Leto IX. (Vol. IX.) i. MAJA 1017. Štev. (No. 9.) "Ave Maria" izhaja vsako prvo in tretjo soboto v mesecu s prilogo "Slovenska Žena". ummmmmm^mmwmmmmmwm^ 1 $ 0 & $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ & $ $ $ a jtft Kraljica majnika. 1'rišel je maj spet v log in gaj, pomladil ves je svet. Li veš, zakaj prišel je zdaj ves v cvetje tak odet? In rožice tak miljene cveto v krasoti vsej. Zakaj brste in tak duhte zdaj v maju bolj kot prej? ^mmmmmmfi & g* (i g ^ 5 d* Spet ptičice vesele vse vrnile so se v gaj. Čemu so se vrnile vse, da žvrgole za maj ? Krasoto vso neskončno to je Stvarnik sam poslal, da klanjajo proslavljajo Kraljico, k jim jo dal. Zato i mi smo vdani Ti in kličemo 7. srca: Vse naj časti Te naj slavi Kraljica Majnika! I** r«« m Medvedoslava. g* v«; /f* F«.« <6 C <8 i-.'-'"« Hv- mmmmmmmmmmmnmmm AVE MARIA MATI LJUBEZNIVA, PKOSI ZA NAS a> -■ui w Vui" -ji? ^ir S)? SuSf SiV M M -&S: ^i? ^ M ^i? tu? -?< 5 S)? VoV M ^ Žr € 1 § -V/T F«; -SE- i? -žfl.". -'."a- 'p?. .--P/, .-p.- -n^ ;p.\ a» sir .-.i,,-, ,-kr. «ifR. anc 'O".-<>-. zpt. f'T-i 2?'1;' * *« - « # vs' . .... ....... t-" -v',. Iv.'lk'nr n!im tm-n Hipn t w-tctwtrl f^Tllc* ^iti Vl/M m »ni LMtnia ■>**/».> T.,1... ,-k Kakor nam toraj kliče Gospod Jezus: Sin, hči, daj mi svoje srce. Tako .... ti kliče tudi tvoja mati Marija: Sin,, hči, daj mi svoje srce. Vse lepe cvetke fe af tV(,j'h šmarnic, vsi darovi-, vse molitve v čast Mariji, vse je nič, ako ni ogreta fe.« in pozlačena v ognju tvoje otroške ljubezni do matere Marije. mmmmmmmmmmm^mmmmmwummmmw^ ^ J:} Da, ta mesec mora biti tudi za moje srce mesec nove, pomlajene in po- življene ljubezni do Marije! ^ ^ O Mati, sprosi mi ljubezni do tebe. gs* ^ Litanije Matere božje. ^ Marijina pesem. ^ f 0' 4 DAN ' ** Molitev: Pod tvoje varstvo . • . . ^ h* 7 ... C; / ASTONJ pa ima kdo dobro mater, ako je ne uboga, ako je nima rad, je noče poslušati, gre proč od nje. Koliko mater bi tako pomagalo svojemu sinu, pa sin noče svoje matere- Tako mu mati ne mqre nič pomagati. .. . Joka taka mati, ker ljubi svojega sina in želi, da bi jo poslušal, da bi ji dovolil, v,-;; [:;V> da bi mu skazovala veliko materino ljubezen in skrb. ^ Enako je zastonj Marija tvoja mati, ako je pa ti ne maraš, ne ljubiš, je {g; ne priznaš. Rada bi ti skazovala svojo materino skrb in ljubezen. Toda če je jgfc 7>L ti ne maraš, je ne častiš, se ji ne priporočaš — zastonj imaš to dobro mater. Zato pa, "Sin,, glej, tvoja Mati! "V vseh stiskah in nevarnostih življenja J: zateči se k nji kot ljubeč otrok. Če si bolan, če se ti hudo godi, če si v stiskah sin,, glej tvoja Mati! Če si v skušnjavah, če si v nevarnosti, da ne zajdeš na slaba pota: sin, glej, tvoja Mati. fe Mlad fant je prišel k spovedi pri nekem sv- misijonu. Zašel je globoko na slabo pot. Toda prišel je k misijonu in spoznal svojo zmoto. Rekel je misi- {gj pA jonarju: "Daleč sem zabredel. Malo je hudega, da bi že ne bil storil. Toda %, nekaj nisem nikdar opustil: skoraj vsaki večer sem /molil eno Češčeno Marijo, ^ kar me je moja mati naučila. Prepričan sem, da me je ravno to rešilo." In J: bf najbrž je imel prav. Dokler namreč človek ljubi Marijo, ni sirota, ker ima ^ ^ dobro mater, ki gre za njim tako dolgo, da ga pripelje nazaj na pravo pot. — SD Zato, če bi kdaj v življenju vse pozabil, zabredel še globeje, nekaj ne bom pozabil: Marije ne bom nikdar pozabil! ^ Litanije Matere božje. ^ Marijina pesem. l 5« I)AN' l Molitev: Pod tvoje varstvo .... I/ ... |C AKO žalostno je v družini, kjer otroci ne ljubjo svoje dobre matere! In v kolikih družinah vidimo to. Mati je tako dobra, tako ljubi svoje •.:;( otročiče. Otročiči odrastejo, pa prav nič ne marajo za mater. Kako je to niogo-če? Ali ne vidijo v ljubečih materinih očeh, kako ljubeče se nanje ozirajo? Ali ^ ne čujejo materinih sladkih besed, ki so polne ljubezni? Ali ne vidijo, kako jim >f:)} vkljub njihove porednosti mati ljubeče streže? > O, ko bi to vedeli, ko bi spoz- i{(y/ ^ nali, potem bi gotovo morali ljubiti svojo mater. Koliko takih otrok spravi v rttj prezgodnji grob svojo mater. Mati umrje. Ko jo nimajo več, še le spoznajo. X Koliko sinov je že potem na grolm materinem- jokalo in priznalo: "O, X mati, nisem te poznal! Nisem spoznal tvoje ljubezni. Zato sem te žalil. Mati, mila mati, odpusti!" %: Q ti 'AmmnmnmmmmnnmnmMmmmnnmmnB ;.'/ g» S O « v v, S « S V, a if, V if, }>.' if y if. -k if 1«» « »K v «» «« » K»v « » « v S if V> 'f V« >'- v ^/'Žu^ -4ir -att -Sir iiir "it "iir ^ -it 'ij? S&2? ŽLT ^ "Si' viiir 'i i* i V: & 'Sii ^ .... . . Vidiš, kdo ne ljubi Marije? —- Kdor je ne pozna. Kdor ne pozna njene ljubezni. Kdor je trd do vseh dokazov njene ljubezni, skratka, kdor ne- nosti? Ali ne vidiš, kolikega pomena so za te, za tvoje duševno in telesno živ- <'.;; w . « (V; >JenJe? ^ Da, kakor se v mesecu maju cela narava obnavlja in poživlja, kakor se ŽL cela narava vzbudi k novemu življenju, tako se mora v majniku obnoviti in poživiti tudi naše srce v novi ljubezni do Marije. Ptičke se opet oglasijo. Slav- /AZ P°je sv°je večerne pesmice. Tako se mora tudi naše srce oglasiti vem spevu, spevu ljubezni do Marije. v no- Litanije Matere božje. Iff;; g-) Marijina pesem. I - | isi- 6. DAN. & vfi- Molitev: Pod tvoje varitvo . • . . t&s i a • • - !:;(' / \ L1 smo pa mi zadovoljni, ako naj kdo ljubi samo danes, jutri nam pa hrbet obrne? Ali mislimo, da nas ljubi človek, ki je z nami danes prija- fe zen, jutri nas pa prezira. Danes nam pomaga, jutri pa ne. Ne, tak človek, ve-mo, da nas ne ljubi. Ljubezen se ne spreminja. Ljubezen je stanovitna. Lju-^ bežen vse prenese, vse pretrpi, vse žrtvuje. ffi Kako stanovitna je materina ljubezen! O, kako dobra je bila naša mati do nas! Koliko noči je prečula ob naši zibeljki! Koliko težav je imela z nami, ^ ko smo bili še majhni! Ali mati preneha ljubiti porednega otroka? Ali mati ^ preneha ljubiti otroka, ki jo žali, ki jo zaničuje, ki jo zapusti? Ne! Materina ;-f ljubezen je stanovitna! Zakaj? Zato, ker je to prava ljubezen. Jezus Kristus nas je ljubil. Ali nas ni ljubil tudi v svojem trpljenju, v svo-£}) ji smrti na križu. Da, ljubezen ga je privedla v smrt za nas, ljubljence njegove. Ljubiš ti svojo Mater Marijo? — Veš, kje in kako se bode treba pokazati, ^ ako-jo res ljubiš? Ako je tvoja ljubezen stanovitna- Ako jo ljubiš danes, jutri, pojutranjim, vsaki dan. Ako ti ni težko zjutraj zmoliti enega angeljskega »i pozdrava, da jo počastiš. Ako ti ni težko zvečer, ko legaš spat, zopet poslali pozdrav proti nebu. Zato vidiš, je pa celi maj Marijin mesec. Sola ljubezni do Marije, da se 31. dni, celi mesec vsaki dan učiš stanovitne ljubeni, ljubezni vsaki dan, lju- W bežni povsodi. Morda ti bode težko ta mesec kak večer opraviti šmarnice, opraviti pobož- fh ^ lost, katero si se odločil, da jo bodeš skozi cel mesec opravil. Težko bode to. Vendar ne pozabi, to je šola. Ljubezen, prava ljubezen je stanovitna, vse pre- Jjt. nese, vse stori in vse potrpi. X Da, če mi bode tudi težko kak večer opraviti šmarnice, vendar prisiliti te se hočem k temu. Jaz preziram ljubezen, prijatelstvo, ki ni stanovitno. »oooooooaoooaoooooiioiiooooiiaoooe w-mmmwmmmmnmmmmmwmmwmmmw^ ^ ..... ^ ^ T a mesec se hočem naučiti stanovitne ljubezni do Marije! SI Litanije Matere božje. ^ Marijina pesem. 8> 7. DAN. ^ Molitev: Pod tvoje varstvo AKO lepo je sedaj spomladi zunaj v naravi! Vse je v cvetju, vse je v ze-lenju. Se le pred enim mesecem ni bilo tako. Takrat je bilo še vse prazno, drevesa gola, cvetljic ni bilo, trave ni bilo, ptičkov ni bilo. Zakaj ni bilo tega? Bila je zima. Toda prišlo je pomladansko solnce. Njegovi žarki so močneje Ly); posijali na travnike in livade in ta solčna toplota je privabila vso to zelenje, ^ ^ vse te cvetlice, vso to pomladno lepoto iz tal. ^ Tako je tudi naše srce, ako ni ljubezni do Marije. Vse .je mrtvo, vse je ,X pusto, vse je prazno. Ako pa človek ljubi Marijo, je pa kakor narava spomladi, g« Kako sili ta ljubezen na dan! % Da, ljubezen noče biti skrita v srcu, hoče iti na dan. Kdor koga ljubi, mu skuša to ljubezen na zunaj v dejanju pokazati. Ljubljenec mora izvedeti, da ga ljubimo. Kako nesrečne se čutimo, če bi ljubljeni osebi ne •mogli pokazati fe svoje ljubezni. Zato pa vidiš, ako hočeš, da bode Marija tvoja dobra mati, pokaži, ali vsaj skušaj ji pokazati in razodeti, da jo zares ljubiš. ^ I r _ i ^ Kako pa? Kakor dete skuša pokazati svoji mamici. (dej ga, kako je majhen, pa že prinese mamici šopek cvetljic, pa že sku- ^f ša mamici pomagati pri delu, kaj prinesti, kaj zanjo storiti. Da, to so malen-§)■ kosti. In vendar, glej, kako jih je mati vesela, zakaj gleda na nje, gleda lju- fe; $ bežen. C Koliko malenkosti je, prav majhnih malenskosti, s katerimi ti lahko po- tfjg kažeš svoji nebeški Materi Mariji, da jo ljubiš. Na primer, da zmoliš zjutraj g* in zvečer Ceščeno Marijo, greš k šmarnicam, da storiš kaj za njeno čast. Da, ljubezen svojo do Marije hočem pokazati v dejanju! Litanije Matere božje. Marijina pesem. ^ $ ' ' . C 8. DAN. f Molitev: Pod tvoje varstvo .... >4« JUBEZEN pokažemo svoji materi steni, da je ne žalimo. ve/l Divji rimski cesar Neron je umoril modrijana Seneka, mladega moža, fe ki i«1 učil nauke, ki so bili v marsičnem podobni našim krščanskim naukom. Ta g' modrijan je imel v Rimu mater, imenitno in vplivno gospo, katero je čislal gta celo cesar Neron. Ko je cul, kako mati žaluje za kruto umorjenim sinom, jtfj hotel jo je cesar potolažiti in poslal ji je bogatih darov. Naročil je sporočiti njej svoje pozdrave in ji povedati, kako visoko jo časti in spoštuje. Uža- S? ljena mati mu je pa ogorčena vrnila darove z vsklikom: "Kaj? sina si mi ^ umoril in ti praviš, da častiš mater?" H* iiO«!«H HlOOUOIMIIIIlOOOOOOOOOOOOOOOaa šolninimmmmmmmmumwmmwmmmmmm& % ^ Marija mati Jezusova. On je njen ljubi sin. Vsak greh je pa žaljenje ^ ^ božje. Z vsakim grehom mi smrtno žalimo in nekako z nova pribijemo na križ ^ Jezusa Kristusa, sina njenega, ki je za grehe naše moral umreti na križu. Kdor hoče biti toraj zvest otrok Marijin, varovati se mora pred vsem J^i greha. Spomni se, kako žalostna in v kako neizmernih duševnih bolečinah je ^ ^ stala ta Mati Marija pod križem svojega sina! Ako si toraj udan grehu, ako smrtno žališ svojega Boga, moreš li biti IS dober otrok svoje Matere Marije! Ne! Na vse tvoje darove ti Mati odgovarja: ^ ^ Kaj? Sina si mi umoril, sina sovražiš, in hočeš častiti Mater? ^ ^ Zato se hočem v svojem življenju skrbnp varovati greha. Smrtni greli je ^ navečje in edino pravo hudo na svetu. Koliko gorja in nesreč povzroča. Vse kar je na svetu hudega, ima svoj izvor v grehu. jjjjj Kaj čuda je toraj rekla mati Blanka svojemu sinu kralju Ljudoviku fran- ^ coskemu: Sin, kakor te nezmerno ljubim, te raje vidim mrtvega, kakor pa v ^ § grehu. ^ Ta mesec hočem varovati se vsakega greha. ^ Litanije Matere božje. ^ ^ Marijina pesem fe C* 3 9. DAN. ® S Molitev: Pod tvoje varstvo .... LJUHKZEN do Marije pokažemo, ako ji otroško zaupamo. '" i;.,k., A/1.,.: i.,,. u.,i-., .,...,-> 'Fa 1: e Marija je naša ljuba Mati. Kot taka, kako nam želi deliti dobrote. Komaj čaka, da jo česar poprosimo. Mati, glej jo, kako je vesela, ako jo otrobi' čiček česa prosi, pa mu more dati. Kolikrat se je zgodilo, da je ljubeča mati sebi pritrgala, sama bila lačna, da celo lakote umrla, samo, da je otroku svoje- r«; Q mu dala jesti. Taka je mati. ^ Zato jo pa tudi tako veseli, ako vidi, da ji otrok zaupa. Vidiš, kako slab si v svojih bojih in skušnjavah. Kolikrat si že sklenil, ^ w da tega ali drugega ne boš več storil Pa vendar si še storil. Ti vidiš, koliko grešnih priložnosti preži na tebe ob cesti tvojega življe- {^j nja, da te v nesrečo pripravijo. jffi ^ Vidiš, koliko zapeljivcev in pohujševalcev je, ki komaj čakajo, da te bodo v ^ ^ greh zapeljali in nesrečnega storili. ^ (ilej pa na drugi strani svojo Mater, kako je mogočna. Kot Mati božja ^ je nekako vsemogočna v svoji priprošnji. Bog ji da vse, zakar |)rosi. Kraljica ^ nebes in zemlje je! w Ali nimaš toraj dovolj vzroka, da ji zaupaš? S Da! ... « Zato pa, otrok, zaupaj svoji materi! V vseh potrebah, pred vsem njo pro-pomoči. V vseli stiskah zateči se k njej. V vseh težavah njo prosi. V vseh jlta skušnjavah njo prosi varstva, v grehu k nji kliči na pomoč. Litanije Matere božje. ^ Marijina pesem. {&} \mmmme*® ^%Mmmmmmmmmmmmummmmmmmmm%mmmm ^ 10. DAN. S Molitev: Pod tvoje varstvo . • . . ^^AŠE zaupanje mora biti trdno. jjj^ Ko je Bog Mojzesu v puščavi ukazal naj gre in udari s palico ob ^ skalo ,da bode pritekla voda iz skale, da se bode žejno ljudstvo napilo, je dvo- fe ^ mil o božji besedi. Toda s tem je razžalil Boga in zato ni smel iti v obljubljeno deželo. Tudi nas boli, ako nam kdo ne zaupa. Zato pa mora biti naše zaupanje do nebeške Matere Marije trdno. Ali si že videl otročička, kako je prosil, ko je hotel od matere kaj velikega izprostiti? Kajne, kolikokrat je ponovil svojo prošnjo? In kako stanovitno. Vedel je, kakšno je materino srce. Če bi tudi sicer ne hotela dati, dala pa bode gotovo, ako otrok ne neha prositi in če 11111 ni v kvar. Tako moramo tudi s zaupanjem mi prositi, ko prosimo nebeško Mater pj Marijo. Mi vemo, da nam Marija more pomagati, nas more vslišati. Mi ve-1110, da ima materino srce do nas. Torej je treba samo vstrajati, treba samo IXC zaupanja >»4 i) P 7» 7'V '-vi uz im m Na ženitnini v Kani Galilejski, kako hitro je bila poleg, J>., S to molitvijo je sv. Dominik velikanske reči dosegel za blagor svete Cerkve {ffi in svojega bljižnega. 111 molitev bode tudi nam naklonila velikih milosti. ^ zmmwiwmmmmmMMM-wmwwwwmmmmmmwmm *» ... as ^ Da, rad bom molil sv. rožni venec! Hr Litanije Matere božje. ^ ^ Marijina pesem. ^ S 12-DAN- e ^ Molitev: Pod tvoje varstvo . • . . te ^^ ^ P11 naJ upiramo svoje zaupanje do nebeške Matere Marije, da ^ bode trdno in stanovitno in neomajeno? te ^ Nato, da nam Marija more pomagati. te Že smo premišljevali ta mesec, da je Marija Mati božja. Kot taka je go-tovo blizu Jezusovega srca, Ali more dobri sin svoj ljubljeni materi kaj od-X reči? Ne! Materina želja, zlasti pa materina volja mu je zapoved. tp Marija je srednica milosti božje. Jezus nam je milosti zaslužil, deli nam jilv l>a Mati. Ali ni to jasno zlasti Jezusovih besed na sv. križu: "Mati glej, ^ tvoj sin!" "Sin, glej, tvoja mati". Ali ni jasno, da je Gospod Jezus umirajoč ^ v.;,-} hotel reči materi: "Mati, glej to strašno žrtev, katero sedaj darujem za človeš- te ;;J tvo! To je cena za milosti, katere kupujem za človeški rod. Mati, glej, tvoj ^ gfc sin! Mati, tebe postavljam čez to zakladnico milosti. Ti jih deli človeštvu kot gij mati. In ali ni hotel reči nam: Človek, glej mati moja ima v oblasti vse milo- {p AV sti> pridi zaupno. Pridi k nji kot dete k svoji materi! Prosi jo in dobil boš, kajti ona je tvoja mati, in ima dobro materino srce do tebe. ^ Ali ni veliko Marija storila svojemu sinu Jezusu, ko je živel na zemlji? % Ali ne veže četrta božja zapoved tudi njega, kot sina Marijinega? Bil je pokoren svojim starišem na zemlji. Priznal je, da jim je dolžan te po četrti božji zapovedi hvaležnost. Ali ji sedaj ne skazuje sinove hvaležnosti te v nebesih ? Gotovo! {ffi Toda Mariji pa ne potrebuje zase milosti. Toliko več jih potrebuje za nas. ^ ;>va Litanije Matere božje. ^ || Marijina pesem. ^ 13. DAN. 1 ^ Molitev: Pod tvoje varstvo . • . . jV/lARIJA pa ne more samo pomagati, temveč nam tudi želi. To sledi iz tega, ker je naša Mati. ^ asa Njeni otroci smo. Kaj bi pač mogla mati druzega, kakor sinu pomagati v potrebi. g Ko se je neka ladija, ki je peljala izseljence i/. Irske v Ameriko potopila, bila te je na ladiji tudi mati s pol leta starim otrokom. Potovala je k^svojemu možu, te ki je prišel par mesecev pred njo v Ameriko in živel v New Yorku. Vsi pot- {ffi niki so popa<:;!< ;?< 1«;;<: i £ ^ « ^ idi -Jitr - — Ai: --li-j SuV ^r.V -caV '--hV ~oisV V"V -sir -jir vinV^iK -sij? ^ . . krepčali in ozdravili. Tudi otročiček je prišel živ in zdrav v New York. Samo ^ mati je umrla. ^ Vidiš, to je bila materina ljubezen. Tako tudi naša nebeška Mati hoče pomagati svojim otrokom, kadarkoli ^ so v jjotrebi. Naš jok, naše solze, naše trpljenje in naše molitve so za njo sila, ta ^ ki jo nekako nagiba, da nas hoče uslišati. fe Marija pa tudi pozna našo revščino. Kako težko in grenko je bilo njeno trpljenje. Saj jo imenujemo Mater bolečin. "Poglejte in premislite ali je ka-ka bolečina, kakor je bolečina moja". In sedaj, ko je povišana v kraljico ne- [< ~ ^ bes in zemlje, ali je pozabila na svoje grenke ure, na svoje solze in na svoje gorje tukaj na zemlji? — Ne! Ako je mati povišana, povišano je tudi dete. In toliko bolj, ko je sama šla skozi vso človeško bedo. Ako vidimo koga v trpljenju, katerega smo že sami skusili, smo hitro ginjeni in pravimo: "Saj ta ^ sem sam poskusil, kako je hudo. Smili se mi!" $ Tako tudi Marija. 