Slovenec
		List za slovenski narod v Ameriki.in glasilo K. S. K. Jednote	
36 številka		«Joliet, Illinois« 14. avgusta 190©	T^etnilr XVII
KATOLIČANI PROTI SOCIALISTOM.
Ameriška federacija katoliških društev bo imela prihodnjo konvencijo v Pittsburgu.
MNOGO VELEVAŽNIH SKLEPOV
Za posvečevanje nedelje in verski pouk po vseh šolah.
Boston, Mass., 9. avg. — S slovesno peto sv. mašo v katedrali k Sv. Križu se je začela tukaj 7. narodna konvencija Ameriške zveze katoliških društev (American Federation of Catholic Societies). Več nego 3000 oseb je prisostvovalo sv. maši. Pridigo je imel domači nadškof William H. O’Connell. Navzoči so bili nadalje škof James A. McFaul iz Trentona, N. J., in škof Regis Canevin^i iz Pittsburga, Pa., kakor tudi kacih 50 druzih duhovnikov.
Delegatje sq prebili popoldan z izleti v soseščino, bogato na zgodovinskih krajih. Zvečer se je vršil v Sym-phony-dvorani uraden sprejem delegatov odstrani državnih in mestnih o-Wasti. Pozdravni govor v imenu države je imel podguverner Draper, v imenu mesta župan Hibbard, dočim je nadškof O’Connell pozdravil goste v imenu cerkve.
Boston, 10. avg. — Danes se je vršila prva poslovna seja delegatov na narodni konvenciji federacije katoliških društev ameriških. Zjutraj se je darovala v cerkvi k Brezmadežnemu Spočetju črna sv. maša za duše pokojnih članov federacije. Med tednom se bo razpravljalo veliko število važnih vprašanj, tako n. pr. zlo razporoke, socializem, nedeljsko posvečevanje, o-troško delo in priselitveno vprašanje in drugo.
V dopoludanski seji, ki se je vršila v Symphony-dvorani, sta predsednik Feeney in narodni tajnik Matre iz St. Louisa prečitala svoji poročili. Feeney je izjavil, da je federacija mnogo pripomogla k temu, da se je dosegla odškodnina za katoliški cerkveni lastnini na Filipinih prizadeto škodo. Nadalje je krepko podpirala proti zvezinemu sodniku Wilfrey na Kitajskem podane obtožbe.
Tajnikovo poročilo se je pečalo povečini s šolskim vprašanjem. Izjavil je, da bi se moral del javnih šolskih skladov dati na razpolago katoliškim župnijskim šolam za njihov posvetni pouk.
Boston, 11. avg. — Med današnjimi poslovnimi sejami federacije katoli ških društev ameriških, ki ima tu svojo narodno konvencijo, sta škof H en d ricks s Filipinov in profesor polje delskega oddelka v Washingtonu imela znamenita nagovora. Škof je go voril o svojih izkušnjah na Filipinih in je dal Filipincu prav dobro spričevalo. Če se Filipincu ponudi priložnost, prislužiti si svoj živek, je vedno naklonjen delati. Zato naj federacija deluje v prid Filipincu.
Popoludne so mnogi delegatje napravili izlete.
Boston, 12. avg. — Ameriška federacija katoliških društev je zaključila svojo sedmo letno konvencijo danes, ko je spet izvolila Edvarda Feeney iz Brooklyna predsednikom, izbrala Pitts burg za zborovališče prihodnjega leta in izpopolnila svojo platformo. Danes sprejeti sklepi se bavijo s papeževo o-krožnico proti krivim verskim ukom, zahtevajo verski pouk v šolah, obžalujejo preziranje nedeljskega posvečevanja, zametujejo glavne uke socializma in priporočajo načrt za združbo katoliških mladeničev.
Sklep o socializmu zametuje “glavna načela socializma, da je skupna last proizvajalnih sredstev in razdelitev potrebna za blagostanje človeškega rodu” in vsi katoličani se svare proti pridružitvi temu gibanju, ki se označa kot “materijalislično in brezbožno’ v svojih voditeljih, spisih in teoriji.
Sklep izraža “sočutje z delavci v njihovem prizadevanju zboljšati svoj položaj potom združevanja,” ter priporoča ustanovitev katoliških delavskih društev.
