je boljša Pot, kakor pa prepustiti kmetijske organizacije same sebi, naj se znajdeio, kakor vedo, kajii to je nak!