1 Da, zakaj bi ne zaupal Mariji, ki mi hoče vedno pomagati. ^ Litanije Matere božje. g* Marijina pesem. ^ I ' I $ 14. DAN. & m uk H? Molitev: Pod tvoje varstvo .... rak J 1\ /I \/l ARIJA nam pa želi pomagati tudi radi tega, ker je to želja njenega sina ^ AYA Jezusa. (g* V italijansko-avstrijski vojski je bilo. V vojsko je moral oditi tudi mlad vdovec, ki je zapuščal doma male otročiče in mater. Vojska je minila, vsi ki so pri življenju ostali so se vračali drug za drugim. Tudi ranjenci so se vračali iz bolnišnic vsak na svoj dom. Družine padlih' vojakov ali vjetili so dobile ta ^ obvestilo, kaj se je zgodilo z njimi. Samo ta mati ni dobila nikakega sporočila ti od nikoder. Vendar slednjič pride pismo iz vojaške pisarne. S tresočo roko !(£] sprejme mati tolikanj zaželjeno pismo. Odpre ga. Čudno! S kakim črnilom je ^ pa pisano? — "Ljuba mati! Ranjen sem. Kri mi teče iz rane. — Ne bom dolgo. {<'» jfc^ V teh zadnjih trenutkih pa mislim, na vas in na svoje otročiče. Ker nimam j-r.j ;£(> peresa, odlomil sem vejico in pišem s svojo krvjo. Mati, bodite mati mojim - zapuščenim otročičem". O kako skrbno je gotovo ta mati spolnjevala zadnjo voljo sinovo, pisano z njegovo krvjo. ta •^r Jezus na svetem križu, ali ni pisal svoje poslednje volje? Da! 7. ostrimi ti žeblji s katerimi je bil na križ pribit, je pisal to svojo oporoko materi pod križem: "Mati* glej, tvoj sin!" Ali ni oporoka z svetega križa, iz ust umirajočega sina Jezusa, materi {($ sveta? Ali bi mogla tako ljubeča mati zavreči sinovo željo? Ne! Marija nam želi pomagati, želi za nas skrbeti za to, ker je bila to zadnja volja itfj umirajočega Jezusa na križu. Saj še mi v našem življenju spoštujemo voljo umrlih starišev, umrlih prijateljev, še celo sovražnikov. Vsi narodi spoštujejo zadnjo voljo umrlega in ** jo imajo, kot zakon. Ovreči se mora le, če se more dokazati, da ni bila res ti tako ali tako volja rajncega. Mt 11*. „». „„ _________________ w ummmQW&mmmmmmummmmmnmmnnm'^ m ® ^ O, da! Kdo l>i mogel še dvomiti, da Marija hoče pomagati nam ubogim ^ f^ objokanim otrokom Eve, ko je vendar to bila želja Jezusova na križu, ko je ^ umiral za nas in naše zveličanje. ^ ^ Litanije Matere božje. Marijina pesem. g 15. DAN. g Molitev: Pod tvoje varstvo . • . . TN Marija, ne samo da more in hoče pomagati, ampak tudi v resnici pomaga Koliko milosti je že prejel človeški rod od Marije od onega velikega petka te ko je postala naša mati, pa do danes! Koliko grenkih solza je njena materina gfo roka otrla iz oči Adamovih otrok. Koliko grenkih ur je osladila človeškim ^ srcem ! Da, kakor bi se svet spremenil, od kar smo dobili njo! Ves svet je poln ^ te ^J njenega usmiljenja. w Koliko hvaležnih src bije v hvaležni ljubezni za to, kar jim je skazala dobrega. Koliko človeških jezikov ponavlja: Marija mi je pomagala, Marija me je rešila, Marija me je ozdravila! te Da, seštejte vse lepe mične cerkve, kapelice in znamenja, katere so se- te ^ zidane njeni slavi iz hvaležnosti za prejete dobrote in milosti. Seštejte vse te njene podobe, ki vise po hišah bogatinov in revežev po celem svetu! ^ Seštejte vse pesmice, ki proslavljajo njo kot dobro mater v zahvalo za ^ sprejete milosti. Seštejte knjige, knjižice, brošure, spise, liste, časnike ki no-w sijo njeno ime, ki oznanjajo njeno slavo, ki se ji zahvaljujejo za njeno pomoč. ^ ^ Da, ves svet je poln njene časti in hvale! te In zakaj vse to? Za nič? Le zato, ker duhovniki tako uče? Ker vera to fe ^ zahteva? Ne, ne! Bile so velike žene že v zgodovini človeškega rodu ki so te storile nezmerno veliko za človeštvo- Toda ali se katera tako časti in slavi, ka- te kor Marija? Da, morda ima katera kje kak bronast spomenik, kako knjigo, ka-^ ko sliko, drugače se pa ne ve o nji. W Marija pa ima spomenik v vsakem srcu. Zakaj? Ker je naša mati. Ker je mati človeškega rodu, da še več, ker še sedaj po materinsko skrbi, ne za ^ •'..............r>.......y ................ J I"' aniMI, in. I.O. ,, en narod, ne za eno deželo, temveč za vse, za ves svet, za ves človeški rod f^ in za vsakega posebej, kakor bi bila mati samo enega. Da vsa ta slava po te ^ svetu, vsega si ne moremo drugače misliti, kakor to je dokaz hvaležnosti člo- te veškega rodu do Marije. — Da, Marija spolnuje svoje dolžnosti, kot naša fS $mati' te 16. DAN. g j*«* Litanije Matere božje. $ Marijina pesem. ^ $ C y Molitev: Pod tvoje varstvo .... 3; Mu IV/I ARIJA res spolnuje zadnjo voljo svojega sina, da, res spolnuje dolžnosti Jšf 55» |jn|)ece matere, je dokaz zgodovina katoliške cerkve ^ Ko je gospod Jezus odšel iz sveta nazaj k svojemu očetu, ali nam ne pri- te poveduje ustno izročilo, kako so se učenci shajali okrog matere Marije? Ko te te ®mnMnmmnmmMMnMMMMMMMMmmmMnm P. C ^ je izbruhnilo krvavo preganjanje vseh, ki so verovali v Jezusu, ali ni prva ^ && preganjana krščanska občina dobila svojo tolažbo in-zavetje pri Mariji? Da, <£'« mati Marija je čula nad semenom sv. evangelija, ki je bilo vsejano po svetu po Jezusu Kristusu. V stoletjih preganjanja, ko so se morali -kristjani skrivati po temnih ^ podzemskih votlinah, po gozdovih, ko so jih klali, morili in trpinčili v teh tež- JJg kih časih, kolikrat so se verniki zaupno zatekli k materi Jezusovi. Praznik ta Marijinega Vnebovzetja je še z teh časov. r^ §) Ko so pozneje prihrumeli viharji kriyoverstva nad cerkev, ali ni stiskana ^ cerkev še zaupneje pribežala k Mariji? Od stoletja do stoletja je rastla ljube-zen in zaupanje vernikov do Marije, ker so vedno bolj čutili potrebo njene H: r;>u pomoči m varstva. ^ V časih sv. Dominika in sv. Frančiška, ko so se majali že temelji kat. ^ H"; cerkve, ko je Hog vzbudil ta dva velika moža, da rešita čplnič sv. I'etra. S katerim orožjem sta šla v boj? Z rožnim vencem! Zbrala sta ljudstvo, da se je zateklo k Mariji za pomoč in rešila sta cerkev. Novo življenje se je vzbu-dilo. Ljudstva so postala zopet Marijini otroci mati jih je rešila. Luter je zavrgel Marijo! Kako se protestantizem cepi in deli. Kjer ni matere se družina razide. Kočij je ohranil Marijo, shizmatična cerkev je skozi tisočletja ostala ena in edina ter se vedno bolj bliža resnici nazaj. Ima Marijo. ))% Da, katoliška cerkev stoji pod njenim varstvom. Zgodovina katoliške cer- ^ yi kve je zgodovina dokaza, kako dobra je ta naša mati Marija. ta Litanije Matere božje. fe Marijina pesem. {(^ C -v:a-v;» % •>.-j > i- > SU? "iV Voir -iir \Ai- "iir cai ^ -;I> '.■: 19. DAN. Molitev: Pod tvoje varstvo . J^^ARIJ 1NA božja pota so nadaljni dokazi Marijine skrbi in varstva do svojih otrok. {£ ^ Že njih začetki so skoro po v s idi samo hvaležnost za kake prejete milosti, {fjp {*} Ta ali oni posameznik, ta ali ona občina, okraj ali cela dežela ali cel narod je j«-, bil v kaki potrebi ali stiski ter se j< /aupno zatekel k Mariji. Vsa svetna po- J-i moč je odrekla. Nikjer in od nikogar ui bilo več pričakovati pomoči. Samo ena Jj? pomoč je še mogoča Marijina. Bili so uslišani. Pomoč je prišla tako nepri-čaknvNim til.-,, iwn-i(li,iii-i < 1 -> n i si i nuiidi mislili drui'ai'e. kakor: M ari i a nam čakovano, tako nenadoma, da si niso mogli nii>liti drugače, kakor: Marija nam L C g% 4J8.m m. A».J -/."i- V'Z-XV- W- 'K- m ■'>''■■ %% $1?. je pomagala. In hvaležnost je potem prinesla tolike žrtve, kakor so bile potreb ne za zidavo te ali one cerkve. (U In potem, koliko zaupnih zdihov se je izvilo iz prs trpinov, koliko grenkih ^ solza se je izjokalo v teh cerkvah pred podobo Marijino, koliko obupanih je ^ ^ tu našlo novo upanje. Koliko človeške bede se je olajšalo'pred Marijinimi sli- ^ -š" kami in kipi po teh božjih potih. ^ Da, tu so tekli viri materine ljubezni in pomoči v srca tisočerih stiskanih. J** Kaj čuda, da je prihajala množica za množico v te cerkve od blizu in daleč. Je zaman! Sirote smo, ako nimamo matere. Marija je naša mati, zato se @ vedno zatečemo tja, kjer je ona — dih njene ljubezni in milosti. Litanije Matere božje. Marijina pesem. 20. DAN. $ $ $ $ 3S> 3> $ $ $ «N< (tfa m Pod tvoje varstvo . • . . ljubezen pa dokazujejo tudi številni ozdravljeni Molitev S MUJ1NO materinsko (4 bolniki. fpL Marijo kličemo v litanijah "Zdravje bolnikov". Če je kak naslov prime-ren, ki bi posebno jasno pokazal Marijino usmiljenje — je ta. Bolezen, kako se je bojimo. O ljubo zdravje, kako si dragoceno 1 Se le, ti ti w ko človek zboli, to jasno spozna. Kdo je toraj večji revež, kdo bolj usmiljenja ta vreden, kakor ubog bolnik, kakor bomo vsi preje ali sleje, več ali manj. Bole- ^ zen je vrhunec človeške reve. Že Gospod Jezus, koliko usmil cilje je imel z njimi! Kako rad jih je oz- dravljal! Kako je žarelo njegovo usmiljeno oko, ko je slepemu dal vid, gluhemu sluh, hromin zdrave ude, ko je gobove očiščeval in ozdravljal vsako- ^ vrstne bolnike. ig* Tako se zdi, kakor bi tudi Njegova Mati Marija imela posebno usmiljenje z bolniki. Zato pa, koliko bolnikov je že zadobilo zdravje po njeni priprošnji. ^ Kolikokrat je zdravniška svetna veda obupala nad ozdravljenjem Toda bolnik je zaupal na Marijo, se s trdnim upanjem in gorečo molitvijo obrnil do nje in bil je uslišan. Ta spis ne dovoli, da bi navajali zglede, ki so jasni kot beli dan ^ in potrjeni, da se niso zgodili naravnim potom, da je samo goreča molitev in g* trdno zaupanje na Marijo doseglo ozdravljenje. gfc Seveda, večno ne bomo živeli na tcin svetu. Prišla bo bolezen, ki bode zad- ^ nja, smrtna. Toda vsikdar v bolezni, zatecimo se z zaupanjem k Mariji, kajti tisočletna skušnja je postavila v litanije: Marija, zdravje bolnikov, prosi za nas! Litanije Matere božje. Marijina pesem. 21. DAN. Molitev: l'od tvoje varstvo .... l-i OLJ, kakor za bolnike na telesu, ima pa Marija svojo materinsko skrb za bolnike na duši zašle svoje otroke. Najprej Marija kot skrbna Mati varuje svoje otroke, v skušnjavah. hmnMmmMnmmnmMHnnnmmmmnMmmt ti ti ti ti ti ti ti ti ti ti mmwmwwmm^wwmmwmmmmwwwwmwmnnmtz & . . g Skrbna mati v svoji ljubezni do otroka na vso moč pazi, da se ne prehladi, te da se ne ponesreči, da ne zajde na slaba pota. Lažje je varovati dete bolezni, ^ kakor pa ozdraviti je. Enako tudi Marija varuje svoje otroke. ^ Marija je ona žena, ki je kači glavo strla, zato se je satan boji. Koliko ^ ^ skušnjav imamo v vsakdanjem življenju. Kako nas zalezuje sovražnik, da bi gs? ^ nas uničil, ter nas storil nesrečne časno in večno. Ima tri dobre pomagače, ki ^ Sj;) mu pri tem pomagajo: poželenje oči poželenje mesa in napuh življenja. Hu- ^ C^j dič, svet, svet in naše telo, to so trije veliki zavezniki, naši sovražniki. ^ f£)} Zato bomo varni le pri Materi! Vsi, ki so ohranili v življenju svojo nedolž- te nost, ki so ostali stanovitni v sv. veri, ki so ostali hrabri v boju za poštenje, so te ^ dosegli to po Mariji. To je vedela tudi tvoja mati. te Ko si odhajal z doma v Ameriko ako si imel dobro mater, ženo. kaj ti je ^ slovesu stisnila v roko? Rožni venec! Kaj si si obesil na vrat? Svetinjo, škapulir--Zakaj? Odhajal si v tujino, v novo življenje — v neznane razmere: ^ Videl si naprej nevarnosti in bal si se, da se v njih ne boš pogubi]. Videla jih je tvoja mati, žena in bala se je za te. Vedela je pa tudi, da si varen samo te 1)1' Materi Mariji. Zato rožni venček, zato ta škapulir in ta svetinjica. Ako si ^ ^ morda zašel tu. kdaj si se popolnoma zgubil? Kajne, slovensko dekle, slovenski fant, žena, mož, ko si vrgel od sebe rožni venec, škapulir ali svetinjico iz vratu, p Marija je edina obramba v skušnjavah. W . % Litanije Matere božje. {p Marijina pesem. $ _ ® 22. DAN. | ->--•< Molitev: Pod tvoje varstvo .... $ , ; ^ l\ AKO skrbna je mati, če otrok zboli. Kako mu ljubeznjivo streže! Kako išče zdravil, kaj bi mu dala, kaj storila, da bi ozdravil. p Se'bolj pa boli materino srce, ako se ji otrok zgubi. O koliko prejoka! ^ Tako tudi našo nebeško Mater Marijo boli, ako zajdemo v grehe, ako zbolimo na duši. O kako jo skrbi! Kako gre za nami! Koliko bi tudi tukaj vedela človeška srca povedati o skrbi in dobroti ne-beške matere Marije, namreč o Marijini ljubezni in skrbi do grešnikov. te Oče zavrže sina, ako ga ne v boga. Ne pa tako mati. Kako je šla sv. Mo- ((:;; nika za svojim porednim sinom Avguštinom. Od doma je šla v Chartagijo, iz ftf? ^ Chartage v Rim in iz Rima v Neapel, toliko časa. da ga je pripeljala na pravo p 1>()t' O človek, ko si zašel na napačno pot, na pot greha, mladenič, dekle, ako si se vdala grehu, ako si bolan na duši, zateči se k Mariji, zateči se k svoji Ma-&/}' teri. C,lej. to je Mati, o kateri pravimo, da je pribežališče grešnikov, o pridi W k nji! Nič se je ne boj saj je mati! Če te vse zapusti, če te vse obsoja, če vse pobira kamenje, da te kamenja, ta Mati ima za te samo ljubezen, samo po-$ "»'"vanje. ' g Zato priporočaj se ji tudi ti, ki si zašel. ( e si na vse pozabil, ce vse sovra-S& žiš. samo Marije ne po/.ahi, samo Matere ne sovraži in rešen boš. Matere slovenske, zlasti ve ne pozabite na to, da je Marija pribežališče Kit ta ®ummmmmnmmMmmmwm®wummmmmw® ...... ti grešnikov. Prosite jo pomoči za svoje izgubljene sinove in hčere, ako so po-redni. Kličite, molite, prosite, jokajte. Ta Mati je tudi zgubila Jezusa, zato ve, kaj se to pravi, razume vašo bolečino, o zaupajte na njo. W „. Litanije Matere božje. ^ Marijina pesem. {£3 I' .....' g i 23. DAN. g ** -S- 'Si; S)} Molitev: Pod tvoje varstvo . • . . ta A O ^ r-^ R1 ljubezni do Matere, si moramo pa prizadevati tudi za ljubezen do /;-;> t 1 Sina. . .. g Materina ljubezen do otroka, je prava ljubezen, za to .je nesebična, to se pravi: Mati se čuti bolj srečno, če vidi svoje dete srečno, kakor če je sama ^ 0 srečna. Ako se časti sin, se čuti v tej sinovi časti veliko bolj češčena, kakor pa če kdo njo samo časti. "Za me naj bode, kakor hoče, samo da bode za dete ta [j*} dobro." Tako čujemo pogosto govoriti ljubečo mater. Kako prisrčna in tudi kako nesebična je pa gotovo ljubezen Marijina do {g: svojega Sina Jezusa. Zlasti sedaj v nebesih! Kaj je vsa ljubezen vseh mater skupaj v primeri z ljubeznijo, ki plamti v tem čistem materinem srcu. Kaj čuda toraj, da tudi Marija želi le sinove časti, da častimo in ljubimo sina. Da, vse češčenje in vsa ljubezen do nje, ali nima samo ta namen človeška srca pripeljati k ljubezni Jezusovi? Lurd posebno lepo to dokazuje. Tam se ta gode čudovita dela- Tisoče bolnikov je tam v trenutku dobilo in še dobiva lju- (v-* g-j bo zdravje. Mati Marija je tam odprla mogočen vir milosti in usmiljenja. To- {(fi! jtta da, kako se vrše ta čudovita ozdravljenja? Velika večina se jih izvrši med slo- ^ vesno procesijo z sv. Rešnjim Telesom. Tako hoče Mati dokazati, kaj želi s ^ svojimi čudovitimi deli — ljubezen do Jezusa. Ako hočeš toraj biti pravi otrok Marijin, ali moreš biti brez ljubezni do ^ Jezusa? Ne! Ljubezen do Jezusa in ljubezen do Marije je samo ena, ki ne mo->!;)} re biti razdeljena, kakor ne morete biti razdeljena tudi Mati Marija in Sin Je- ta ® zus', J ; ^ Zato človek, ta lepi mesec se nagiba k svojemu koncu. ( ul si marsikdaj o ljubezni do Marije, ako si sledil tem šmarnicam, si gotovo ponovil večkrat trdem sklep: "Marijo bom ljubil kot otrok celo svoje prihodnje življenje I" |* gs^ ročajo. da se zdržimo mesa vsaj enkrat na teden. te Vendar je pa gotovo, da naša lena narava, naš meseni človek v nas noče te » ' ' w spolnujemo. ^ Ali moremo toraj biti dobri otroci Marijini in zanemarjati te dolžnosti? Ne! Ravno ljubezen -. ..i : . t:..i :i o .... i. i . __ m.U I., HnU.i,,, 1 .1.. Uni« V:.' to Sv. Pavel je ljubil Boga. Kako ga je gnala ta ljubezen od kraja do kraja. od mesta do mesta, od dežele do dežele iskat src, da bi vsa ljubila Boga. "Lju- -"i i ur mu nir^i.i, (ni iii-/nr iin ur/rn -1 v , > i.i t.i \ .........i i.. r^.i. , ,, , - ')PZOn Kristusa me žene", je pisal. ^ ^mnM^mMmmmmmrmmmmmmmmmmmmk 16o ___ © ^ i,_ ~ - —^ KM C M KM |/M I'M KM KM I'M KM K M K M KM K\l KM K\' KN) K» K*' KV K M <'M KM »< >» K M KM " M. v/ V- yr r / v/ » ' v' \ r , \ t y \ r \;<- \V v' v' v;' »V >•/ ,, v/ v< »;/ v' s;/ f ■»£' i'n'i- v'rir -Ž if lif Sit ^iŽ" M Si? i® Sž M S Ž- VnV VnV Vif -Jtit "ii' ^ ^ Sv. Frančišek Asiski je ljubil Roga in šel okrog iskat grešnih src da bi jih ogrel za ljubezen do Boga. Da, še naravo, ptiče in živali je nagovarjal, naj ne pozabijo, da so vsvarjene za slavo božjo. ^ TSv Kogar jaz ljubim, želim, da bi ga ljubili vsi. Ako je toraj tvoja ljubezen do Marije prava, mora biti prav taka. Ne sme in ne more ostati samo pri tebi. Ogenj greje, sveti, in mora greti in svetiti, ta Ljubezen je tak ogenj. Ako nima tvoja ljubezen te lastnosti, ni ljubezen, ni fe* °£cnj- ti Zlasti sinova ljubezen do matere se kaže v tem. Zato otrok Marijin praviš, {<5 č?