Ne potrebujejo delavcev.
St. Paul, Minn., 10. avg. — Po daljšem potovanju po Severni Dakoti ter po natančnem posvetovanju z guvernerjem Burke in drugimi državnimi u-radniki je danes izjavil komisar za delo Williams iz Minnesote, da v Severni Dakoti ni nobenega povpraševanja po delavcih za žetev. Namesto 15,000 do 20,000 delavcev za žetev, je potrebnih komaj 1000 posebnih moških, da se žetev spravi s polja. Državne delavske posredovalnice v Minnesoti ne bodo odpošiljale več nobenih brezposelnih delavcev v Severno Dakoto, da bi pomagali pri žetvi, ker ni komu pomagati. Velika vročina zadnjih tednov, v zvezi s pomanjkanjem dežja, je pšenico tako oškodovala, da ne bo žetev nudila nobene težave. Namignil je, da so govorico o 20,000 dlavcih, ki še potrebujejo za žetev, spravile v časopisje predvsem železnice iz debička-željnosti.
Žrtve dela.
York, Pa., 10. avg. — Vsled eksplozije parnega kotla je bilo danes v yor-ških valjarnah 8 delavcev usmrčenih, čez 12 težkoranjenih in napravljena škoda znaša na tisoče dolarjev. Kotel, ki se je nahajal v središču tovarne, je eksplodiral kar nenadoma. Večini usmrčencev so udi odtrgani in poleg-tega so tako okrnjeni, da jih je bilo komaj spoznati. Eksplozija je bila tako silna, da je bila bližnja tovarna Broomal, Schmidt & Steacy-kompa-nije znatno poškodovana. Neki konj, ki je stal 300 čevljev od tovarne oddaljen, je bil na mestu usmrčen po kosu podrtine, ki je priletel vanj.
Štrajkarji streljajo.
Birmingham, Ala., 10. avg. — Danes popoludne so štrajkujoči rudarji v Bloctonu streljali na oseben vlak “Birmingham Mineral’-ieleznice, v katerem so se nahajali štrajkolomci. Trije teh so bili na mestu usmrčeni, 11 je bilo hudoranjenih. Premogovi rudniki v Bloctonu so zaradi štrajka pod vojaško zaščito.
Birmingham, Ala., 10. avg. — Več nego 30 črncev in inozemskih delavcev je bilo danes dejanih v zapor pod obtožbo, da so streljali na osebni vlak.
Birmingham, Ala., 11. avg. — Guverner Comer je vsled izgredov štraj-kujočih rudarjev izdal proglas, v katerem naznanja, da bo zbral vso vojaško silo v državi za vzdržavanje miru in redu v štrajkovem distriktu. Če ta ne bode zadostovala, potem bo sklical meščane,- jim dal orožja, da ga bodo v njegovem stremljenju podpirali.
V. J. BRYAN URADNO OBVEŠČEN.
Sedaj ve “oficijelno”, da je demokratski kandidat za predsednika Združ. držav.
* ALI NA) LJUDSTVO VLADA?’
Eksplozija.
Great Falls, Mont., 11. avg. — Vsled prerane razstrelitve v Brightovem ka-menolomu, ki leži kacih 40 milj južno od Great Fallsa, je bilo pet delavcev usmrčenih in četvero drugih hudoranjenih.
5. obletnica.
10. avg. — Peta obletnica iz-sedanjega papeža se je včeraj kanu veličastno obhajala. Kardi-državni tajnik Merry del Val čo svetega očeta daroval veliko Kardinal-nadškof Gibbons iz ore, Md., je od svoje trebušne i toliko okreval, da se je mogel ideležiti včerajšnjih opravil v
Draga pravda.
Pooughkeepsie, N. Y., 9. avg. — V tukajšnji ječi nahajajoči se Harry K. Thaw je rekel danes o priliki, ko je bil proglašen bankrotnim v pittsbur-škem zvezinem sodišču, da ga je njegova pravda zaradi usmrčenja arhitekta Stanforda White stala osebno $417,500, to se pravi, toliko je že izplačal, dočim je njegova mati izplačala odvetniku Hartridge nadaljnjih $47,500, tako da je ta odvetniška tvrdka dobila do dne 16. aprila 1907 skupaj $105,000.