*} da ljubiš mater Marijo. Kaj si pa že storil za razširjenje njene časti? Kaj si ^ pa že storil da bi tudi druge pridobil za ljubezen do Marije? Mesec maj se nagiba h koncu. Šmarnice na majevem altarju venejo. Cve- tje v naravi odpada — pripravva za sad. Toraj, kakšen sad bodo rodile letošnje ta '-l';} šmarnice v tvojem srcu! Bodo li zvenele brez sadu? So se li razcvetele zastonj ta in bodo zvenele in odpadle? ta Ne tega nikakor ne! Prvi sad teh šmarnic bode ljubezen do Marije v mojem srcu, in sicer nova, {£;: goreča, otroška ljubezen bo to. Tako, kakor otrok ljubi mater, tako bom jaz gfc ljubil Marijo v prihodnje, do moje smrti. * ip -'Ji' Drugi sad šmarnic pa bode, da ne bom zaprl ljubezni do Marije v svoje srce, temveč ven mora! Ogenj v mojem srcu mora ogreti vsa srca kolikor jih ta bom doseeel- ta g* Litanije Matere božje. ));; Marijina pesem. ta _ . - - fffi 26. DAN. K-i'- Mi J.' Molitev: Tod tvoie varstvo ... O je pisatelj teh vrstic odhajal leto za letom od doma v šolo v mesto, •;( ponavljala je pri slovesu njegova mati vsako leto po sto in stokrat: Sin Marije ne pozabi, pa tudi Marija tebe ne bo! — O kako sem hvaležen dobri m i v;} materi za te lepe besede ! ta Marijino češčenje, ljubezen do Marije, je znamenje zveličanja. pravi sv. t.; Bernard. Kdor Marije ne pozabi, ta se ne bode zgubil in ako se zgubi, ne bode nesrečno končal svoje življenje. Mati Marija ne bode mirovala, dokler ga ne ^ privede nazaj na pravo pot, gft Zlasti to velja za mladega človeka, za ona leta, katerim pravimo neumna ^ leta, ko je človek, kakor bi bil malo zmešan. Posebno za ta leta je samo ena ta rešitev — Marijino varstvo. Sfl To pa ve vsaka dobra mati. Zato pa zgodaj v prvih nežnih otroških letih, ti žr uči dete sklepati ročice in zgovarjati besede: Ave Maria, češčena Ma- {■(!? Jf^j rija, že mu kaže sliko Marijino češ, "Detece moje, glej mater tvojo". Že ga navaja k temu, da vsak večer, ko lega k počitku, predno zaspi, pošlje še en mu pogled, še en vzdih, še eno molitev proti nebu, k svoji materi Mariji. Uči pa, ^ jJJ da se zjutraj, ko vstaja, najprej izroči s kratko molitvico varstvu te Matere za J^ čez dan. Navaja ga, da se v vseh važnih stvareh preje zateče v molitvi k Mate- ta ri za pomoč in ga tako pripravlja za to nevarno in odločilno dobro življenja. 0} ti immmmmmmmmnmmmm$mmmmMmm& if ^ V % ir-bV^if %'>i'OHB rJ<« a « a -S; a « a « a # a CMS ^ a -S; 'i-« S -S; S š; 3;«1 if. $ ............ i Tako ga oborožuje z najuspešnejšim orožjem za težke boje srca, mesa in sveta ^ in ga tako zavaruje z mogočno trdnjavo Marijinega varstva in brambe. uz; O srečen tak otrok! ^ Mati, sad tvojih letošnjih šmarnic naj bode ogenj, ki gori v tvojem srcu ^ do Marije da bodo ogrel v tej ljubezni pred vsem tvojo družinico. Štfl Vidiš mati, svet bode preklinjal tvoje otročiče, nikar jih ti ne preklinjaj, te č^ temveč blagoslavljal z maternim Marijinim blagoslovom. Vidiš, nevarna so te leta, v katera gredo tvoji otročiči. Mati, dolarjev si bodo pridobili sami. {g; Svet je še bogat dovolj za pridne roke. Ako bode hoteli tvoji otročiči, zaslužili si bodo lahko, lažje,, kot ti milijone- Eno pa jim nihče ne ^ bo mogel več dati, in to tudi sami ne bodo mogli zaslužiti — sv. vere, zlasti pa i? i) ljubeni do Marije. ^ O, mati, daj otročičem mater. Obljubi jim z Jezusom : Ne bom Vas zapustila te sirote, ko jaz umrjern, dala vam bodem drugo, boljšo mater, ki ne umrje — te Marijo. te £)} O, mati, o oče, kako bosta lahko mirno zaprla svoje trudne oči na smrtni '3- postelji, ako sta pustila otrokom dedščino, kakršno nam je zapustil Jezus: Sin glej tvoja mati! ^ Ali ne boš mati, stariši, ali ne bodete nocoj naredili tega sklepa. O, kako lep sad bodo obrodile letošnje šmarnice za vašo družinico, ako bodete to skle-w nili in se po tem držali. g: , .. ' te ?>L Litanije Matere božje. ^ ^ Marijina pesem. ^ I s | 27. DAN. | ^ Molitev: Pod tvoje varstvo .... te /\ L1 si že opazoval ogenj. Dokler so kosi drv ali premoga skupaj, kako lepo gori. Drug druzega vnemajo. Vzemi pa kos gorečega premoga proč, p da bode sam, takoj bode ugasnil. Tako je tudi z našo ljubeznijo do Marije, do Boga. Čim več nas je, tem £)> večja je ljubezen v vsakem srcu. Drug druzega vnemamo- Zato se pa po vseh te župnijah vstanavljajo še posebna ognjišča Marijine ljubezni — kjer se združu-jejo srca in ogrevajo drug druzega za ljubezen do Marije — razna Marijina % društva, Marijine družbe za mladino, materina društva za matere, bratovščina ^ X rožnega venca za vse, karmelske bratovščine in druge. To so ognišča, ki ogrevajo srca v ljubezni do Marije. In res. V župnijah, J kjer imajo taka Marijina ognišča, kjer imajo ustanovljena taka društva, kako vse drugače je, kakor pa tam, kjer jih ni. Srca so razdeljena in ugasujejo- te Zato dobri in goreč duhovni pastir v ljubezni do Marije z veseljem usta- (g navija in vodi taka društva. Ljubezen do Marije ga žene k temu. In po teh og- {§ Šj} niščih ogreva srca vse župnije ! te gta Dober otrok Marijin ne ostane sam, temveč se pridruži drugim, ki so ena- kega duha in srca, stopi v društvo, da se ogreva od drugih src. Človeku ni ± JT dobro samemu biti. Ali so v vaši župniji taka ognjišča? Ako so, ali si njih ud? Zakaj ne? 16 2 13) ti P; pozabi na priliko o ognju. Ogorek sani bo ugasnil, skupaj z drugimi bo krasno gorel. Ako hočeš toraj, da bo gorel, veš kaj ti je storiti. ^ T-jjkJ Mati, imate v župnijah otroška društva. Ali so tvoji otroci v njih? ^ Zelo veliko lahko storimo za razširjanje ljubezni do Marije z razširjanjem listov, ki so posvečeni Marijini časti in časti njenega sina. 7;; Tisk je dandanes velikanska moč in sila, ker vse bere- Kakor se pa lahko ^ ^ silno veliko slabega stori s slabim tiskom, tako se pa nasprotno lahko silno ti ^ veliko dobrega stori z dobrim tiskom. Marijin list je kakor tih pridigar, ^ ^ ki ne pridiguje v kakem kraju skupno in morajo poslušalci priti k njemu, tem- ^ 54 £re 011 za poslušalci, vsakemu posebej. Sam list "Ave Maria" čita nad 20.000 Slovencev po Ameriki. Vsaka številka je toraj pridiga 20.000 na enkrat. g« Kdor toraj razširja tak list in mu pridobi enega naročnika, ta ne prido- S bi koga, da bi prišel poslušat eno pridigo, temveč mu preskrbi pridigarja, ki ta mu prihaja pridigovat v hišo dvakrat na mesec ali trikrat. — Poglej kamen W pod kapom. Trd je in kapljica je majhna, vendar vidiš, 1 da sedaj ne vidijo nesreče, v katero drve. ti Da, molite drug za druzega, da bodete vsi ohranjeni, nas opominja tudi ti sv. pismo. Kdor ljubi Marijo, bode gotovo tudi rad molil za spreobrnjenje trnih ki je ne ljubijo. Prva in druga prošnja pri molitvi očenaša, katero nas je naučil sam ^ Gospod, je "Posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo". Tako tudi pri molitvi, češčena Marija, najprej prosimo: naj vsa srca ljubijo Marijo. % Da, če kak narod v Ameriki potrebuje molitve, potrebuje jo naš slovenski ta narod. Kako dobri so prišli sem nasi mladenči, dekleta pošteni naši možje, že- ti 0 ne. Toda, ali vidimo pri kakem narodu večje sovraštvo, do križa, do vere, cer- ti g*} kve, I loga in Marije, kakor ravno pri 11:1.eni? \li se v kakem drugem jeziku tiskajo tako bogokletni članki kakor v našem?" Vse za hudiča, vse za boj proti g* jL Bogu in križu!" je klic skoro vseh naših naselbin. Vse je dovoljeno, vse se um %, -s,up. samo v cerkev ne! Vso je pametno, pijančevanje, nečistovanje, vse hudo- ^ bije, vse, vse, samo vera ki to prepoveduje, je humbug. O Marija, naša ljuba mati, zakaj si zapustila svoj slovenski narodi Po- ti S'CJ. kako se kot posledica teli razmer pogreza naša mladina v grehu, kako ti QOOOOOOOOIIfioooooooillioiliioooooiiod ^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmimmm $ ... te cfž} se utapljajo naši očetje v ostudno pijančevanje, kako nase matere izgubljajo gg dobro smisel za vzgojo otrok. Samo denar, samo vživanje in neumno življenje, ^ ples in skakanje in norenje, kakor pred vesolnim potopom. ^ rjf Pa, če bi stariši sami divjali v lastno časno in večno prekletstvo, če hočejo, še Bog jih ne bo zadrževal. Toda gorje, vidimo kako slaba mati rdečkarski te $ oče vleče zaseboj tudi svoje uboge nedolžne otročiče! kako starejši pokvar- te jenci vlečejo za seboj tudi mlajše ! te cS Ako vidimo slepca tavati po poti, proti prepadu, kjer se bode strmoglavil, povej človek, kakšno srce bi moral imeti, ako bi rekel, "kaj meni mar! Če hoče, pa naj se ubije. Vidiš, večji revež je človek, ki je slep na duši! Kakšno vero v večnost, v •jrf dušo moraš imeti, ako ga ne skušaš rešiti. Dasi nevreden, otrok Marijin je ven-dar. "j;} O da, molimo za razširjenje Marijinega češčenja. Molimo pogosto za naše nesrečne brate! Rešujmo, kar se še ga rešiti, zlasti molimo, molimo, molimo k {£: Mariji, pribžališču grešnikov ! gj Litanije Matere božje. Hi Sj} Marijina pesem. te & ' te $ 29. DAN. te $ te Č;^} Molitev: Pod tvoje varstvo .... ^i« Z') T MAŠ prijatelja. Poznaš ga skozi in skozi in veš, da je vreden tvoje ljubez C'-' A ni. Prideš pa v družbo, kjer ga zelo napadajo in vse hudo zoper njega go-vore in to po krivici. Ako si ti res njegov prijatelj, ali boš na vse to govornje- te nje tiho- Boš molčal in molče odobraval to govorjenje? te gk Ali vzemimo nasprotno, da je bil tvoj prijatelj, ,da je bil tvoj lastni sin. Iti ni imel toliko poguma, da bi se za svojega očeta potegnil. ~J>> jr i . • 1 • 1 • • 11! _____• .......1 _ T........ Kdor toraj ljubi svojo vero, ljubi svojega gospoda Jezusa in mater Marijo, ta se bode povsodi nevstrašeno potegnil za nje. Nastopil bo junaško in odloč-w no, tako da se bodo bali v njegovi navzočnosti govoriti kaj tacega. Kesni časi so dan danes. Hudobija je dobila nadvlado nad dobrim. Krivi te S-Ji nauki so zastrupili javno naše življenje, javno mnenje in tudi že družinsko živ-5)) ljenje. Med tem ko so dobri, spali prišel je sovražnik in zasejal ljuliko med te pšenico in sedaj poganja sadove. ^f;; Dandanes se gre za odločitev, ali smo celi možje na mestu, ali na celi od-padniki. Kdor ni z menoj je zoper mene, velja danes bolj, kakor kdaj poprej. Kako žalostno je med nami po naših naselbinah. Pa zakaj je tako? Zato, ker so se dobri možje naprej dali zavoditi, da niso takoj znali, kam ti nasprotniki ^ -v;! prav za prav hočejo. Pozneje pa, ker se niso odločno postavili v bran za svoje te prepričanje po jednotah, pri društvih. Tako je hudobija vedno bolj predrzno te $$ nastopila in kje smo danes--- Ta mesec smo se navdušili, da se hočemo obrniti nazaj k svoji Materi Ma- ^ riji in se je okleniti z novo ljubeznjio, z novo udanostjo in zaupanjem. Njen gžš vzgled, ko je šla nevstrašeno za svojim sinom na Kalvarijo in celo pod križem ** stala pri njem, ta vzgled naj nas navduši in ojunači, da bomo šli z njo tudi med sovražnike in z njo prenašali tudi zaničevanje ako potreba. ttftO00&0liaO00aaOO8O8OOftftOO0v v' v v'f v•> v'.'s V Z' $ # ^^ v, tf v, % ^ v',; v. y U V v,v, r- v,yv, v, v, v v, v v, m v, m m V."i'yV vb^' Vyir "i'n'ir "ibV -bi-' VuV VyV ^b? VuV cbV xbV ^b- -bV "ibV xbV "ishV "čb- sčbV fir "ibVr *ib> "^b- » . .. ti Naša ljubezen do matere Marije nas bo navduševala, da se bomo povso-di postavili v bran za svoje prepričanje, za svojega Gospoda in svojo Mater- ^ Z Bogom in Marijo hočemo iti za narod in svoje zveličanje nevstrašeno ^p in junaško po zgledu svoje matere Marije. ^ Litanije Matere božje. Marijina pesem. {((i: r=} ti ft 30. DAN. ' ti ti ';:} Molitev: Pod tvoje varstvo .... § IT' OLIKO naših rojakov v Ameriki je zgubilo sv. vero in se udalo stras- {**] £V IV tem> grdemu in nespodobnemu življenju. Zakaj? Zato, ker so zdravi, za- ^ % služi se tudi precej dobro, mladi so še. Toda, ali bode vedno tako? Ne, časi se l,odo spremenili. Kakor z brzovlakom hitimo proti svojemu koncu — smrti. jfČe preje ne, takrat se bode vse spremenilo. Ko človek gleda smrti v oči, takrat y je drugače. Zato vidimo, kako se marsikaka roka dviga v življenju ta p s pestjo proti Bogu, v smrtni uri se pa tako tresoče steguje po križu, rožnem vencu. Kako marsikak jezik v življenju preklinja Marijo, v smrti pa, kako milo jo kliče na pomoč. — Kako marsikako oko v življenju prezirljivo gleda na slike {gj Marijine. Kako pomilovalno gleda na one ki jo ljubijo in časte. V smrti, ko to ^ oko gleda življenje in smrt v pravo luči — kako milo se ozira, kako proseče ^ se upira — na sliko Marijino. ^ !:(! Ne, ne! Ne svet, ne rdečkarija, ne pijančevanje, ne nečistovanje bode v to- lažbo v smrti, temveč križ in rožni venec. In večina dajo mrtvemu v roke križ in rožni venček ovijejo okrog rok. ta Toda zaman se bode še le na smrtni postelji obračalo oko na sliko Mariji-no, zastonj se umirajoča roka oklepala rožnega venca - ako ga v življenju ni ta maral. Ne v tolažbo, temveč v povečanje dušne boli mu bo rožni venec na ta smrtni postelji . . . "O, zakaj sem bil tako neumen?" Odpusti mi mati, od- pusti?" . ti »Ji Kako velika je pa tolažba, katero daje mati Marija svojim otrokom ob {gjj ;••}; smrti. Sv. Stanislav je umirajoč prosil, naj mu dajo rožni venec, "('emu ti ^ j:-! bode — so rekli saj ga ne moreš moliti." "Vendar se mi pa zdi, kakor Mg pj vez ki me veže z mojo Materjo. __ ^ Koliko Marijinih ljubiteljev se je veselilo smrti. Kaj se bi bal, saj j<-mati pri meni. Saj grem domov k ljubi Materi! Ali si ne želiš tako lepo smrt? Da! Zato ljubi svojo mater v življenju in sladka ti bode njena ljubezen smrti. Rožni venec na tvoji roki bo pričal: Z rožnim vencem je srečno živel, ta z njim umrl, z njim gre k večnemu počitku. ta Litanije Matere božje. Marijina pesem. . i ta $ ti W> ti $> ti ftoaoaaooaoooooaimooisaooooaoaoao S if. « ifVi if a K a it a >'•? if « a >'? ;'<>'.; » 4? $ if.» « a <'; >';y -!? w s? v >'; i -i;;!< V' 'f V' f, i « » « f « S « »«!? ^ ^/»sloV -Ju-; \iy; Jr.; -oV vf:V V;>V Viir vi:V VoV Vii' - -JiSi -Jii: itii ■■Sui■; ■■Jii: Jii-' vuV ~J:& V:£r Vti? -Jiji m i) 31. DAN. Molitev: Pod tvoje varstvo . • . . Z Bogom! a pravi Z Bogom ! nas vse pozdravi. Ste k šmarnicam hodili Lepe nauke poslušali Da bi se po njih-ravnali. Za Vas bom prosila ()j, z Bogom, preljubi! i te te te m te te "ši- Da, Z Bogom lepi maj! Ko si prišel, smo se te /.veselili. Toda, zadnji dan ^ :;;)} danes, zadnjič smo se zbrali nocoj pri šmarniškem altarju. Da, z Bogom lepi K/* t*} niaJ 3 im v,-:; '■v;) -V/) -V/J O ne, ne! Tega pa nikdar več, do te g« Toda, ali pa tudi: Z Bogom, Marjia? smrti! Na nagrobnem spomeniku kardinala I'ie v 1'otiersu so z velikimi črkami fe-vsekane v ka'men besede: Tuus sum, Mater — Tvoj sem, Mati! Te besede te so napisali na spomenik vsled izrecne želje v oporoki umrlega kardinala. Ta te veliki mož je dobil od svoje matere veliko ljubezen do Marije. Mati ga je na- [g; vadila, da je pri vsakem važnem koraku izgovoril besede: — Tvoj sem Mati! ^f« Tako je vse svoje življenje preživel v zvesti ljubezni do Marije, zato je hotel biti Marijin tudi v smrti. Tudi v smrti sem Tvoj, Mati! Tako hočemo tudi mi storiti. Da, z Bogom, lepi maj! Z Bogom, lepe šmar- ^f nice! Toda, naše srce ostane pri tebi Mati. Ta mesec smo se pri teh šmarnicah te ogreli za novo ljubezen do Marije. Zato pa ostane.naše srce pri Mariji do smrti. ::;)} Šmarnice pri altarčki se bodo posušile. Lučka pri Mariji bode vgasnila, zapuščen bode šmarnični altar. I'a naj bode! Saj smo si ta mesec postavili v ;h\ svoje srce nov lep šmarnični oltarček. Sliko Marijino smo si globoko vtisnili v svoje srce, tako globoko, da je ne bode več izbrisal ne hudič, ne Svet, ne greh. Tvoj sem, Mati •V/i -v/J '•V/l m tt&\ . ... . . . fi&š To sliko Marijino smo si tudi lopo okrasili s cvetlicami. Tu je lepa rdeča vrtnica ljubezni do Marije, šmarnica zaupanja do Marije. Lučka, sicer slaba, te vrtnic vendar goreča, je že tudi prižgana luč sv. vere. Tudi ta ne sme več ugas- te niti do smrti. Toraj, še enkrat: Z Bogom, lepi maj! /. Bogom lepe šmarnice! Mati Ti pa, glej tvoj sin! Bodi mi Mati, Tvoj sem Mati! in tvoj hočem ostati do smrti. O Marija, ljuba Mati, dane.s k sklepu šmarnic se ti z nova darujem in posveti tim popolnoma, l i bodi moja mati, jaz hočem ostati tvoj zvesti sin. Amen. '■■M Litanije Matere božje. Marijina pesem. te te te %nmmmmmm¥m te i66 s * I « i i i i i i H J? Jaz sem Marijina hči..... Nežika Rauch. Mladenka srečna sem, imam Marijo mater ljubo, ki me varuje pred pogubo. Njo ljubim s srcem vsetn! Zato presrčna sem! ker sem Marijina hči. Ko grešni svet preti, da mi srca nedolžnost vzame in v njem ostuden ogenj vname Marija v bran hiti. O, ni se bati mi: Ker sem Marijina hči. Ko lastno me telo in z njim sovražnik stari skuša, da njima bi služila duša, premagam ju lahko če spomnim se samo : da sem Marijfta hči. Da. srečno sem dekle, ker mater jaz imam Marijo! Zato pa vsikdar naj glasijo se spevi iz srca tje gori do neba": Jaz sem Marijina hči. Šopek Mariji. Nežika Tomčeva Daj mi, majnik ti cvetoči cvetja najkrasnejšega da ga v šopek ji povijem sredi mojega srca. Daj mi lilijo snežno belo k nedolžnosti je znak daj mi vrtnico rudečo v njej ljubezni vzdih gorak. 1 )aj vijolico mi plavo, ki ponižnost ž nje blesti, šmarnico mi daj preljubko ki pobožnost nas uči. Daj mi ptiček pesem krasno k spevu naj pridružim se ti jaz, da Marijo srčno ljubim pesem ta naj bo dokaz. I I K •;«• »> •;«• at- CCs (.'vetke v šopek ji povijem vanj pa zlijem željo to: vedno naj mi svež ostane, dokler srce bilo bo. * * S 8 i JJ5 4 4 v EUKRATIDA. K. o. f. m. , Oteomero, Oteomero, kaj moram zopet čuti ? Kaj še ne bode dosti tvojega trpljenja in mojega? vskliknila je Marcela, ki je nenapovedana planila v sobo k ( Heomeru in ga objela. Glasno je zaihte-la. Tudi Oteomero se ni mogel zdržati solz. Nalahno je odtrgal Marcelo od objema in jo posadil na divan. "Dete moje, ne jokaj! Težke čase ••nam, da, težke. Toda — Deo gratias!" "Da težke ure nam je pripravil vsem skupaj. Zato bode pa čutil! — Pri vseh bogovih! — Prisegam, da ne bodem miroval, dokler ne pomočim svoje roke v njegovo kleto kri", vskliknil je Lupercij in razburjeno vstal. "Sin moj, ne prisegaj!" pravi mu mirno škof. "Moje je maščevanje, pravi gospod Bog!" "L)a, moje bode tudi!" Vsedi se in se potolaži, Lupercij" pravi mirno Oteomero in si obriše solze. Marcela, to je moj prijatelj Municij Feliks, škof naše krščanske občine v Braga Augusta", pravi mirno Marceli. Skof vstane in se nalahko prikloni z glavo Marceli. Marcela, kakor bi ne čula, si brišeš solze in ne odgovori ničesar, "To je Marcela, Kastova sestra. Plemenita mladenka, kakoršnih je malo med sedanjo žensko mladino," predstavlja < )te-omero Marcelo škofu Feliksu. "Prišla je sem za svojim bratom in sedaj se žrtvuje zanj, du mu gospodinji." "Lepo je lo, draga Marcela. Ljubezen je hči nebeška, ki sladi naše življenje, /lasti ako je očiščena v ognju božje milosti." Se le sedaj, kakor bi se zavedla, vstane Marcela in poda roko škofu Feliksu. Videlo se ji je, da jo je presenetilo priti skupaj s tem človekom. "Kukratida mi je veliko pripovedovala o tebi, gospod, in o tvojih lepih naukih, katere si ji daf. Toda . . ." "Eukratida je bila dragocen biser v očeh božjih, zato jo je Bog vredno spoznal tolike slave krone mučeništva!" "In ta pes je stri ta dragoceni biser, ker ga ni mogel dobiti v svoje klete roke! Zato pa nobena kazen ni prevelika zanj!" "Lupercij, potolaži se! Ali ti nisem že povedal, ako hočeš maščevati Kukratido, ako hočeš iskati povzročitelja vsega mojega gorja in tudi tvoje žalosti, ni ti treba iti v Kastovo palačo. Prav tu pred teboj stoji krivec, ki ima vse to na svoji odgovornosti, in to sem jaz nesrečni zaslepljeni senator Oteomero." "Da, in sedaj ti je vse odpuščeno, kakor gotovo upamo od usmiljenja božjega," dostavi je škof Feliks. "Sin moj, tebe žeja po maščevanju! Po krvi Kastovi, pomisli! Vzemimo, da ^reš res sedaj ti v Kastovo palačo in mu zadereš ta meč v prsi do ročaja, da ga uničiš, ali si s tem kaj dosegel? Ali bode Eukratida oživela? Ali bode današnji slučaj neštorjen? Vzemimo, da gre Oteomero s teboj in skupaj storita ta krvavi čin? ali bosta po tem kaj na boljšem? Lupercij! — Da, poganski nauk zmote in zaslepljenosti, ki pozna samo sam sebe, samo osebni j»z> ta "jaz" ki mu je začetek in konec vsega stremljenja in delovanja, nas je naredil živaljske. Pozabili so ljudje, da smo si bratje, da imamo gori na nebu skupnega očeta, Boga, ki nas je vse vstvaril, kateremu smo vsak odgovorni za vsako svoje dobro in slabo dejanje, ki bode vse dobro plačal, vse hudo pa kaznjeval — Luper-cij, misli si očeta, ki ima več otrok. Vse otroke on enako ljubi. Ali misliš, da ga ne boli, ako vidi, da se otroci med seboj prepirajo in tepo? In ako si med seboj kaj narede, ali misliš, da bode dovolil, da se potem med seboj pretepajo? Ne! Vidiš naš Bog je naš dober oče. Ko je prišel na svet njegov Sin Jezus Krstus, v katerega mi verujemo in katerega mi oznanjuje-nio, nas je še posebej podučil, da smo mi vsi skupaj otroci božji in Bog je naš Oče. In On je, ki si je 'prihrani! maščevanje. On je gospodar in oblastnik čez vse. Njegovo voljo prestopi, kdor dela hudo, zato j(' 011. kateremu gre edino maščevanje. Ali razumeš?" Pežko je razumeti, gospod, zakaj bi se ne smel maščevati, ako mi je kdo krivico storil." "Krasen zgled nam je dal naš Gospod Jezus. Nov je imenoval nauk, katerega Je učil. Jezus uči, da si mora vsakdo prizadevati, da dela dobro. Kdor pa ne dela dobro, pa ga bode kaznoval Bog. Tudi svoje sovražnike moramo ljubiti. (V nas kdo tudi sovraži, ga moramo ljubiti, ker J(' vkljub svojega sovraštva otrok božji "i moj brat. Ne, ne, l.upercij, lep, nemški je nauk Kristusov. Lep je nauk splošnega bratstva, katerega je prinesel svet." 'Ali naj pa radi tega dovolim, da se mi dela krivica? Ker je Kast hudobnež in ni('. sovraži smrtno in išče, kako bi me •gonobil, ker je nesrečnega storil našega" dobrega Oteomera, ki mu je toliko dobrot *kazal ? Vse to naj se mu dovoli mirno '" nekaznjevano? Ne, gospod!" veruješ, da je Bog?" Da, verujem, dasi se mi zdi v /godbah ,ls'li bogov in boginj marsikaj neumne- ga, da ne morem vrjeti, da bi bilo res tako mogoče!" "Da, prav imaš! Marsikaj je pri poganstvu, kar se zdi človeku neumnost in kar je \ resnici samo strašna zmota človeškega razuma. Vendar, ti veruješ, da mora biti neko višje bitje, ki je nad človekom in nad vsem stvarjenjem ?" "Da, to mora vsakdo verovati, ker je jasno samo po sebi. Od kod bi bil potem svet, ako ni nikogar, ki bi bil začetnik sveta" "Dobro! Vidiš, ta Bog tudi vidi hudo, katero ta ali ta človek dela, pa ali ga takoj kaznuje? Misli si, da ti delaš hudo, ali si želiš, da bi te tvoj Bog za vsako hudo takoj strašno kaznjeval? Te uničil? — Vidiš, zato nas pa naš božji učenik Jezus uči, da moramo bližnjega tako ljubiti, kakor samih sebe. Kakor želimo za se, tako moramo želeti tudi za druzega!" "Da, v tem imaš prav!" "O, l.upercij, ko bi ti bila dana milost, da bi prodrl popolnoma s svojim srcem v ta le]i nauk krščanstva! V ta lepi nauk Jezusa! Kako lep zgled nam je sam v tem. Sovražniki so ga pribili na križ. Toda umirajoč je klical: "Oče odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo!" "Da, l.upercij poglej me! — povzame besedo Oteomero. Kdo je umoril mojo hči Kukratido? Kdo je kriv smrti toliko strašnih umorov kristjanskih junakov? faz, oh, jaz, nesrečni človek. Toda poglej me! Ali niso po pravici nedolžne žrtve, klane radi mojega fanatizma, klicale k Bogu /a maščevanje njih mučitelja, njih povzročitelja njih strašnega trpljenja? Da! In vendar, glej, ne samo, da nisem kaznjevan, našel sem celo še milost vseh milosti, ljubezen vse ljubezni — pravo sveto vero. < >, ko bi mogel dati kri, da bi i/.niil to krivico! O, da bi mogel dati vsaj svojo kri, da bi se skazal hvaležnega za to ne/merno milost! Vidiš Bog se ni /maščeval nad menoj, temveč dal mi ljubezen! Razumeš, Lupercij?" l.upercij se je zamislil. Uprl je svoje bistre oči v Oteomera in besede kar požiral. "Krasen nauk! In tako naraven in vendar nisem nikdar mislil nanj!" "Da, poglej Lupercij, jaz sem preganjal Gospoda, Gospod je pa klical za me milost ! — Ako moj Bog tako ravna z menoj, ali ni moja dolžnost, da ravnam enako?" "Lej) je ta nauk v resnici! Vendar. .." "Kaj, vendar? — Lupercij, povej, ali naj greva sedaj v Kastovo plačo in uničiva najivega nasprotnika? Kaj imava od tega? Ali sva potem kaj boljša? Ali se je s tem kaj popravilo? Ali nasprotno nisva midva prav taka, kakor je on, da slabejša, kakor je on? Ali nisva omadeževala s človeško krvjo svojih rok in svoje vesti? Lupercij, enkrat sem te že prosil radi mene, ne, ne, ne radi mene, temveč radi Eu-kratide, radi tega dobrega Jezusa, ki je prinesel nam ljudem tako krasen nauk, te prosim, odpusti Kastu. Vsa krščanska občina moli zanj in prosi zanj usmiljenja božjega." Marcela je pazno poslušala vsako besedo. Cula je veliko o ljubezni do bližnjega, kakoršno je učil Jezus in Nazareta že od Eukratide. Vendar besede škofa Feliksa so naredile velik litis nanjo. Posebno še, ker je bil Kast, o katerem sr je govorilo, vendar le njen brat. Dolgo so govorili še med seboj, dokler jih ni poklical strežaj l< večerji. Skof Fe liks je videl kako sprejemljiva srca ima v obeh, v Luperciju in Marceli. Zato ie pa še bolj navdušeno govoril in skušal šr globje v njih plemenita srca zasejati me božjih naukov in resnic. Večkrat je v srcu zdihnil k Bogu in jim prosil milosti razsvetljenja. Kakor kapljice hladilnega balzama so kapale te lepe besede na njih razbolena srca in oba sta začn tila nekaka posebna nerazumljiva, do se daj nepoznana, čutila. Milost božja je dr lovala- Skof Feliks je vedel, da se tako plemenita srca ne bodo mogla dolgo u-stavljati žarkom milosti božje. "Danes zvečer imamo službo božjo v kapelici na grobu naše Eukratide" rekel je slednjič škof Feliks. "Dovolim vama, ako hočeta, da se nam pridružita do gotovega dela službe božje, ko je dovoljeno tudi poganom biti poleg." Mala je bila čredica krščanske občine v Braga Augusta, ki je preostala od strašnega preganjanja in ki se je oni večer zbrala v pozni nočni uri v kapelici na grobu Eukratide. Vsi so bili popolnoma zagrnjeni s črnim pajčolanom, da se nikogar obraz ni mogel videti. Tako nista ne Marcela in ne Lupercij videla, kdo so ti, ki so navzoči. Škof jima je odkazal mesto prav tik vrat. Čudno jima je bilo pri srcu, ko sta bila v tej čudni družbi. Videla sta se že vjeta in peljana na moršče kot kristjana in tam strašno mučena. Oba je streslo. Vendar ostala sta mirno na sedtžih, katere jima je odkazal škof Feliks. Po evangeliju je imel škof Feliks nagovor na navzoče. Nalašč si je izbral življenje Eukratide, njeno veliko ljubezen do očeta in očetovo sovraštvo do kristjanov kot podlago svojega govora. Kakor kladivo so padale resne in odločne besede škofove na srci obeh poganskih poslu-šavcev za vrati. Marcela si je večkrat o-trla solzo iz oči. Po govoru sta morala zapustiti kapelico, ker se je začela najsvetejša daritev, pri kateri so smeli biti pa navzoči samo kristjani. Globoko ginjena sta šla nekaj časa tiho po vrtu proti palači. "Čuden ta nauk! čudna ta vera!" rekel je skoraj polglasno Lupercij- "Da, zares čuden, vendar vzvišen! Poganska vera ne pozna tako vzvišenih nazorov in čutil!" meni Marcela- "Nekako čudno gre do srca!" "Da, re«; čudno!" "In vendar, postati kristjan? . . Bah! Ne, lie! I'd liiti te sovražeue in poniževalne Ni-kie križanega Nazarejca? Ne! To je pod častjo Rimljana." "In vendar, poglej Oteomera!" "Čudno!" "Kdaj pa misliš oditi nazaj v Rim?" "V nekoliko dnevih." "Seveda naredil boš malo poslovitveno zabavo predno odideš?" "Na vsaki način!" "Sicer se pa jutri vidiva. Ne?" "Da." Molče sta sedla vsak v svoje nosilnice, se poslovila in se dala nesti vsak proti svojemu domu. Besede, katere sta čula nocoj, so na- redile globok litis na oba. Kakor nekaka skrivnostna, nebeško lepa pesem so se jima zdele vzvišene besede škofa Feliksa. In ta lepa pesem je našla odmev globoko doli v njiju plemenitih srcih. "Nauk krščanstva" je rekel škof Feliks, "je nauk človeškega srca in za človeško srce!" — Ali ni imel prav? . . . Toda, postati kristjan? . . . Globoko zamišljena sta sedela vsak v svoji nosil-nici. (Dalje prihodnjič ) Zidarjeva družina. F. V. P. of m. Zidar je jokal, jokal prepozno. Vedel je že prej, da je žena bolna in je zdravnik zapovedal varovati se ji vsake najmanjše razburjenosti. "Samo en slučaj je lahko usodepolen, potem ni nobene pomoči več", je naročal. Vse to mu je zdravnik povedal, a 011 še na to niti mislil ni več. Zena mu tudi ni tožila o kaki srčni bolezni. I n sedaj ? Morilec! Saj ni sovražil svoje žene, ljubil jo je — po svoje. Le ta nesrečna pijača! I i prijatelji, ti rdečkarji so ga zapeljali. Skušal je tolažiti svojo vest, da tudi drugi tako delajo, a zaman. In sedaj je prišlo tako daleč! . Nobeno kesanje več ne pomaga- Smrt j<' smrt in nobenega pripomočka ni za njo. Kaj naj stori, je premišljeval v svojem obupu nesrečnež. ' Živeti hočem zanaprej pošteno, nobenega saloona ne prestopim več in skrbel bociem za svoje dete." I reba je bilo žrtve, največje žrtve, katero zaniore dati človek žrtve smrti, da odprlo oči - pijancu. Kar je sklenil, je dosledno spolnjeval. ( ('!i prosti čas je prebil ob postoleji svoje Anice, ker se je bal, da ga tudi ta slabotna stvarca, sedaj edina njegova tolažba na svetu, ne zapusti in se preseli za mamico. Stara teta, katero je pozval po smrti svoje žene iz daljne vasi, mu je gospodinjila. Ta je večkrat pravila, da Anica ne bo dolgo živela, ker ima tako sanjave oči. Od materine smrti res ni bila Anica nikdar več vesela. Nikdar ni prišel z njenih prozornih ličic nasmehljaj. Prizadeval se je oče razvedriti jo, privabiti samo en prijazen nasmeh z njenih ličic — a zaman. Ko je bila še živa ljuba mama, vkljub bolehnosti in slabosti se je dete nasmihalo, tolklo /. ročicami, če je mamica iz bornih cunj naredila punčko, ali ji zapela pesmico. Ko bi Anica vsaj enkrat lazprostrla svoje nedožne ročice in se mu oklenila okoli vratu, kako bi bil srečen. Mamica je nesla njeno ljubezen seboj v prerani grob. Prestrašena je vedno gledala svojega o-četa, če se ji je pribljižal in si hotel pridobiti nje zaupanje. Vsako soboto zvečer je oče nakupil raznih igrač, iskal po trgovinah čepice, sraj-čice in razno drobnarijo za otroke, da bi stem razveselil svojo dete. Ko pa domov prinese in da nakupljene stvari, katere bi razveselili vsako otroško srce, Anici, s i in aino lepo zahv ali. Nobenega ljubečega pogleda ne žanje za tako lepe in iz hrane darove. Zaman čaka na njeno hvaležnost, zaman njegov trud razveseliti to čudovito otroško srce. Vedno težje je padalo na očeta to pre-ziranje edinega otroka- Čutil jc, da je ta, lasten njegov otrok, njegov neizprosen sodnik in otrokovo preziranje njegova zaslužena kazen za greh. Svojo ohsodho je bral v resnih očeh svojega otroka. Ali ni to dovolj trpljenja za nesrečnega očeta? Pogrešal je ljubezni žene, pogrešal ljubezni deteta. Bilo je zopet nekega sobotnega večera. I'red izložnimi okni je postal zidar in iskal primernega daru za svojo edinko. Večkrat je že hotel vstopiti v prodajalno, a vselej je zastal njegov korak. Nezadovoljen sam s seboj je pospešil korake po uglajeni cesti mimo predmestnih hiš, ne vedoč kam. Hotel je biti sam. Korakal je po drevoredu do pokopališča. Skrivnostna tihota je čuvala domovanje mrtvih, ko je stopil čez železna vrata. Lahek piš vetra je majal vrbe žalujke in njih listje je trepetalo skrivnostno, kakor bi blagoslavljalo mrtve, ki spe v njih senci pod temno ' "9 ruso. Počasnih korakov je stopal med grobovi. Pred priprostim železnim križem je obstal in se sklonil ob zelenem grobu. Molil je. Molil očenaš pobožno in go reče, kakor otrok. "< )dpusti nam naše dolge", tu je prenehal. Potok solz se je vsul z njegovih oči na zeleno gomilo. "Ali bo tudi meni odpuščeno?" je vzdih nil. "Ali mi bode moja Anica, moje dete odpustila? Ali me bo kedaj to srčno ljub Ijeno dete zopet ljubilo?" Dolgo je klečal ob gomili in težko >e, je ločil od nje. Nebroj zvezdic je že uii^ ljulo na modrem nebesnem svodu, .ko je vstal z gomile in se spomnil, da je čas iti . domov- Spomnil se je, da danes Anici nič ni kupil, in težko mu je bilo praznili roki priti domov. Kaj naj stori? Med porast M| lo travo na grobu je cvetelo polno modrih! cvetov spominčic. Morda l»i jih bila Ani H ca vesela? Kdo ve? Skrbno jih je natrgal šopek in lahko 11111 je bilo pri srcu, ko se je vračal proti domu. Vedel je, da ga doma ne čaka dru-zega kakor tihota, stara teta in molčeča Anica s svojimi resnimi očmi. Anica je sedela v naslonjaču ob oknu in gledela v tiho noč. Teta je kuhala v kuhinji večerjo. Motna luč iz kuhinje je skozi napol priprta vrata deloma razsvetljevala bledi obrazek deklice, ko se vrne oče. Stiskal je v roki šopek, ki ga je natrgal na grobu sedaj prepozno ljubljene žene in stopil je nežno k otroku. "Anica! Danes ti nisem druzega prinese! kot te cvetke", in položil jih je v njeno naročje. "Hvala, ate!" je odgovorila lahno in njena ličeca so se nabrala v blažen nas-mehljaj. "Kje si jih dobil, ate?" je vprašala nenavadno živahno. "Hi! sem na grobu tvoje mamice in tam sem jih natrgal", je odgovoril nežno oče. i "Oče! dragi ljubi ate!" je zakričalo dekletce in njene bele ročice so se ljubeče ovile okrog očetovega vratu. "Vendar si ljubil mamo, če tudi--, tu je prenehala za trenutek- < )h, oče da bi le jaz kma lu prišla k mami v nebesa, kako bo vesela, ko ji povem, da si jo ljubil. Vse ji povem! Tesneje se je privilo dete k očetu, nebroj poljubov z otročjih ust je sladilo prvikrat v življenju kakor med očetova ustna. Se do jeseni je živela Anica. Kakor od prta nebesa so bili očetu ti dnevi. Kakor bi hotela zamujeno popraviti, je skazova-la Anica vso ljubezen, ki jo premore nedolžno dete, svojemu očetu. Vesel je hodil na zidarsko delo in vesel .je prihajal domov, kjer ga je nestrpno pri čakovala Anica « .. Ko si i odpadali prvi zarunieneli listi - s; košatih kostanjev, su Vnlčino nedolžno ■dušo nesli nebeški krilatci k mamici v ■ lehcške višave. H In tam je pripovedovala o očetu. ... Materine zadnje besede. M. Zeleznikar. OZN<) v zimski noči je bilo. Vsa okolica je bila pokrita s snegom, katerega je huda burja raznašala semter-tja. V samostanu v C. so bili že vsi pri počitku, ko nekdo močno pozvoni na samostanska vrata. \ ratar hiti odpirat. Kdo bi nekdo prihajal v samostan v tej strašni noči. Samostan je namreč stal prav na samoti, na strmini hriba. Le nekaj hiš in železniška postaja je bilo doli v dolini pod hribom. 