Delmas, glavni zagovornik v prvi pravdi, je zahteval za svoje usluge samo $25,000, tako da je ga. Thaw čutila potrebo, mu nadaljnjih $25,000 darovati.
Komaj verjetno.
San Francisco, Cal., 11. avg. — Včeraj s parnikom “Acapulčo” iz Osrednje Amerike semkaj dospeli generalni agent “American Trading”-kompanije,
C.	G. Gano, poroča o čudnem načinu predsednika ljudovlade Guatemala, zboljšavati si svoje razmajane finance. Med njegovo navzočnostjo v Guatemala City je bil zastopnik neke tobačne tvrdke v Hondurasu, ko je bil prejel od nekega odjemalca ček za 11,000 pesos, po vojakih napaden, odveden v zapor in tam toliko časa trpinčen, dokler je ček prepisal na predsednika Cabrero. Na njegov (Ganov) nasvet je odjemalec, ki je ček izdal, skrbel za to, da ček ni bil izplačan.
To vprašanje bilo jedro govora, ki ga je imel g. Bryan o tej priliki.
Lincoln, Nebr., 12. avg. — Šestinštirideset strelov iz topoy, oddanih zarana, je naznanjalo prebivalcem državnega glavnega mesta Nebraske, da ima danes njihov veliki someščan William Jennings Bryan sprejeti uradno obvestilo o svoji nominaciji za predsedniškega kandidata demokratske stranke. Na tisoče Bryanovih čestil-cev se je zbralo tu iz vseh delov države in tudi iz daljnih krajev, da izkažejo svoje spoštovanje zastavonoscu demokratov. Demokratični narodni od bor in obvestilni odbor demokratske narodne konvencije sta se zbrala polnoštevilno, da se udeležita slovesnega opravila; nadalje so se zbrali državni uradniki Nebraske ter mestni oblastniki iz Lincolna in sosednih mest. Mesto je bilo praznično okrašeno. Slovesnost se je vršila v parku pred državnim kapitolom. Ob poldva-najstih sta dospela na oder, zgrajen v to svrho, narodni odbor s svojim predsednikom Normanom E. Mack na čelu in obvestilni odbor. Kmalu nato je prišel tudi gospod Bryan s svojo družino, nekaterimi ožjimi prijatelji, podpredsedniškim kandidatom Kernom in državnim guvernerjem Sheldonom. Predsednik obvestilnega odbora, kongresnik Henry D. Clayton iz Alabame, je imel kratek nagovor in je izročil gospodu Bryanu od vseh članov odbora podpisano pisanje, ki mu naznanja njegovo nominacijo za predsedniškega kandidata demokratske stranke.
Gospod Bryan je imel nato svoj govor, ki je bil ponovno prekinjen z gromkim ploskom.
Svoj govor je začel omenjajoč, da bo pozneje podrobno razpravljal platformo: Za sedaj zadoščaj njegova izjava, da se popolnoma strinja s črko in duhom demokratske platforme. Če bo izvoljen, se bo smatral po njenih določbah vezanega. Platforma je izraz mišljenja kake stranke, in nominiranec te stranke se mora po njej ravnati, ali pa nominacijo odkloniti.
Kandidat republikanske stranke je v svojem sprejemnem govoru izjavil, da zastopa politika njegove stranke reformo obstoječih političnih neprilik. V tem oziru ga poziva na boj in izjavlja, da je republikanska stranka naravnost odgovorna za vse omenjene neprilike in da ni vstanu, naznanjene reforme proizvesti.
Demojcratska platforma ima kot glavno vprašanje: “Ali naj ljudstvo vlada?” Od katerekoli strani se ogleduje demokratska načelna izjava, vedno spet stopa to vprašanje v ospredje. To je vprašanje, pravi gospod Bryan, ki se je potisnilo v ospredje po že omenjenih neprilikah ve vladni upravi. Posebna poslanica, ki jo je letošnjega januarja predsednik Roosevelt naslovil na kongres in v kateri se je pritoževal čez preseganje velikih korporacij in velikega kapitala ter njihove napade na upravo, je bila naravnostna obtožba njegove lastne stranke — na naslov demokratske stranke ona poslanica go tovo ni bila namerjena.