'Kdo je?" vpraša brat prodno odpre vrata. Sick call," "k bolniku prosim!" odgovori ženski glas zunaj. Vratar odpre. Neka ženska popolnoma zavita, da so Se J' videle samo oči vstopi. "Prosim, naj hitro gre Pater J., ki o-skrbnje občino v L. Tam leži v tej in tej hiši v vasi II. človek, ki ne bode dolgo ži-vel- Katoličan je in se silno želi z Rogom spraviti. Prosim, lepo prosim častitega P«ra naj hiti tja." firat pusti ženo v čakalnici in hiti kli-C!>t imenovanega duhovnika. Malo časa je trajalo, da se je pater ob-'ekel, vzel Najsvetejše iz cerkve in prišel * vratom. "Prosim častiti pater, hitite! hitite!" je Prosila tuja ženska. "Mudi se. Daleč je. ( lr,vek pa ne bode dolgo!" ; Duhovniku se je čudna zdela vsa stvar. as. katero mu je ženska imenovala, je alec od njegove cerkve, katero vsako ne-r_eljf'obišče. Tudi še nikdar ui bil tam. No sicer gro pa ženska / njim, mu bdde pokazala. Sicer bode pa čas v vlaku, da natančneje izpraša. Zavije se toraj v svojo suknjo, obesi svetilko na vrat in odhitela sta v sneženo burjo. "Prosim, častiti Pater, vas je od postaje nekako 4 milje, zadnja hiša na levo v vasi je revna koča in tam leži siromak", reče žena duhovniku. "Boste pozneje natanjčneje povedali v vlaku" omeni duhovnik in se molče zatopi v molitv in češčenje Onega, kateroga nese bedni grešni duši kot zadnje tolažilo in krepilo za pot v večnost. Nekako četrt ure 11111 je vzelo, da je prišel na postajo, kjer je hotel počakati prihodnji vlak. Pred postajo se ozre za žensko, toda ženske ni bilo nikjer. Gleda, čaka, gre malo nazaj, nič! Ženske nikjer.. Kaj pa sedaj? Morda ga ima kdo za norca? Morda ga hočejo, kje napasti? Kaj 11111 hočejo, vsaj vsakdo ve, da duhovnik, zlasti redovnik ne nosi denarja seboj. Da bi se žena norčevala iz njega? Tudi ni vr-jetno-Kakšen namen bi naj imela? Zakaj ga je prosila tako milo, naj hiti? "Naj bo, kar hoče, gledat grem, kaj je na vsej stvari", pravi sam pri sebi slednjič in vstopi v vlak, ki oddrdra dalje iz postaje- Pride sprevodnik in vzame listek- Že ga preščipne, ko opazi ime postaje. "Ta vlak se ne vstavi na tej postaji?" "Kako je to?" "Kako je to, 110 veni. Vem samo, da se ne vstavi." Res, v naglici duhovnik ni na to pomislil. dasi jo vedel, da je tako. "Kaj iv sedaj?" "Ne vem?" pravi sprevodnik nekoliko neprijazno in gre dalje. Ker je bil duhovnik zagrnjen pod vratom, najhrže ni videl, da je to duhovnik. Žalostno sedi duhovnik iti začne premišljevati, kaj bi naredil. "Ali se ta vlak vstavi v L.?" vpraša sprevodnika, ko pride mimo. "Ne! Najbližja postaja je D." "To je skoraj 10 mil proč." "Da, nekako toliko!" "Poklican sem k umirajočemu, ki me želi pred smrtjo. Vi niste katoličan?" "Ne I" "Vendar ste gotovo culi, da katoličan srčno želi pred smrtjo sprejeti še enkrat sv. zakramente. Nek tak siromak me želi. V naglici nisem mislil, na to, da se vlak ne vstavi tam- Ali bi se dalo doseči, da bi radi umirajočega reveža vstavili vlak za minuto na postaji I..?" "Ni mogoče!" "Ali je kdo tukaj, ki more to dovoliti?" "Da, nadsprevodnik je slučajno v vlaku. Grem ga vprašat." "Da!" pride nazaj sprevodnik. "Dovolil je. Vlak se bode vstavil v L." "Hvala Hogu, ena težava je že premagana" in zatopil se je duhovnik v molitev svojega brevirja. "Kako daleč je še do te vasi, "vprašuje duhovnik, ko se vlak vstavi na postaji v L. "O, oče to je daleč, skoraj 4 milje. V tem snegu in vremenu vas bo vzelo najmanj eno nro in pol". Skušal j t- dobiti voznika, da bi ga peljal Toda nihče ni hotel. Zbudil je v par liišeh ljudi, pa nikjer ni dobil. "Hitite, prav, oče, hitite" se je spomnil duhovnik, da je prosila žena, ko je videl, da je vse iskanje zastonj, zažgal je zopet svojo svetilko in odšel po cesti proti vasi. Več kot pol drugo uro je hodil, ko pride v vas. Vse je bilo tiho in temno. "Zadnja hiša v vasi", je rekla žena. "Saj res tam imajo še luč", misli duhovnik in gre proti liiši, ki je bila zadnja, vsaj naprej ni nobene več videl. Potrka na vrata. Ženski glas se oglasi: "Kdo je". "Ali imate pri vas bolnega človeka v hiši?" "Ne!" Duhovnik se je začudil. "Ali ste katoliški?" "Ne!" "Ali veste, kje je neki katoliški človek bolan v tej vasi ?" "Ne!" Kaj sedaj ? Potrkal je še na več vrat, toda nihče ni vedel o ki ikem bolniku. "Ta me je pa izpeljala", si misli duhovnik nevoljen. "Morda je pa še naprej Potrka zopet na vrata, kjer so imeli kaka lii*a", si misli, "pa je ne vidim v temi." luč in toraj niso spali. Ženski glas 11111 pove, da je še neka napol podrta "shan-da", da pa ona ne ve, če kdo tam stanuje. Stanoval je tam" nek reven 1110/ preje. Sedaj pa ne ve." Duhovnik gre dalje in res kmalu opazi poslopje. Da, luč se sveti. Ho! Potrka na vrata. Nobenega glasu. Potrka drugič, zopet nič. Vendar, ako je luč v hiši, mora biti gotovo kdo notri. Poskuša odpreti vrata. Da, odprata so. Previdno vstopi. Ker je luč le slabo gorela, ni v začetku nikogar opazil. "Kdo je", se oglasi slabotni možki glas i/ kota. Sedaj se le je opazil duhovnik v kotu na tleli revno ležišče in tam človeka ležati. Duhovnik pristopi bližje. "Ste bolni?" "Da, pa hudo. Kdo ste pa vi?" "Ali ste vi poslali, po duhovnika v (' ?" "Ne. Ali ste vi morda duhovnik?" "Da. Neka ženska me je prišla klicat, potem se je kar nekam izgubila. "(>, tisočkrat bodi zahvaljena, ljuba mati Marija! Častiti oče, Hog Vas je poslal" in reve/ je glasno zajokal. Sredi sobe je stalo napol podrto ognjišče. Ogehj je že pogaševal. Naložil je novega goriva, kajti mrzlo je bilo v sobi. Potem pogleda bolnika. Itil je to človek možke dobe, precej zaraščen. Težko Ik(,~ pen je v prsih mu je takoj povedalo, kaj jev« — sušica- Najbrže zopet nesrečna žrtev — greha in norostnih dni. "O, oče ,kako sem srečen, da ste prišli! Kdo hi neki bila ženska, ki vas je prišla poklicat. Tu v vasi ve samo ena oseba, ki mf pride vsaki dan enkrat malo posreči, da;sem bolan na smrt- Toda ta ni katoliška.' "jaz je misem poznal. Mislil sem, da bova v vlaku več govorila, ker je rekla, da se mudi." 'Tla, da, oče, mudi se, mudi!" Kašelj mu'je zapre glas. Precej časa je vzelo, da se je zopet pomiril. "Oh, oče! Poslušajte žalostno povest nesrečnega človeka, ki je zabredel, sedaj pa nosi strašno pokoro!" Irec sem. Prišel sem v Ameriko kot deček 5 let star. Toda matt" so mi umrli v mojem 10. letu, oče so se pa vdali pijači in odpadli od vere. Za očetom sem šel tudi jaz. Trideset let je tega? O, oče, grdo sem živel, grdo, tako da bi moralo biti sram vsakega katoličana. Toda, oče, eno pa nisem opustil cel ta nesrečni ča§ — to kar sem obljubil svoji ranjki materi na smrtni postelji." Spominjam se se prav dobro. Neko popoldne sem prišel domov if šole, ko me mati pokličejo k sebi. Rili 'so zelo slabi. Prevideli so jih že. Oče so stali na drugi strani postelje. Ko sem prišel k postelji so me objeli in pritisnili k sebi in tako milo zajokali." "Otročiček moj ljubi", so rekli, "sedaj te zapustim, te moram zapustiti za vedno. O, kako, grem težko! Kako me skrbi, kaj bode s teboj, ko boš sirota! Toda otročiček moj, ne pozabi tega, kar sem te učila. Obljubi mi posebno eno, da boš vsaki ve- čer do smrti..tmilibVno(Vščeho Marijo za sre.čno zadnjo uro. Aliboš? Obljubil sem in tudi držal. •<-■•- .. In mati so mi umrli. Oce, n;i vse sem poZabil, kar sfj me mati učili samo ta Cesčena Mimja.'wtftero sem jim obljubil na smrti posteijl, U/^em pa držal. Ne vem, kdo vas je'po^fteal. toda prepričan sem, da mi j<1' to itiijost izprosila Marija. O, kako sem se bal umreti. '.(.r*kako strašno me peče vest! Kako sem želel duhovnika. Kako setn te dni goreče prosil te milosti. Jutri sem hotel prositi to žensko, ki mi pride iz usmiljenja posrteč, da bi Vos šla klicat. Morda je sama šla. Bomo jutri zvedeli. "O, kako sem sedaj potolažen "oče", je vsklikuil, ko je opravil sv. spoved, prijel je sv. popotnico in blagoslov. Solze so mu tekle po licih- Bil je pa že zelo slab. "Oh, oče, hvala vam, da ste prišli! Molite za me!" Revež je vidno pešal. Duhovnik je molil pri njemu.Dal 11111 je v roke rožni venec, dal mu poljubiti sv. križ, ko ni mogel več glasno, govoril je molitve ponavljal z ustnicami. "('eščena Marija", je še izgovoril in izdihnil. Nihče v celi vasi ni vedel, kdo bi bila ona ženska, duhovnik je zastonj poizvedoval. Ril je pa pričan, da je to nov dokaz Marijinega varstva. Kdor Marijo časti Si grešnik še večji Se k Mariji zatcci Pomoči dobiš. ' Odslej me bodo srečno imenovali vsi narodi____" Andrej Tomec, Johnstown, Pa. AKO je pela Marija v preroškem duhu pred devetnajststo leti, ko ji je Bog po angelju oznanil, da ho postala mati tako željno pričakovanega Mesija, ko je videla v duhu čast in slavo, katera jo čaka kot mater božjo,' kot mater Ordešcniko-vo. koti nvatei"' in kraljici'človeštva, kot kral'jj^jjiehes in zemlje, kot tnogočno po-sred^yalk,o med nebcin in zemljo. Zrla je v bodoča stoletja njeni' moči in slave. Videla je njena duša narode, kako se ji bodo klanjali in jo častili in slavili po vesoljni zemlji. Kako se bodo zaupno obračali k nji vsakteri v svojih stiskah in nadlogah kakor k svoji najboljši materi in mogočni priprošnjici. Tako je privrela iz Marijinega srca prekrasna pesem, slavospev vseh slavospe-vov, "Magnificat". Njo, najponižnejšo izmed vseh Adamovih otrok, si je izvolil Bog za mater svojemu sinu in jo povzdignil do najvišje časti v nebesih in na zemlji, kakoršne ne vživa nobeno drugo vstvarjeno bitje. Vtopila se je v globoko premišljevanje o čudoviti božji previdnosti, katera je odbrala ravno njo, ponižno deklo (iospodovo za mater Božjo za najslavnejšo in najmogočnejšo gospo . . . In kako natanjčno se je spolnilo, kar je tedaj Marija naznanila v svojem "mag-nificatu!" Bosebno se pa Marijino prerokovanje spolnuje v sedanjih časih. Zakleti sovraž-mki Kristusa in njegove cerkve in Mari-J1' sanic besno divjajo v smrtnem sovraš-tvu in najsrditejšem boju proti vsemu, *t sv6ji materi in kraljici in iščejo pri nji zavetja.... •»'• ln naš slovenski narod?. . . ' Ali ne pozna Marije? — Da! Saj je ravno on med prvimi, saj je to narod Marijin! Kateri narod ga še prekaša v službi in češčenju Marije? Kje drugje na svefi'i vidite več cerkvic in kapelic v čast Mariji zgrajenih, kakor po slovenskih poljanah, gričkih in dolinah?! Kateri domovi so bolj okrašeni z Marijinimi slikami in kiju, kakor so slovenski? Da, slovenski narod je zgled drugim narodom v češčenju Marije! In mi, ameriški Slovenci, ki smo zapustili mili svoj domači kraj, svoje drage stariše, brate in sestre, ki smo zapustili tam svoje cerkvice, Marijina božja pota, češčenje in pobožnosti, katere se tam vr-še v čast in slavo Mariji? Ali naj zdaj tukaj v Ameriki preneha naša ljubezen in češčenje do Marije? Ali naj se tukaj za Marijo kar nič več ne zmenimo? Ali ne potrebujemo tukaj več njenega varstva in njene pomoči? Ne! Nikdar ne sme prenehati naša Jju- bežen in češčenje do Marije! Ne sme jo nikdar pozabiti in zapustiti slovensko ljudstvo tudi tukaj v Ameriki! Saj tukaj njenega varstva in njene pomoči še bolj potrebujemo, kakor smo pa v stari domovini, ker smo tukaj v še večjih nevarnostih. Toda, kako pa naj tukaj v Ameriki kaj storimo za Marijino čast? Romati na njena božja pota ne moremo! Smarničnih in drugih pobožnosti v maju in črez leto se ne moremo veliko ali nič udeleževati. Da, tega vsega tukaj ne moremo, ker marsikje ni priložnosti. Vendar pa nekaj tudi tukaj lahko storimo! Ljubimo jo pa lahko tudi tukaj! Častimo jo pa lahko tudi tukaj vsak v svojem srcu! Kakor dobri otroci svoji materi, ohranimo, ji lahko tudi mi pred vsem ljubeče srce. Naj bodo toraj naše družinice kakor male kapelice, kjer se bode naša Mati Marija -častila in slavila, kjer se bomo s zaupanjem in ljubeznijo zatekali l< Nji, o kateri se bere, da se še nikdar ni culo, da l>i koga zapustila, ki se je k Nji zatekal in Njo pomoči prosi!! Dalje, pa še nekaj lahko storimo! Imamo tukaj prekrasen slovenski nabožni list, ki nosi prelepo ime: "Ave Maria" — "Češčena Marija!" Ta list je posvečen časti in slavi Marijini in si prizadeva ameriške Slovence vneti za ljubezen in češčenje do Marije in za pravo krščansko življenje. Zato pa mislim, da nihče, ki ljubi Marijo, ki ji želi kaj storiti v njeno čast, ne more storiti boljšega dobrega dela, kakor to, da naroči ta list, zanj agitira, zanj deluje, ga skuša razširiti po vseh 'slovenskih hišah, kjer koli le more. Pravi Marijin častilec namreč ni zadovoljen, ako le sam Marijo časti, temveč skuša na vso moč, da jo ča-ste in slave tud drugi. Ljubezen se skuša pokazati v dejanju. t'e imaš res ljubezen do Marije, pokazati se mora v dejanju, da si pripravljen iz ljubezni kaj žrt\oyati, kaj storiti in kaj potrpeti. Ljubezen vse potrpi, vse prenese, vse stori! Posebno pa skrbimo, da se kolikor mogoče razširi ta šmarniška izdaja Ave Maria, ki je še posebej posvečena Mariji maj-niški Kraljici. Pridobivajmo novih naročili kov posebno ta mesec, ki je kakor nalašč za to, delo! Prihodnje leto je desetletnica lista Ave Maria. Dajmo, pojdimo 11a dujpt agitirajmo, razširjajmo ta list, kje in tfe-dar in kolikor le moremo, da se število naročnikov pot roj i, ne podvoji do tedaj. Tako bode list mogočnejši, bode lahko še več storil za Marijo in njeno čast, še več za korist slovenskega ljudstva v Ameriki. Tako bode prihodnje leto šmarniška izdaja še večja in še lepša, kakoršna je letos. Vse za Marijo, našo ljubo mater! Vsi na noge za "Ave Maria"! Šmarnični cvetovi. MARIJA ME JE SLIŠALA. Prosim, če bi natisnili ta spis moj v listu Ave Maria za maj. Jaz, podpisana, jamčim za njegovo resničnost od besede do besede. Bilo je maja meseca pred 4 leti, ko je začela našega u letnega, do tedaj vedno zdravega dečka Antona zelo noga boleti v stopalu. Tudi je začela noga jako hitro otekati. Nismo se veliko zmenili za to takoj v začetku. Mislili smo, da se je najbrže kje zbodel, da se bode ognojilo, pa bode zopet dobro. Toda bolečine so prihajale vedno večje. Po noči celo nočni spal. Drugo jutro ga je peljal oče v mesto k zdravniku, ki se je pa izjavil, da je jako nevarno, da je zastrupljenje krvi in je bolezen že daleč napredovala, da se boji za nogo in za življenje dečkovo. Deček je moral ostati v mestu, da ga je mogel zdravnik večkrat obiskati. Toda vsa zdravila niso nič pomagala.Po 4-rih dnevih se je zdravnik izrazil, da se mora noga odrezati, ako se hoče dečku rešiti življenje. Zato ga treba poslati v Marsh-field, kjer je bolnišnica in več zdravnikov, '. lista Ave Maria sem se zveselil in v duhu sem se preselil daleč, daleč tja čez morje domov v lepe domače kraje, v svojo rojstno vas! Moji sanjavi spomini so me prenesli nazaj v mlada leta. Koliko veselje smo imeli otroci že dan pred majnikom, ko smo šli gledat k župni cerkvi, kjer so navadno vsako leto fantje postavili krasen, z venci in slovenskimi trobojnicami, ozaljšani "Mlaj" ali bolje "maj". Kako lepo ubrano je donel spev zvonov, ki so nas vabili dan za dnem k lepim šmarnicam, da z njimi Mariji devici, majnikovi Kraljici pozdrave in hvalo damo. Drevje ozaljšano s pisanim cvetjem, gaji v svoji bujni pomladni obleki, vse, vse v celi oživljeni naravi, v njenem svečanem pomladanskem cvetju dajalo je hvaležne pozdrave Kraljici majnika! Ker je bila naša vas oddaljena od župnije, zbirali smo se vaščani večer za večerom k šmarniški pobožnosti v domačo kapelico, kjer sta navadno eden ali dva fanta pela litanije Matere božje in jima je odpevala cela množica navdušeno: Marija Majnika prosi za nas Boga . . . Res lepi in veseli so bili tisti časi! In danes?! Ali se postavljajo naši fantje maj pred cerkvijo Mariji v čast? Šr slovenski fant poje pesem v čast nebeški svoji Materi? Ne. Pesem Marijina je utihnila na njih ust nieah ! Kletev in ostudna beseda je pa stopila nu njih mesto. Srce pa . . •? O, zla- ti časi lepih šmarnic doma v starem kraju, zakaj ste minili!? lil doma v starem kraju ali še tudi letos doni tam lepo petje fantov pred kapelico šmarniške Kraljice? Ne. Jok in stok in zdihovanje žena in otro-člčev se razlega od vasi do vasi. Namesto ubranega pritrkavanja zvonov, bobne strašni kanoui, v katere so jih prelili. O Hog in Ti, kraljica majnika, dajta narodom že toli zaželjeni mir! da bomo zopet v miru in ljubezni mogli praznovati lepi maj v domači vasi. t S. S. Pittsburgh, Pa. -o- PREPOZNO. To, kar bom tu pisala, se je zgodilo v mojem rojstnem kraju, pri sv. Juriju na Notranjskem in je* resnično. Bil je pri nas sv. misijon. Ljudje so se ga lepo udeležil.i Samo bogat trgovec in krčniar se je vsemu posmehoval in se norčeval. Se druge je odvračal, naj ne hodijo v cerkev, češ, da je vse to le neumnost. Med misijonom je bila pa tudi procesija k podružnici sv. Jakoba. Procesija je šla tudi mimo nekega keglišča, kjer so se možki zabavali ob prostem času- Da bi še bolj pokazal svoje preziranje do misijona, šel je v to keglišče in sani premetaval krogle, samo da so ga ljudje videli. Marsikdo je zmajeval z glavo. Kden izmed misijonarjev pa stopi k njemu in mu glasno zakliče, da so vsi slišali: "(), le meči, človek, le meči. Saj jih ne boš dolgo!" (irda kletev in peklenski posmeh je bil odgovor na ta opomin. Ni preteklo nekaj mesecev, ta človek zboli in sicer tako je zbolel, da se je vedelo, da bo težko prebolel, (i. župnik je to i/vedel, če tudi ga niso klicali, ga gre obiskat in mu prigovarja, da bi se vsaj na smrt pripravil Toda vse je bilo zastonj-spodil ga je i/ sobe. Prišel je potem tudi g. kaplan, katerega pa niti k sebi ni pustil. Da bi ga ne nadlegoval z vero, najel si jc tnužkega, da mu je stregel, da tako i8i tudi žena ni velko hodila k njemu. Vsi so vedeli, da zanj ni več pomoči. Sam pa je še \rpal in si ni mogel misli*. ti, da bi res> tud\ oo ufnrl. Toda neko pqV poldne iniVj«? postalo Zelo slabo. Začel je mogli teči, jih je hlapec podil, da bi prišel o pravem času. ( \ • . ^Joj,. kaj .^ein' s^onl''^ ^'klical bolnik. i'.$il ..s.enr stVašen grelnik. Umor imam na svoji1 vest?.**' ■ :♦> •»> -3B- •»> •»> •»> •»:• •»> •»> •»> <♦> •:♦:• •:♦> <♦> <♦> K K p V i1, <♦> •:«• •:«• •:♦> •:«• •:♦:• •:♦:• Marija! Nas ob koncu maja blagoslovi gledati smrti v oči. Ko jr pa tudi *ani za-l"til. da je v*r izgubljeno začel je klica-tl na pomoč. "Prosim po gospoda! Hitite, ne bo prepozno", je prosil. Hitro so napregli in kolikor so konji :♦> •:♦> •:♦> •:♦:••:♦> * vse, kaži pot do raja, lajšaj nam gorji. Duhovnik je hitel, kar je mogel. Toda komaj dober Mrcljaj daleč je bil še od hiše ko je revei v strašnem obupu umrl. Kakor jc žival mIm je tudi umi A*t. Hefler, McKinley, Minn, Dopisi. Pittsburgh, Pa. — Od marca do i. aprila letos vršil se je v slovenski župniji v Pittsburghu, Pa. drugi sveti nYisijon, katerega je vodil Rev. Kazimir Zakrajšek O. !•'. M. (,ka-kor smo že zadnjič kratko sporočili). Sv. misijon se je skončal jako lepol Kakor nam je misijonar povedal, je imel že 05 sv. misi-jonov v raznih krajih, vendar, da bi se vse tako gladko, tako lepo izvršilo, da bi se takoj v začetku in do konca toliko ljudi udeleževalo misijona, kokor tukaj v Pittsburghu, se pa še ni kmalu zg*oUilo. Takoj pri prvi pridigi je bila cerkev liatlačeno polna in tako je ostalo celi teden potem. Nad 1400 sv. spovedi je bilo in nad .2000 sv. obhajil se je sprejelo. Samo pri zadnji obhajilui sveti maši jili je pristopilo o-krog 600, prav cela cepcev. Pilo je v resnici krasno videti toliko množico in tako lepo in pobožno pristopati k mizi Gospodovi. O ne, ne. Ni še naše ljudstvo izgubljeno! Se tli v njih slovenskem srcu iskra svete vere, katero so nam zažgali naši stariši doma. Treba le 111a lo vetrička, kakor je na pr. sveti misijon, in ta iskra se razvname in nov ogenj zagori v teh dobrih slovenskih srcih. Pittshurška naselbina je ena izmed najboljših slovenskih naselbin v Ameriki. Malo slišimo o nji, tnalo se piše. Toda mirno in tiho se razvija in napreduje, kakor malo katera druga v Ameriki. Tu živi zavedno ljudstvo, ki si ne da vsakemu sleparskemu pijančeku soliti pameti. Tu imamo pa tudi dobrega dušnega voditelja, Rev. Johna Mertelna, ki mirno in liho, zato pa navdušeno in požrtvovalno skrbi za nas, svoje žnplja-ne. Koliko je že storil! Poglejmo samo našo krasno šolo. Koliko težav je moral premostiti č. g. župnik predno je to dosegel. Imeli smo nekaj časa svetni učiteljici. Sedaj imamo že štiri sestre učiteljice in treba bode kmalu še ene in v enem ali dveh letih bode šola premajhna, dasi smo mislili, čemu nam treba tako velike šole. C. g. Mertel je pa vedel, da nam jo je treba in je zidal veliko in kakor se vidi, še premajhno. Sedaj treba nam še nove cerkve! Tudi to bomo kmalu dosegli, ker vidimo, kako navdušeno gre naprej pred nami naš voditelj č. g. župnik Mertel in kako se trudi, da bi nam še to dosegel. Častiti gospod župnik kar naprej in mi gremo za Vami! Mi, dobri Vaši župljani, vemo, kaj ste že Vi storili /.a nas, mi vemo, koliko ste že pretrpeli za nas, zato vedite, da smo vsi za Vami. Pri tem sve-tem misijonu se je tudi pokazalo koliko nas je v Pittsburghu in okolici. Ali In nas toliko Slovencev, kakor nas je bil« pri zadnji pridigi pri sklepu misijona ali bi ne mogli v par letili spraviti potrebne svote, da plačamo še ostali dolg in nekaj naberemo za novo cerkev? Mo- goče je! Malo požrtvovalnosti, pa bode šlo. bpomnimo se navdušenih besed pri zadnji misijonski pridigi v nedeljo dopoludne. /a svojo vero moramo žrtvovati. Kdor v resnici ljubi sveto vero, 011 jo ceni, 011 je pripravljen zanjo tudi žrtvovati. I11 vera je naša stvar, ne stvar naših duhovnikov. Naši duhovniki so služabniki vere, ki za nas opravljajo to službo. Zato ako hočemo imeti sveto vero, moramo sami zanjo prispevati, sami zanjo žrtvovati. Cerkev ni duhovnikova jc naša, je naš edino pravi narodni dom. Ako toraj hočemo imeti novo cerkev, sami si jo moramo postaviti. K. temu bi nam morala pomagati tudi vsa okolica. Vsa okolica se zateka v dušnih potrebah k nam v cerkev. Med misijonom je bilo velik del ljudi pri sveti spovedi iz okolice. Ako ima pa toraj ta cerkev breme, rojaki, pomagajte nam! /.a velikonoč pridejo k spovedi. Ali bi ne bila dolžnost, da In se ob*tej priliki spomnili nas rojakov v Pittsburghu ,ki smo to cerkev posta vili in bi nam pomagali vsak po svoji moči, da jo vdržimo? Tako moramo mi za nje breme nositi. Da, ta sveti misijon nam je v marsičem odprl oči, in v marsičem pokazal pot za našo prihodnjost. Ogenj je vzhudcu. Iskra je postala ogenj. Sedaj je čas, da gremo z vsem navdušenjem na delo. Dajmo rojaki, oklenimo se našega g. župnika Kev. Mertelna in pomagajmo mu doseči prejkopreje novo cerkev. Poglejmo naselbine v Jolietu, Calumetu, kako krasne hiše božje imajo. Na nogel Pittsburgh ne sme zaostati za drugimi! - Med svetim misijonom so pomagali gpovedovati tudi Kev. Jos. Skur i* Loraina ()., Kev. Jos. Verhunec iz Pittsburga, Kev, Albin Moder iz Bridgeville, Kev. J. Bla-žič iz Leckrona in Kev. V. Mihclič iz Hoine-steada. Vsem tem gospodom se iskreno zahvaljujemo za njih prijaznost. Posebno se pa moramo zahvaliti našemu g. župniku Kev. J. Mertelnu, da nam jc preskr-bel te lepe dneve svetega misijona. Marsikaj se je popravilo v župniji in prepričan sem, da bode obilen sad obrodilo. Zahvalimo se pa tudi g misijonarju, Kev. Kazimirju Zakrajšek O. F. M. I tog mu naj obilo plača njegov trud za nas. Newburgh, Cleveland, O. — Iz vseh krajev vidim dopise v našem ljubem listu Ave Maria, samo od nas se bolj redko kdaj kdo oglasi' Se bodem pa jaz malo oglasila. Najprej «e moram zahvaliti Našemu Stričku, ki je tako hitro in tako zelo navdušil naše male, da jih naenkrat tako veseli naša ljuba slovenščina. Kako se pripravljajo za Mali Ave Maria, kaj bodo napisali. Kako jc to lepo, da bodo otroc' slovenskih stariiev poznali tudi materin je*'" in se ga vsaj ne sramovali, kakor se je do sedaj že marsikje zgodilo. Kako lepo bode tudi za stariše, ako bode šel njih otrok od njih v kako mesto, pa sc je navadil slovensko pisati, pa bode svojim starišem pisal slovensko. Res, neprecenljivo zaslugo za naše slovensko ljudstvo, za naše družine, za naše otročiče in za našo prihodnjost je storil ta dobri Naš striček. Kako se pa imamo tukaj v Newburghu? — Prav dobro, s tem je najkrajše in vse povedano. In zakaj je vse dobro? Zato, ker imamo pastirja, katerega nam je sam ljubi Bog poslal. Naš gospod župnik Rev. Oman je duhovnik, katerega mora biti vesel Bog in župljani. Koliko je ta blagi gospod že za naselbino sto-■"il v tem kratkem času, od kar je pri nasi Kako lepo nas zbira v društva, da bi nas tako uredil kakor mogočno vojsko v oddelke, da bi tako vsak stan za se, vendar pa cela župnija, kakor ena skupna mogočna vojska se borili proti sovražnikom našega zveličanja. Tu smo dobili mladeniško društvo Presvetega Imena Jezusovega, dobili smo dekliško društvo "Kraljica Majnika", imamo pa tudi žensko društvo 1'resvetega Rešnjega Telesa.To zadnje društvo Je komaj leto staro, pa ima že nad sto članic. 1 o je gotovo lepo znamenje, ker se vidi, da "iiamo še vendar dovolj zavednih slovenskih niater in žena, ki sc zavedajo svojih težkih "i odgovornih dolžnosti, pa tudi kako potreb-"p jim je društvo, ki jim daje poduka in navo-'•'l in molitev za njih težko delo vzgoje. Kako lepo je tudi, ko ta društva v tolikem števi-u Pristopajo k svetemu obhajilu vsak mesec in sc ,ll('> bere sveta maša za društvenice in njih Potrebe. Vse to krasno in požrtvovalno delo "asega iskreno ljubljenega g. župnika ne bode ostalo brez vspeha in brez sadu! — Rojaki, lju-"nio svojega duhovnega očeta, ker smo sreč-da smo ga dobili v Newburgh! Naj ga nam jubi Bog ohrani še dolgo med nami in naša '"Pnija bode l.-,,<, napredovala Meseca maja bode imelo materino društvo blagoslov no-•K« bandera in bode tudi sprejem novih čla-t'1 T. Slnvenske žene, pristopite k temu društvi' u aterC "'ovenske združimo se v to druš-o, kjt-r bomo s skupno molitvijo, s svetimi bo**"1' in sk"Pnimi svetimi obhajili klicale zJCga blagoslova na se, na svoje družinice. p®s" pa na svoje ljube otročičke. — Kako le-s J/ !!"''• ako katera umre, pa jo društvenice jilo V ccrkev in ,anl sprejmo sveto obha »eliš^t [anjko Kal<0 lrP" i«" 'oI Mati, kaj si ne Iva? svc,il' obhajil in molitev celega društvo! r's|opite toraj, matere, v to lepo druš- gt'-^Jirav|1ja'" vse članice društva sv. Rešujeta hi i, i l el>i "ai 'i"1'' Ave Maria pa želim, Počasi i" |)<)s,il1 ,,,(1"'k. ker nam kar še pre-teden "ri' ' Mi 1)1 ,e ra(li C'i,ali ic V!,aki Mar'ja Kulnik, t. č. preds. D, Sv. R. T. Johnstown, Pa. — Tu se je vršil 4 dnevni sv. misjion od dne 21. do 24. marca. Vodil ga je urednik "Ave Maria" Rev. Kazimir Zakrajšek O. F. M. Vspel je nad vse pričakovanje krasno. Bali smo se, da ne bo vdeležbe. "Kaj v Johnstovvnu sv. misijon"! je marsikdo zmajeval z glavo? Toda kar razočaral nas je vspeh, kakoršnega ni nikdo pričakoval. Ljudstvo je v obilem številu prihajalo k pobožnostim vsako jutro in večer in z napeto pozornostjo poslušalo ognjevita in prepričevalna izvajanja č. g. misijonarja. Veliko rojakov je prejelo sv. zakramente, tudi takih, ki že leta niso več videli cerkve od znotraj. Pa sv. misijon je pokazal, da še ni popolnoma zamrla vera v srcih tukaj-šnih rojakov, da tu še biva dobro in verno ljudstvo, ki se še ni udalo blaznim socialističnim idejam in laži svobodomiselstva; bilo je le zapuščeno in zanemarjeno, prepuščeno samo sebi in raznim sleparjem, kot ovce brez pastirja, in le naravno je, da je postalo v dolgem času v verskem oziru mlačno in brezbrižno in bi se v takih razmerah ne moglo boljše ohraniti, kajti od kar obstoji tukaj slovenska naselbina, ni bilo do zdaj tukaj slovenskega duhovnika, ki bi oznanoval rojakom besedo Božjo v milem materinem jeziku. I11 kakor razsužena zemlja blagodejnega deža, tako so bila potrebna in željna srca tega ljudstva besede Božje in hitela so k misijonskim pobožnostim, da prvič čujejo tukaj besedo Božjo v materinem jeziku, katero že tako dolgo časa niso čula. Rojaki v Johnstovvnu! Minul je sv. misijon. Obrnimo si ga v pridi Ne mirujmo, dokler ne dobimo slovenskega duhovnika in si ne vsta-novimo lastne župnije. Zadosti nas je! Posebno pa bi bilo želeti, da bi se število naročnikov "Ave Maria" pomnožilo. Tukajšni zastopnik je kar žalosten, da ima tako potreben iu krasen list v tako veliki naselbini tako malo naročnikov. Zato naj vsak naročnik skuša dobiti kakega novega naročnika. Odšel je misijonar, nimamo v svoji sredi slovenskega duhovnika, ki bi nam oznanoval besedo Božjo v slovenskem jeziku, ki bi nas opominjal in spodbujal k dobremu, prihajal pa bo k nam ta list in prinašal obilo dušne hrane. A-vc Maria naj bo naš misijonar, naš pridigar, da nam nadomesti slovenskega duhovnika. Častitemu g. misijonarju pa naj Bog obilo poplača njegov trud in požrtvovalnost. -o- Anaconda, Mont. V tukajšnji cerkvi, ki je bila poprej last Slovencev se ho začel misijon za Irce. To bo /<• tretji misijon v zadnjih petih letih. Želeti bi bilo, da bi se v tem oziru tudi za Slovence kaj storilo. Nismo že slišali slovenske pridige od kar je tukaj misijonaril pokojni Rev. Solnce. Faran. Bridgeport, Conn. — Lepo se Vam zahvalim, da mi pošiljate ta Vaš lepi list Ave Maria, katerega mora vsakdo rad citati; tako lepe reči prinaša. Jaz vsaki mesec komaj čakam. Zmi-raj že dneve štejem, kdaj bode prišel. Sedaj je eno leto, od kar sem prišla sem v Bridgeport. Ko sem bila na drugem mestu, smo imeli vsi v hiši ta Vaš list in smo ga vsaki mesec skupaj prešteli. Ko sem pa tukaj sem prišla, kako sem bila vesela, ko sem takoj prvo lrede-lju čula, ko so "gospon plebanoš", Rev. Golob oznanili, da je list Ave Maria prišel, da ga dobimo lahko v zakristiji. Takoj sem šla in sem si ga predplatila. — Tukaj v Bridgeport imamo dobrega in vrlega gospoda župnika Rev. M. Goloba. Posebno mora vsakega veselile, ko vidimo, kako ljubijo Marijo. Nikdar 'fafani zjutraj tako zgodaj ne pridemo v cerkev, da bi gospoda župnika že ne dobili v cerkev pri M a rijinem oltarju klečati in moliti in prižigali svečke Mariji v čast. Kako jc to lepo, ko imamo gospoda, ki nam tako lep zgled dajo. Po sebno sedaj meseca maja bomo imeli v Jako jutro sveto mašo ob pol 0. uri ko bodo šniar nice. Tudi mi obljubimo gospodu župniku, da bomo radi vsaki dan vstali in hiteli v cerkev, da počastimo v lepili šmarnicah svojo nebeško mater Marijo. I11 sicer bomo to pobožuost storili za vse one, ki je ne ljubijo in ki zaničujejo njenega sina Jezusa, da bi jim sprosila spoz. nanja. G. S., naročnica. -o- V Forset City, Pa. je nov tajnik društva Sv. Barbare začel že sejati seme svojih rdečih na ukov. Vidite, možje, ki ste ustanovili drultvo sv. Barbare. Vstanovili ste jo kot katoliško., Toda pozabili ste jo tudi ohraniti katoliško. Niste pazili na to, da bi ji dali takoj v začet ku ne samo katoliško ime, temveč tudi kato liško podliOfO, duhovnega vodjo, ki bi skrbel za to, se katoliška pravila tudi izpolnujejo. Sedaj piw kaj imate? Mesto "Svete Barbare", imate "Barbaro", kakor je nekdo neumno predlagal pri konvenciji. Raje bi bil predlagal "Barbarsko", bi še najbolj kazalo. Zato pa bo dimo povsodi odločni in celi možje. Ako .smo katoliški, ako je jednota katoliška, naj bode popolnoma katoliška, ali pa rdeča. Brezbar venili jednot tako ne moremo imeti. Vsaka jed nota mora biti ali rdeče ali črno pobarvana. Povejte mi samo jedno slovensko jednoto, ki bi bila res. samo podporna, samo busines. -o- Cleveland. O. — Nekoč sem čital v 1'roletar-eu, da naj vsak naročnik pridobi še enega na ročnika, pa jih bode še enkrat toliko. Prole tarec malokdaj resnico pove. Po pot jo je pa vendar zadel Ali bi ne veljalo to tudi za naš list Ave Maria? Dajmo, poskusimo! Vsak naročnik naj pridobi vsaj enega pa nas bode še enkrat toliko. Sedaj nas je blizo 4.000. Se enkrat toliko pa nas bode ie 8.000! Kaj?! te bi bila vojska. In zakaj bi nas ne bilo toliko? — " Pogum velja. Vsak malo žrtvujmo, pa bode šlo. Nek r"ojak ]c -sel-okrog svojih prijateljev in jim ponujal list. Ko se nekateri ni hotel naroči-plačal ga mu je sam za pol leta. Čez pol leta je šel vprašat, ako ga hoče naročiti? In vsak mu je dal za celo leto in večinoma so še sedaj naročniki. Poskusimo še mi tako! J. Intihar. Sheboygan, Wis.: Tukaj se trudi naš gospod župnik, Rev. Cerne, da l}i nam ustanovil slovensko šolo za naše otročiče. Toda naši zaslepljeni bratje, katerim je rdeča barva vze- ' T.: la samostojno in pametno mišljenje, zelo nasprotujejo temu. (res čudno: Na eni strani tr-dijo, da vera nasprotuje, izobraabio Ko pa hoče duhovnik poskrbeti za. vzgojO iin izobražbo, * pa temu nasprotujejo!, Rojaki, spreglejte veti- J.,-dar! Urednik.) Dragi zavednii rnjaki,'poglejte, poglejte nazaj v preteklo, loto.! Imelfshio'ča-, ^ stite sestre samo nekaj miita* časa. 