Gospod Taft je izjavil, da so se vse prejomenjene neprilike ve vladi vtihotapile med zadnjimi 10. leti, nakar more on — Bryan — samo odgovoriti, da so bili zadnjih 10 let republikanci na krmilu, torej so demokratje na vseh teh nepriličnostih gotovo nedolžni.
Zakaj so se mogle te neprilike razviti? je vprašal g. Bryan ter v svojem odgovoru na to in nadaljnem govoru neusmiljeno mlatil republikansko stran ko. Ob sklepu je govoril še g. J. W. Kern. Nato se je vršila parada meščanskih društev. Vsa slovesnost se je odlikovala po svoji preprostosti.
Tornado.
Mandan, N. D., 11. avg. — Prošlo č je obiskal to mesto in okolico tor-do, ki je napravil gmotne škode za
50,000	in je ranil več oseb.
Glavar Vodopivcev skoraj utonil.
Lincoln, Nebr., 10. avg. — Ko se je predsedniški kandidat prohibicioni-stov, Eugene V. Chafin, včeraj kopal v nekem tukajšnjem ribniku, je zabredel v globoko mesto in bi bil utonil, da mu niso priskočili trije gospodje na pomoč. Chafin je kot gost pri A. A. Wolfenbergerju, ki ga je v narodni konvenciji prohibicioniške stranke nominiral predsedniškim kandidatom.
Železniške nesreče.
Glendive, Mont.. 11. avg. — Osebni vlak št. 2 Northwestern Pacifič-želez-nice, takozvani “North Coast Limited”, se je sinoči zaletel v 150 čevljev dolg goreč most. Strojevodja ni mogel vsled ovinka zagledati mostu preje, nego ko je bil že prav blizu. Potegnil je zavore, izpustil protipar in tako vsaj preprečil, da ni treščil čez most celi vlak, nego samo vagon za kadilce in pošta. Dve osebi sta bili pri tem tismrčeni in 12 je bilo hudoranjenih.
London, Ont., Kanada, 10. avg. ■— Na Chatam-Wallaceburg & Lake Erie električni železnici sta danes trčili sku pai dve kari, vsled česar sta bili dve osebi usmrčeni in 10 je bilo hudoranjenih.
New Orleans, La., 8. avg. — Oseben vlak “Southern Pacific”-žel«znice je skočil s tira, kmalu ko je zapustil tukajšnji kolodvor. Več oseb je usmrčenih.
Imboden, Ark., 7. avg. — Dvanajst milj vzhodno od tukaj je skočil oseben vlak iz San Francisca s tira. Tri osebe so bile usmrčene in mnogo potnikov je bilo ranjenih.
Kari trčili skupaj.
Dayton, O., 10. avg. — Dve “električni” na Western Ohio-železnici sta trčili skupaj blizu kraja- Piqua, O., vsled. česar je bilo troje oseb usmrčenih in 18 bolj ali manj hudo ranjenih. Usmrčeni so bili: Geo. Robinson, bankir iz Sidney, O., potem motornik in neki neznan potnik.
Zrakoplovstvo.
Boston, 8. avg. — Tu se je ustanovil konsorcij “American Aerial Navigation Company”, ki prične takoj graditi velike zrakoplove za prevažanje oseb in blaga. V poldrugem letu prične konsorcijalno podjetje obratovati med Bostonom in New Yorkom. Na čelu družbe je znani graditelj mptor-skih vozil Charles Glidden.
Vojaški balon.
Washington, 11. avg. — General James Allen, načelnik zvezinega signalnega voja, je izjavil danes, da bo zvezina vlada nakupila vojaški balon, ki se da voditi in ki ga je izdelal kapitan Thomas S. Baldwin, čeprav ni dosegel pri včerajšnjem poskusnem vzletu izgovorjene si hitrosti (25 milj na uro). Armada potrebuje tacega balona in Baldwinov sistem je začasno najboljši. V soboto se priredi 2. poskusni vzlet in balon bo prav zlahka dosegel zahtevano hitrost.
KRALJ EDVARD IN CESAR FRANC JOŽEF,
Vladarja se pravprisrčno pozdravila na sestanku v Ischlu, cesarskem letovišču.
BAJE VAŽNO POSVETOVANJE.
Vse mesto bilo razsvetljeno in po okolici gorelo do 200 kresov.