'iTi kako le-po so naučile slovenske ytrok«. v lent-kratkem' času! Poleg tega, da ,so jj'li unučile slovensko čitati in pisali, naučflf. so, jih tudi dramatič- „( 110 pre'dstavo'. ' ^obr.a ,yžg»ja otroka je najbolj- („, •Aii njegova doja. l^.kj^iaj. jo dobi otrok? Naj "jii'ej jc'ii'aoHijpti|tJ,v^ike.,uiateie! Ali se'ire spo . 1 '(Win j a rtih' sv^ojc .jUfJty'!; Water t' v starem kraju, ■ tt&ko K.is'le voi^;| lepo1 v;,jiw!o-in..v cerkev! Ka- i| kti lepo iiajii Mariji, da 'bi'nas t:ik'o ol'ir^nil^ v.».irfuhni'Hi 'ljuteczhi''boSž-ji. Kako . iiijlo se jf^jiu ,slove4>»keniu Wnladeni ču, akti' .^apttUlM*i"ko »e spotrfa'in 'se < (/ 1 (fo'misll na' tistč>;si^cq%f ure, •ka»®r«ojfe prčžSvUl1'' dttVna pri Mij^i j^j^i. .Dragi rojak 'pt'dmiSli ;!' 'Vst to! Sola in cerkev,i,Howioiilici materi'jVri ' -ttjleni vzgoji ojjjijjj, K yljko naših .rojhkiSv1 se iz ' . ( il (fiiln tukaj v \1ncnk1,,/ialciij ? Pozabijo na'iV'6 ( ,, .« ie slari'se,'ali j>a dobrt) matere. Po .«»•' znal sem ialjtji. jd i,u^,,fjobroi.m»'t«r v starem kraju. Zašel j< ;sl^jbo.'pbt'tta fa-hle . 0' čim i. l'et let 111.W ne plii/sppvedi ne pri sv. ilia- ,,;».•'' ši I oda p'očasi 50 se- iijjjtw ixlpi'te/'da je »poz- # nal 111 se zavedel, z^jifc), oporni 11 ha'-mattr in njena molitev*' ga rm Wf nifa)<<>Bed«j -je srečen ,,;<•••' mož svoje dni/nin-c, če jljuli.-mYa; veliko križev ( ..„ 1 Njegova mati ga j,e)(\ vsakem pisnni'opoihillja- rila, naj zlasti molitven? pozabi. 'Moli, sin moj. lilu jc pisala, kakor luth mi doma vsaki večer za tc molimo tukaj doni.) v domači hiši". Zlasti veliko pa, pomore k do>^i;i. vzgoji katoliška s" ,„ l.i Urez katoliške sole,je mvwgoja •nWf'KtUi' . krat molite doma? Kojikrat, očetje, dčife svoje otroke katekizem? kolikrat jih učite spozria-vati m bati se Boga? Največkrat otroci pd na-ših hišah ne sliiajo druzega, kakor kletev, kla-lanje in protiversko govorjenje. Posledice take v * g o j e se ze marsikje kažejo. Zato rojaki v Slieboygun, nasi otročiči bodo blagoslavljali naš spomin, ako jim postavimo šolo. Vsaj nii wootje budimo njih prijatelji, vsaj mi «e jih u-smilimo in jim poskrbimo dobro vzgojo. Naročnik, i-i' trH" t FRANK GERMOVŠEK. V Springfieldu, 111. je dne 2. aprila po Pet letnem trpljenju umrl vrli rodoljub •"rank Germovšck v 64. letu svoje starosti- Bolehal je na želodcu in jetrah. Pred leti je došel i Aldovščice pri Žužern-^ergu na Kranjskem v Cleveland, O. Od se je preselil v Joleet, 111. in na zadnje v Springfiei 1 kamor je preselil v Jo-"et. I1J. in na zadti, • v Springfield, kamor Je došel kot prvi Slovenec pred 25 leti. Iz-vzernši zadnjih pet let delal je v pretnogo-koPU. Ker ob njegovem prihodu ni bilo c'oniače cerkve, priklopil se je takoj nem-cerkvi in pristopil tudi dvema nemški-katolškima društvoma. Pogreb se je ^rsl dnc ^ aprila iz Slovenske cerkve Sv. arhare, koje vstanovnik in /vest ud in r<|len podpornik je bil od prvega početka ' Zadnjega svojega dne. I lomači g žup-je ob asistenci čč. gg. K. Krekenber- ga in T. Fennessy služil levitirano sv. mašo zadušnico. Rajni zapušča razun vdove Ane roj. Strajnar še pet živečih hčera, Mrs. Mary Petkovšek, Willard, Wis., Mrs. Ana Zupančič, Mrs. Fany Zaubi. Mrs. Ivana Bučar in Miss Katy Germov-šek, zadnje vse v Springfieldu. Frank Germovšek je bil naročnik in zastopnik Ave Maria in naročnik Amer. Slovenca, odkar sta lista začela izhajati. Bil je zvest svojemu narodu in cerkvi. Svoje otroke je vzgojil z molitvijo in v strahu božjem- Vsi so zvesti in delavni žilpljani slovenske cerkve in vsi njih otroci pohajajo slov. župnijsko šolo. V smrtnih svojih težavah in bolečinah je bil vdan v božjo voljo in še par minut pred smrtjo je opominjal mlade svoje prijatelje, ki so ga v bolezni obiskali, naj molijo, dokler so še zdravi; kajti v bolečinah človek ne more moliti- V trenotku, ko je začutil, da je nastopil smrtni boj, je poljubil škapulir in svetinjico Matere Božje, glava se mu je sklonila v pozglav-nik in se ni več avedel. Ob navzočnosti in molitvah svojega dušnega pastirja se je duša pokrepčana s tolažili sv. cerkve, preselila v večnost. Svetila mu večna luč! Vsem čitateljem "Ave Maria" priporočamo blagega pokojnika v molitev. -o- V Evelethu so vstanovili novo dekliško društvo slovenskih deklet. Dekliška društva imajo med nami velikansko apostolj-sko delo med žensko mladino. Zlasti sedaj, ko je začela amerikanska ženska mladina odraščati, zlasti sedaj bi naj ne bilo slovenske župnije v Ameriki, ki bi ne imela svojega dekliškega društva. Cerkveni odbor nove slovenske župnije v Rarberton, O. je: John Ujčič, Anton Kranjc, [os. Lekšan, Jos. Podpečnik, Jakob Caserman, Anton Okoliš. — Kolek-torji po hišah so: Anton Okoliš, Matija Mihelčič, John Rataj, fakob Caserman. \iiton Štrukelj, Jos. Podpečnik, Frank I Jebevec, I'Yank \mbrožič, Brank Berlon-celj, Frank Skerl. Cvetke iz rdečih vrtov. Ta-rdeči ata Kristan iz Chicage, ki so napisali že marsikako neumnost, so napisali poseben članek tudi 11a "Ave Minko", kakor lepo imenujejo naš list. V tem članku pa skušajo tudi nas pridobiti za se in za svoje rdeče prismo-darije in pravijo, da je kdo lahko dober katoličan, in pa socijalist objednem, da, da jc kdo lahko celo dober katoliški duhovnik ali celo škof, pa ob jednem tudi dober socijalist. — Ne vemo ali so ata Kristan bolj neumni ali bolj hudobni. — Vaš socijalizem uči med drugimi nauki tudi: "Vera je humbug", "vera je fa.... busines", "človek jc iz opice", "svet se je sam vstvaril", "človek nima duše, ko umrje, pogine, kakor vsaka druga žival", "sveti zakramenti, sv. maša, cerkveni obredi so neumni hokus po-kus", "Jezus, Marija, svetniki" so izmišljotine duhovnikov" in tako dalje. — Kdor pravi o sebi, da je socijalist, ta trdi o sebi, da priznava nauke socijalizma, toraj tudi le omenjene, ali ne? — Sedaj pa povejte, kako more kdo verovati dva nauka: da je Bog in da ga ni!? Da ima človek dušo, pa da je nima? Ako je katoličan, mora verovati in veruje, da so nauki svete cerkve edino resnični, kot socijalist mora pa verovati, da so humbug. In še celo duhovnik je lahko kdo, pa ob jednem socijalist!? Da, Kristan, et tuttl quanti, mož z vašim značajem in vašega prepričanja, morda je lahkrr objednem vse, kar kdo hoče. Toda za vsakega drugega pametnega človeka je pa samo jedno mogoče: Ali si s hudičem ali si z Bogom. Z obema ne moreš biti! Kdor ni z menoj, je zoper mene. — Zato pa katoličan, ki je v svobodomiselnih ali rdečkastih jednotah, ali ki naroča take liste, je verski odpadnik, kakor so vsi oni, ki so vse to ustanovili in ki vse to vodijo, lu dokler kdo tega ne pusti, je veliko vprašanje, kakšne so njegove spovedi, ako jih opravi. Kdor gre k spovedi, gre za to, ker sc hoče resno poboljšati, Kdor se pa grešni priložnosti ne odpove, se tudi grehu ne odpove, kdor nevarnost ljubi, bo v nji poginil. Vera je humbug! kriči Chicaška so drga in za njimi vse, kar rdečega po Ameriki "lajze inti gre"? Zakaj pa je vera humbug? No. in to še vprašate? Zato, ker tako neumne reči uči in zahteva, kakor na primer: da moramo stariše svoje ubogati in spoštovati, da ne smemo ubijati, da ne smemo nečistovati, da si morajo zakonski medsebojno zakonsko zvestobo ohraniti, da ne smemo pijančevati, da ne smemo krasti, da ne smemo lagati, da ne krivo prisegati, da ne smemo drug drugega pohujševati, da mož ne sme žene pretepavati, da mora žena biti dobra mati in dobra žena, da je v nebovpijoči greh, ako kapitalisti delavcem in najemnikom zaslužek pritrgujejo ali zadržujejo, in še marsikaj neumnega, kar ni za 20 stoletje! Zato, ali nimajo rdečkarji prav, ko kriče: Slovenci proč od vere! Mi smo svobodomiselni in si ne damo svoje svobode kratiti od kake katoliške cerkve I Prož ž njo nesramnico, da si upa v 20. stoletju take strašne reči učiti! Socijalizem je lep nauk! Tu je rešitev! Mi pa učimo, da človek vse' sme, kar le hoče, da sme pijančevati, nečistovati, žena sme od moža zbežati, mož sme pozabiti 11a uboge otročiče v starem kraju in tu se udati pijančevanju in grdemu življenju in še mnogo takih le lepili naukov! — Da, da, sodrugi le po veri! Le po nji! To je vaša sovražnica, ker vas svari! Mi smo svobodomiselni I Hurrraaaa! Rdečkari-ja! Živela svoboda! Proč s črno temo vere! Le pijančujte! Le vlačugarite! Le kradite! Le pretepajte žene! Zakaj to je vaš nauk! Kaj vera? Vera je humbug! In ti slovenski delavec, ne vidiš . . .? Za božjo voljo! si slep? ... O slovensko delavstvo! o, slovensko delavstvo, ko bi spoznalo tudi ti . . . .! Kako strašno so Ctlicaški sleparji zaslepili in zapeljali naše ubogo slovensko delavstvo, kaže se vedno britkeje in britkeje po slovenskih naselbinah! Vzbudili so tolik protiverski fanatizem, da je turški janičarski fanatizem proti psu kristjanu nič v primeri, kar se sedaj opazuje med slovenskim delavstvom. Evo vam par rdečih cvetk: VCanonsburgu Pa, je rekel odnotni župnik, rodom ameriški Poljak, da so Slovenci najslabši v njegovi župniji, veliko slabši so, kakor Italijani. "Ako Italijan duhovnika noče, ga pusti pri miru, vsaj toliko jc gentleman! Ne pa tako Slovenec. Ta ga pa žali in napade, ako ga le more". Imel je nekoč slovenski pogreb. Bil je pogreb s sveto mašo. Pri maši je bil tudi rdečkarski fanatik. Ker drugače ni mogel pokazati svojega fanatizma, jc med povzdigovanjem v rije I čik iz ust proti oltarju. -Pri nekem drugem pogrebu, je gospod kadil po obredu krsto mrtveča. Toda rdeči fanatik se ni mogel premagati in je vstal v klopi in oponašal duhovnika, kako je kadil krsto umrlega. Sodrugi so se 11111 pa smejali.--Prosim, to se je zgodilo v 20. stoletju. To je storil Slovenec! Črni ("'ulukafri tam v južni Afriki imajo vsaj toliko olike, da spoštujejo priču-jočnost mrtvega trupla svojega sotrpina in se zadrže spoštljivo. Rdečak, slovenski fanatizo-vani rdečak pa niti te olike nima. Niti mrtvo truplo ubogega svojega sotrpina mu ni dovolj sveto, da bi ga ne oskrmil s svojim fanatizmom! . . . Pfui! Chicaški sleparji! — O prišel bode čas, in sicer kmalu, ko se bode marsikaka pest ubogega slovenskega zape-l.ianca po Ameriki dvignila proti nebu in bode preklinjala Chicaške sleparje, ki so ga zaslepili in pahnili v toliko moralno bedo in gorje! Da, še zemlja, kjer bodo počivala trupla teh sleparjev, se bojim, da bode prokleta stoinsto-krat od nedolžnih žrtev slovenskega socijaliz-•ua! O, pride dan plačila! Ne bojte se! — Še nekaj cvetk! Imel sem misijon v Johnstown, Pa. Neka žena, ki je imela moža pijanca in seveda tudi rdečega prepričanja, kajti rdeči n6s in rdeča barva gre skupaj, jc imela strašno življenje s svojimi otročiči poleg nje-Ka. Da bi vsaj malo tolažbe dobila, prišla je k spovedi. Tam sc je pred svojim Rogom zjokala in potolažena je odšla domov. Mož rdeč-kar je domov grede z dela zvedel, da je bila tudi žena v cerkvi. .Nabil jo je, da je bila vsa črna po obrazu. — Enak slučaj sem imel tudi v Brooklynu lansko leto, enak slučaj sem imel v Pittsburghu, enak skoraj še na vsakem mi-sijonu ... In pri vsem tem si še upajo rdeči sleparji trditi, da so svobodomiseljni? Da raz-siriaio versko strpnost, da je verski fanatizem nekaj strašnega? Saj še lastnim ženam ne pustite toliko svobode, da bi revice šle za svojim srcem. In pravite, da je vera privatna stvar vsakega srca! Spaka vendar! vsaj lastnim ženam pustite to privatno stvar! Zakaj jo potem nabijete, ako hoče sama za se privatno poskrbeti za to svojo vero!? — Kje jc tu svoboda!? Zavedna Slovenka iz Loraina, o kateri smo zadnjič poročali, ie sedaj jako huda na nas. Petcšmentajl Da bi vedeli kakšno pismo nam Je pisala! No, to pismo je pa samo nov jasen dokaz, da smo imeli prav, ko smo trdili, da Je žena, ki se druži 7. rdečkarji, ki se trka na Prsi, da je "zavedna" največja sirota na svetni Pravi, da jc že 8 let med rdečkarji, pa jc se vedno dobra kristjana! "Zavedna Slovenka", •ili ste brali pred kratkem o velikanočni spovedi? da je neumnost! Da Jezus ni spovedi Postavil, temveč duhovniki Ali ste brali tam že t"liko napadov na vse, kar je dobremu katoličanu svetega? Ako dosedaj niste, prosim beri-Dober katoličan ne more in ne bode niti m'nute ne v jednotah, niti bode trpel te liste v *voji hiši, ako hoče biti dober. Kdor pa trpi se to v svoji hiši, je v jednotah če tudi "samo radi podpore" tak je pa izdajalec najgrše vrste, Poglejmo! Zavedna Slovenka, kakor r"S('te, ste mati. Dobro! Vzemimo, da imate vi *')sedo, 1;i vas smrtno sovraži Ta soseda po--V.n 'U)di okrog med sosedi, vas obrekuje, sme-"1 vse hudo zoper vas govori. Doma vam na Kaja, kjer 111 kadar more! Kriči nad vami in vas zmerja, da je sramota. Vaš otrok pa je s to sosedo največji prijatelj, hodi k nji, jo pri nje-nen delovanju zoper vas podpira, ji še pomaga, raznaša vsa obrekovanja zoper vas, kar doma sliši gre tja in ji pove, da ima tako novo tva-rino za svoja obrekovanja. Mati, Zavedna Slovenka, povejte, ali je ta vaš otrok zaveden o-trok svoje matere? Kaj bi vi naredili s takim otrokom? Vzemimo, da je to že odraščen sin. Ali bi ga trpeli v svoji hiši? Ali bi ga ne izgnali ven, ko bi prišel domov in mu ne rekli: "ako ti je soseda boljša kot lastna mati, pa tja pojdi!" — Vidite, Zavedna Slovenka, taka dobra katoličanka ste vi! Družite se z največjimi sovražniki svoje matere cerkve, jim pomagate z denarjem, z naročanjem listov, s podporo za njih tiskarne. In vi si še upate trditi, da ste "zavedna"? — I11 tako "zavedni" so vsi katoliški možje in žene med nami, ki so po rdečih jednotah, ki naročajo in bero slabe liste, pa naj bodo iz katerega koli uzroka! Saj imamo katoliške jednote! Zakaj pa siliti med sleparje!? — Gospod Jezus, 11a katerega se ta naša "zavedna Slovenka" sklicuje je rekel nekoč: "Kdor ni z menoj , jc zoper mene!" — Ta Gospod je imel veliko potrpljenje z grešniki. Nečistnico je rešil smrti. Magdaleno je ljubeznjivo sprejel. Da, do hinavših farizejov jc bil pa brezobziren. Kjer je mogel, pa jih je bičal. "Pobeljeni grobovi", jih je imenoval!—Taki pobeljeni grobovi so katoličani, ki hočejo biti s hudičem in Bogom, ki se družijo po slabih jednotah, bero slabe liste, pri tem pa še trdijo, da so dobri katoličani — "Zavedna Slovenka" tudi trdi, da kazimo mir. Da, tak gnili mir smo, ga in ga tudi bomo in še vedno bolj kazili, ker je že skrajni čas, da se razmere zjasnijo. Bil je mir zadnjih 10 let med nami! Smeli so sleparji nemoteno in nekaznjevano delati z narodom, kar so hoteli. Toda sedaj je pa konec! Nam pa ni nič mari, če nas vsi rdečkarji in magari še vse "Zavedne Slovenke" imenujete "kazi" ali "ska-za" ali karkoli hočete! — Poredni otroci še nikdar niso bili hvaležni starišem za njih opomine. Ničvredna hči, ako jo mati posvari in kaznuje, se drzne celo lastno mater udariti. Zato tudi mi vemo,, da nas ne boste hvalili in gorje, ako bi nas res vi hvalili! Rdeča svoboda se jasno kaže v naselbinah, kjer so mi dobri možje pravili, da si v cerkev niti ne upajo. — Tako 11a primer sta mi dva moža v Imperial, Pa. pravila, da neki Mušič stoji pred hišo, ko je čas za sv. mašo. In ako vidi koga, da gre proti cerkvi, ga začne zmerjati. "Potem pa raje doma molim" sta mi rekla. — V drugih krajih se spravijo "rdečehlač-niki" na vsako stran ceste, ki vodi v cerkev. In ako se kdo oiunači, da bi šel v cerkev, mora iti sredi med to hudičevo "lajbgardo" in sramotenjc, zabavljicc, katere mora slišati, so grozne. Poveite, ali more hudič biti boli fanatičen sovražnik božji, kakor so naši ta-rdeči? Pa, prosim, recite, da to ni res! — Kaj praviš? na to, "Zavedna Slovenka"? — Kajne. da je t* prav. Mi pa. ki to grajam«. p» kazim« mir! Neki učeni Ule iz Chiiholma pravi, da so nekoč v njegovi vaii misijonarji kričali t cerkvi, naj se ljudje očistijo svojih grehov, ker drugače bodo vsi v pekel prišli. Mr. Ule. ne sam« to so kričali, temveč kričali so tudi, ako ne bo ste živeli po naukih svete vere boste tudi tukaj na zemlji že nesrečno živeli. Misijon je samo opomin, da človek malo začne misliti sam. ne kakor mu vi rdečkarji solite pamet. Nesrečni Mali in sto drugih naj Vam bo v zgled. "Gajžla" je pustna šema. ki se vlači po rdr čili listih in klobasa, da človeka kar trebuh bo li. Da, da, "gajžla", ste. velika "gajžla" in "gaj žlan" je naš narod z vami, krvavo je "gaj/lan" Kes primernejšega imena si niste mogli dati. Divji huni so bili "gajžla" za celo Kvropo. divji Turek je bil velika "gajžla" za iugoslo vanc, vi rdečkarji ste pa tudi velika "gajžla" za naš ubogi narod v Ameriki. Toda vse te "gaj-žle" so poginile prej ali slej. Samo njih grdo ime in njih grdo početje je ostalo v zgodovi ni. S strahom jih imenujejo očetje svojim otro čičem in unukom. "Da. "gajžla" pomeni straš ne čase! Rdeča ljubezen do bljižnega se ir pokazala v I.a Salle, 111. Tam ie umrl rojak Frank Fe-licijan. Bi! je član veliko društev. Vsa so se udeležila pogreba, samo društvo sv. Barbare ne. — Dopisnik v A. S. dostavlja: "Zakaj ne? Vemo! Ker je pri tem društvo kopica rdeč-karjev". — Fj, Barbara. Barbara, kam si za šla! "Zavedna Slovenka" v Rock Springs, Wyo. ki sliši na lepo ime Kosi Jereb, ima silno rada Vodiško Johanco. Kar pozabiti je ne more Seveda, kako bi jo pozabila, ko sli si pa tako podobne! Johanca je slepila z rdečo telečjo krvjo, naša Rozka pa z rdečim neumnim so-cijalizmom. Zato pravi ta drazes'na Rozika Jerebova, da naj zlasti slovenske matere pri stopijo v socijalizern. Zato misli, da naj bi dale svojim otrokom tudi rdeča imena. Doma v starem kraju so imeli nekje grdo navado da so Hali vsakemu nezakonskemu otroku čud 110 in nenavadno ime. Tako ie revček vedno na sebi nosil sramoto svoie matere, katere pač ni bil kriv. Tako želi tudi naša Rozka lere bova. da naj bi tudi nesrečne sirole, ki so tako nesrečni, da iniaio rdeče matere in rdeče oče te. nosili taka čudna imena, da se bodo tudi oni sramovali svojih starišev, ko bodo odrasti! Ta uboga Rozika imenuje cerkev Sv Cirila in Metoda tudi 7 lepo besedo "kevder" Ki. Rozka. Rozka. le počakaj malo! Sai še ni vseli dni koner! Pazi se, da ne bodeš še milo / ob iokanimi očmi i«k»la ta "kevder" pa ga morebiti nr boš našla Spomni se pa. na naše besede takrat, ko ti bodo grenke sulzr krs.i zalivale tvoie oče! Spomni sr. ko pride kazen, za grdr besede in ostudne izraze, kalne si pi ki vrača zdaj se k tebi Od greha kaj mi je ostalo? ... ^ sfcM nazaj kot izgubljena hči. Nič!—grenke le solze in sram! ^ O grozna leta greha, A vendar sem spoznala. o leta bede in gorja, (ilej, Mati, tu me zdaj ! ko v strašni temi zmote O ne zavrzi hčere bedne Q ^ zgubljena reva sem bila. zgubljeno sprejmi me nazaj! ^ Da, Mati, daj to milost w Nesrečni grešnici: i Da zdaj do smrti svoje bodem, ^ ljubeča. Mati, tvoja hči. ssg l ... .i t: Kraljica majnika. "Kot svetle jasne vidiš Kako naj jo častim, ^ ^ migljati nas z višav, |iovejte zvezdice? ^ tak jasna v srcu tvojem A svitle zvezdice svetile ^ do nje naj bo ljubav! v odgovor: r/^ W iii ^ Zakaj li bi ne peli Srce le mati hoče ^ Kraljici majnika? za to srce ji daj, Ko vendar vsa narava, naj bo za lepi maj! {g) ^ slavi jo radostna? ..... . . H-ci * I'esnik, ki nam je poslal to pismo, naj se oglasi, m nam pove svoje ime. ^ Afhn^f^m^fmfm^mfmmmmmmmfmBmm Kraljica mila majnika, Bodi nam pozdravljena ! EPI majnik je najlepši mesec celega leta. Zakaj ? Zato ker se ta mesec vsa narava prebudi in okrasi z novim cvetjem- Vsak grimček o-zeleni in se razvete kakor lep šopek. In ta lepi mesec je posvečen Mariji, naši Materi, kraljici nebes in zemlje. Vsa lepa narava nas vzbuja naj se spominjamo na nebeško cvetlico Marijo in naj ji darujemo ta mesec lepoto narave in pa .udi svoje srce. Vsaka hiša ima gotovo podobo Marijino na steni. Okrasimo to podobo iji zrao-linio vsaki dan kako malo molitvico Mariji v čast. Če več ne, vsaj z eno Češče-na Marija se spomnimo vsak dan. Mala lučka pred njeno podobo naj nadomesti našo ljubezen srca. Ako imamo v cerkvi smarnično pobož-nost, udeležimo se je gotovo vsaki dan. Spominamo se nazaj, kako smo v maju doma v starem kraju hodili pridno k šmarnicam. Marsikje smo jih imeli zgodaj zjutraj, da smo potem lahko šli še na delo. Spomnimo se, kako smo kot dekleta Marijine družbe prepevale z veseljem lepe Marijine pesmi. Kolikrat smo navduše šeno zapele: Pri tebi, o Marija, zbrane dekleta me prisrčno vdane. Za mater smo te izvolile Oh, ne zavrzi nas nikdar. Koliko teli bivših nas Marijinih hčera je sedaj po Ameriki. Nismo več dekleta, temveč zakonske žene. Vendar ali se ji nismo posvetile za celo naše življenje? Ali ji nismo obljubile zvesto ljubezen do smrti? — Kako izpolnujemo to svojo ob- ljubo? Smo ji zveste tudi sedaj tukaj v Ameriki? — Sedaj nam je njena pomoč potrebnejša, kakor nam je bila preje. Za-toraj, slovenske žene širom Amerike, ne pozabimo zlasti me častiti in ljubiti Marijo. Učimo jo ljubiti tudi svoje otročiče-Ali jim moremo zapustiti na smrtni naši postelj i lepšo dedščino, kakor ljubezen do njih nebeške Matere Marije. Zopet se spominjam, kako smo se zbirale pri Marijinih cerkvah. Prišle smo dekleta od 4 župnij. Pilo nas je več kot 400. Prišle smo na hribččk in kako lepo je bilo čuti glas petja Marijinih pesmi: Pred noge, glej tvoje svete, položimo zdaj srca naj gore ljubezni vneti za te in za Jezusa. Sedaj so tole sladki spomini lepih dni naše mladosti. O tudi po vsi Ameriki naj glas doni Ceščena si Marija ti! Zlasti ta mesec maj naj poživi v naših srcih te lepe spomine naših mladih dnij, s temi spomini pa naj obnovi tudi našo staro ljubezen do Marije. Storimo ta mesec kaj v njeno čast, kar in kolikor pač 110 svojih razmerah moremo. Tukaj je nam ženam veliko težje, kakor doma. Marsikatera žena bi rada šla v cerkev ob nedeljah. pa ima male otroke, mož dela jih nima komu pustiti, zato ne more. Tako osta ne enkrat dvakrat, pa še večkrat in pri tem pa srce omrzne v ljubezni do Boga in Ma rije. Vendar matere, ali ni Marija "zla sti tolažnica nas trpečih mater? Kdo jo bolj potrebuje kot zdravje bolnikov, kakor me? Kdo bolj kot pribežališče grešnikov, kot me. O, drage mi sestre matere, sotrpinke, ljubimo Marijo! Frančiška H.. Prijetna moja dolžnost. K. o. f. m. 1!.() je spomladi 1. 1900. ko je gojenec osmega razreda frančiškanske gimnazije na Kostanjevici pri Gorici nevarno zbolel na pljučih. Doktorji so napovedali sušico. In res, silno hitro je hiral in pešal. ■ o nasvetu zdravnikov so ga poslali domov, da bi morda domač zrak vpljival na bolna pluča, da bi se pozdravila. Toda zastonj. Potem so ga poslali v Savinsiko dolino na Štajersko. Tu se mu je pa že toliko poslabšilo, da je začel pljuvati kri. Od tu s<) ga pa februarja meseca 1901. poslali na I rsat pri Reki, da bi morski zrak dobro vpljival nanj. Tu se je pa popolnoma poslabšalo. Počila je žila v plučih in vsaki teden najmanj enkrat je izbruhnila kri. Oslabel je tako, da ni mogel več ne hodi- II in ne govoriti. Na postelji si ni mogel nt' premakniti sam. Slednjič, če se je le ma premaknil na postelji in zakašljal, bruh-nila je s kašljem kri. Zdravnik in vsi so Popolnoma zgubili upanje, da bi se kdaj mogel ozdraveti. Pač pa se je pripravil na smrt. \ endar pa pri vsej tej bolezni mlade-sam ni zgubil upanja. Dasi mu jc Z(lravnik odkrito povedal, da je- nemogo-<;0, r'-a bi ozdravil, da je desna stran pljuč /<- precej pokvarjena, vendar je sam trdno z,*upal na Marijino pomoč. Devetdnevni Cr> za devetdnevnico je opravil in goreče Prosil Marijo ozdravljenja. "Vsaj toliko 1 živel", da bi bil posvečen v maš- n>k,i tudi ])ozneje takoj umre'", je pro- ^ /uP»iji, kjer jc bil doma, je mala bo- žja pot "Žalostna gora", kjer je verno ljudstvo častilo "Marijo sedem žalosti." Tako je naravno, da je tudi ta mladenič imel posebno zaupanje do Marije, pod tem imenom. Četrtega marca 1901. mu je bilo posebno hudo. Mislili so, da bode ta dan umrl. Po telesu so se mu že odprle rane od ležanja. V tej slabosti pa se je še enkrat prav zaupno, tako, kakor se more le otrok v stiski k svoji materi zateči, zatekel tudi ta bolnik k Mariji "Materi sedmerih žalosti" in začel novo devetdnevnico k njenemu prazniku — cvetnemu petku; z njim skupaj so enako goreče prosili zdravja njegovi stariši doma in cela samostanska družina. Prvih devet dnij je minulo, toda bolezen je ostala, kakor je bila. Začel je še drugo ki se je pa končala ravno 11a cvetni petek, praznik Žalostne M. P. Cel teden mu je bilo ja-ko slabo. Prišel je ta praznik. Sprejel še enkrat sv. zakramente in se s posebnim zaupanjem obrnil še enkrat k Mariji za pomoč. Tedaj je pa obljubil, če mu Marija sprosi zdravja, da bode prvo sv. mašo bral v cerkvi Žalostne M. Božje na Žalostni gori, v priznanje hvaležnosti za u-slišano milost, da se ji bode tam javno zahvalil za milost ozdravljenja. Da bode tam obesil tudi sliko napisom: "Marija, me je ozdravila" in pa da, ako bode le ko-ličkanj mogoče, da bode skušal v svojem poznejšem življenju vstanoviti list. ki bode nosil ime " \vc Maria", kjer bode pri priliki opisal to zgodbo ozdravljenja. Tudi vsa samostanska družina je ta dan sprejela obhajilo zanj in vsi patri mašniki so se ga spominjali pri sv. maši. Y svojem zaupanju, dal si je prinesti olja i/ svetilke, ki gori pred sliko Marijino na Trsatu in se bolno stran prsi potnazal ž njim. Do o- poldne je bilo še jako hudo. Tudi kri se je zopet odprla. Popoldne je pa zaspal jako trdno. Ko se je prebudil, bil je kakor ves drugi. Še isti dan je že lahko vstal in čez tri dni je že hodil in mogel potoval iz Trsata do Novega mesta na Dolenjskem, kamor je šel v bolnišnico. Zdravnik, znani Defranceschi ga je še preiskal in našel, da je sušica v zadnji stopinji. našli so v plučah "bacile", in "14 dni" je rekel, "je največ da more še živeti. Toda nasprotno, ozdravljenje je silno hitro napredovalo, tako da je bil v 3 tednih, kakor zdrav. Zdravnik ni bil veren človek, vendar priznal je "ko bi imel vero, bi rekel to je čudež, da je ta človek ozdravel, ker drugače tega razložiti ne vem'." I11 ta mladi tako bolni klerik je še sedaj živ in zdrav in se mu prav nič na pozna, da je bil kdaj tako zelo bolan. Zdravnik Defranceschi je pri ozdravljenju trdil, da nikdar ne bode mogel pridigati, da ne bode za težko delo, itd. Vendar pa je sedaj celo misijonar in pridiga včasih po štirikrat, ali še večkrat in se mu prav nič na glasu ne pozna, da nima celih desnih pljuč. Sedaj živi tu v Ameriki in — je — urednik "Ave Maria". Priče, da je vsaka besedica tega resnična, je njegova družina, so zlasti udje frančiškanskega samostana na Trsatu, vsmi-1 jeni bratje v Kandiji, pri Novem Mestu, in vsi, ki so ga v tem času poznali in videli. S tem izpolnujem zadnji del svoje obljube, katero sem storil 11a cvetni petek 1 ryoi. in se še enkrat prav iz srca zahvaljujem Mariji. Žalostni Materi božji, za tako čudovito pomoč in ozdravljenje, ko sem takrat že popolnoma obupal, da bom kdaj prebolel težko bolezen- Vendar me je vrednega spoznala svojega usmiljenja in svoje pomoči. Njej bodi tisočera zahvala. Rojak, ljubi Marijo! Zaupaj ji! Zatekaj se k nji v vseh stiskah in ne boš osrami-čen. List "Ave Maria" je toraj samo nov dokaz o resničnosti besedi: Še nikdar se ni culo, da bi bil kdo neuslišan ostal, ki se je k Nji zaupno zatekel in Njo pomoči prosil/ Urednik "Ave Maria". MARIJIN OTROK. M. Elizabeta. Da jaz sem zorna roža, za te bi bil moj čar; ljubeče bi ovila, Marija, tvoj oltar, l i lepa, najčistejsa, ki te proslavlja svet, o, naj sem v tvojem vencu Marija, skromen cvet! ( ), da setn zlata zvezda za te, 11a tvoj oltar, v deviški tvoji kroni smehljal T»i sc moj žar. Ti lepa, najčistejša, ki poje ti nebo, v deviško svojo krono me vpleti zvezdico! Kot atigelj bi se vzpela pred tebe pod obok . . . O, saj sem več, Marija, glej, jaz sem tvoj otrok. Jaz sinem te mater zvati, ti ves ponos si moj; vseh sreč, največja sreča, da jaz otrok sem tvoj. Izpod peresa slovenskega trpina. Piše John Peshel iz Ely, Minn. ASTITAM Vam g. u-rednik na vašem tru-dapolnem delu za katoliški slovenski narod, za blagor njegov in za njegovo pravo izobrazbo. Da, čas je priščl sedaj, da se moramo vsi, ki smo do sedaj krepko klubovali sovražnim valovom nasprotstva in zmote in ostali zvesti pri trdni in mogočni skali svete vere, da se vsi združimo v navdušeno delo, da rešimo z krempljev antikristov naš ubogi narod. Naši očetje so se morali boriti za sv- vero in za domačo grudo zoper zloglasnega Turka. Takrat še ni bilo narod-nin zapeljivcev. Vsi so bili ene misli in e-nega navdušenja in šli skupno v boj za križ sveti in svobodo zlato"! — Česar si nasi očetje niso nikdar mislili, česar si se pred nedavnim časom nismo mogli misliti, prišlo je. Tu smo sedaj v razmerah, da se mora brat boriti zoper brata, ako Sl hoče ohraniti svojo vero. Da, naš boj da-nes jc sramotnejši, kakor boj proti Turkom. Naši predniki so se morali boriti z krvoločnimi barbari, katere jc niohame-danizem fanatizir,al proti krščanski krvi. ' 11 se pa bori brat proti bratu, trpin pro-" Sotrpinu, da si ohrani to, kar 11111 je ",lJdražje na svetu - vero svojih očetov, >1S("r, odkupljen s krvo prednikov. — Po-S'ejmo v socijalistične liste, kaj pišejo?! ,ll° jim je mar napredek naroda, l.e ostuden boj fanatizma proti veri. I / Reve-la je nek zaslepljeni revček celo pred-^ gal v svoji slepoti, da naj poberemo vse 2e doli, pa bodemo imeli vsega dosti. ' >ka zaslepljenost! To so sužnji anti-Hnstuvi, kateri imajo nalogu, da delajo razdor med Slovenci po naselbinah, po družinah in po jednotah. Usiljujejo se povsodi ubogemu ljudstvo kot njegovi voditelji. Prednjačiti hočejo med nami. Vtikajo se prav v vse, kar jim nič mari ne gre. Da, kriče 11a vse grlo, kakor kak umazan žid na semju, ko pa treba za narod kaj žrtvovati pa, čuješ njih izgovore, "da naj dajo oni, ki imajo". Da, naši naprednjaki nimajo denarja, pač pa strupene jezike. — O, ko bi se vsaj naša slovenska duhovščina združila v obrambo svojega naroda! Zakaj, najprej bi bila sveta dolžnost in naloga čč. slovenskih duhovnikov, da stopijo v obrambo, potem pa da nas lajike zbero okrog sebe v skupen in odločen odpor proti tem jani-čarjem našega slovenskega ljudstva v A-meriki. Duhovniki so bili v starem kraju, ki so največkrat v cerkvah na hribčekih • zbirali narod v obrambo pred Turki. Duhovniki bi morali biti tudi med nami prvi. Da vseh nas dolžnost bi naj bila, da stopimo na delo,najprej s peresom,ter da podpiramo dobro časopisje, da bode zanimivejše, kakor nasprotno. Pošiljajmo pridno dopise, spise o župnijskih in društvenih zadevah, poročila o šolah, slike naših cei kva, i. t. d. Delujemo, kako bi se združile katoliške jednote, ako bi se s skupnim delovanjem še kaj več dalo storiti za naš napredek. Ljudstvo hoče čtiva, ljudstvo hoče delati, ljudstvo hoče, da se začenjajo razne stvari v njegovo korist. Posebno dobro berilo ohranja ljudstvo pri poštenem življenju in pri sveti veri. Slabo berilo je strup, je kuga za naše ljudstvo. Mi smo le predolgo molčali in mirno gledali, kako so rasti i nasprotniki] kako se je širil "duh časa" med naše vrste. Sedaj se pa čudimo in se jezimo na narod, kako je globo- ko padel. Mi sami, duhovniki in katoliški lajiki smo sami temu uzrok. Poglejmo malo, kje smo danes! Poglejmo svoje jed-note! Poglejmo svoja društva! Prvi naši možje voditelji so delali v potu svojega obraza.Mi smo pa spali. In danes? Ali ni naša velika sramota, da smo izgubili katoliško jednoto Sv. Barbare? da smo v nevarnosti, da sedaj zgubimo še Jugoslovansko? Sami smo tega krivi. Naša lenoba, naša zaspanost. Poglejmo našo mladino po naselbinah, kako je polna "duha časa"! Ali smo brez krivde? Brez odgovornosti za vse to? Moremo reči, kaj mi mari? — Toraj častiti slovenski duhovniki, apeliram na Vas v imenu svojili sotrpinov, v imenu slovenskega delavstva! Žrtvujte nekoliko časa, da daste zdravega berila našemu narodu in zdravega razvedrila. Pomagajte, da se med nami razmere zjasnijo, da se naš narod združi složen okrog svetega križa, ker le tedaj bode zavladala med nami zopet sloga, edinost in bratska ljubezen, katere tako zelo pogrešamo. Odpirajmo oči ubogim zaslepljencem, da bodo spoznali, kako nesrečni so, ker so dali vjeti v kremplje hudičevih služabnikov-. ŠMARNIČNI ZVONOVI. Ivana Ule. Oj šmarnični zvonovi, komu tak milo pojete? in slavo vi čegavo veselo tak oznanjate? ' Marijo mi pozdravljamo, zvonovi pojejo, Kraljici Maja v slavo njih glasi se razlegajo. Oj le zvonite, vi zvonovi, zvonite glasno vsi da naše ljudstvo bedno smmas as as as «s as as as >,s as as as as as as as as~as iz spanja se zbudi! Naj srca vsa slovenska k Mariji zopet se vzbude v ljubezni novi srečni Marijo naj časte. A ti pa Mati mila, lNis sprejmi vse nazaj in v srcih vseh slovenskih oj zbudi nov lep maj! oj zbudi nov lep maj! as fiMtfsasffiafou. ^ p ^ bju-v ČASU PRIMEREN DOPIS. Wiillard, Wis. — (i. urednik! Priporočite vsem čitateljem "Ave Maria", da naj vsak zmoli deset "Češčenamarij" za tiste, ki velikonočne spovedi nočejo opraviti. Naj bi jih Marija zopet nazaj pripeljala na pravo pot. I )a bi se slovenske žene po-prijele Marije, ne pa listov rdeče barve. To se ženam bolj spodobi, kakor pa brez-verske liste podpirat in v nje pisat. Da bi svoje otroke učile poštenega življenja in lepega vedenja, ne pa odvračale našo mla- dino od tega, kar so sloVenske matere v starem kraju vcepile dobrega v njih srca. Za take nesrečne matere molimo! A. J. ---o- LISTNICA UREDNIŠTVA. \ sled pomanjkanja prostora smo morali več dopisov odložiti za prihodnjo številko. lzostati je moral tudi izkaz darov i. t. d. Vendar se že sedaj iskreno zahvaljujemo vsem dopisnikom in dobrotnikom za pomoč. Bog plačaj!