Ischl, 12. avg. — Kralj Edvard je davi dospel iz Cronberga sem na kratek obisk cesarja Franca Jožefa. Av-stro-ogrski vladar je sprejel svojega prijatelja in gosta na kolodvoru z vojaškimi častmi. To je prvikrat, da je bil kak vladar tako slovesno sprejet v Ischlu, cesarskem letovišču. Kralj in cesar sta se peljala s kolodvora v Eli-sabeth Hotel, kjer je bilo pripravljenih 30 sob za gosta in njegovo spremstvo. Po cestah so delali špalir avstrijski veterani. Mesto je 'praznično okrašeno.
Ischl, 12. avg. — Zvečer je dal cesar v čast kralju Edvardu svečanostno po-jedino. med katero sta oba vladarja imela napitnice, ki sta v njih izražala mejsebojno zadovoljstvo nad sestankom.
Po pojedini je dunajski moški pevski zbor ((Maennergesangverein) zapel vladarjema podoknico in na dano znamenje je bilo po okoličnih gorah zažganih do 200 kresov. Nekoliko pozneje sta se peljala cesar in kralj skozi Ischl, da si ogledata razsvetljavo in olepšavo, katero je oskrbelo meščanstvo za to priliko. Šele okoli polnoči je cesar spremil svojega gosta nazaj v hotel.
Ischl. 12. avg. — Kralj Edvard in cesar Franc Jožef sta se v hotelu pol ure razgovarjala, nakar se je cesar umaknil. Nekoliko pozneje se je peljal kralj do cesarske vile in je čestital cesarju k 60 letnici njegove vlade. Vladarja sta bila potem v družbi več avstrijskih nadvojvodov in nadvojvodinj ter diplomatov.
Popoludne sta se vladarja peljala v avtomobilu — cesar prvikrat —- v okolico Ischla.
Avstro-ogrski minister vnanjih zadev, baron Aehrenthal, in Sir Charles Hardinge od britanskega urada za vnanje zadeve, sta se danes dlje časa posvetovala o političnih vprašanjih, posebno o položaju na Turškem in Balkanu.
Ušteli so se.
Gozdni požari v Kanadi.
Winnipeg, Man., 11. avg. — Posebna brzojavka iz Cranbrooka. v distriktu Crow Nest, pdroča: Velik ogenj pustoši hosto blizu Sullivana, bržkone so vsa poslopja “Sullivan Mine”-kompanije izgubljena. Drug ogenj besni v hosti blizu mesta Kinberry, ki je v največii nevarnosti. Zaradi štrajka delavcev po delavnicah kanadske pacifiške železnice ni nijedna lokomotiva na razpolago beguncem.
Vojno brodovje.
Auckland, Nova Zelandija, 9. avg.— Ameriško vojno brodovje pod poveljstvom podadmirala Sperry je davi dospelo sajnkaj. Pred 33. dnevi je zapustilo San Francisco, počivalo v Honolulu 6 dni in ostane tukaj do sobote, dne 15. t. m.
Cleveland, O., 11. avg. — V seji demokratskih članov mestnega svetoval-stva, ki tvorijo večino te skupščine, so se sporazumeli za to, da naj mestna cestnoželezniška družba začasno spet zahteva po 5c ob plačanju v gotovini. Vozni listi pa se imajo tudi nadalje prodajati po 25c za 8 listkov. Ta nova naredba se ima začasno uveljaviti v četrtek zjutraj in ostane veljavna, dokler se ne uvedejo “pay-as-you-enter”-vozovi. Vzrok tej prena-redbi je primanjkljaj v družbinih dohodkih za meseca maj in junij.
Nov kolodvor v Chicagi.
Chicago, 111., 10. avg. — Komaj je Nortkwestern-železnica razglasila svojo namero, zgraditi v Chicagi ogromen kolodvor, ki ima stati 20 milijonov dolarjev, pa že tudi Pennsylvania-sis-tem naznanja, da tudi misli tu postaviti slično, morda še večje in lepše poslopje za svoje črte. Dvigniti se ima po sedanjih načrtih na mestu sedanjega Union-kolodvora ter ima služiti kot končna postaja za vse prave pennsylvanske črte, obenem pa tudi za Chicago, Milwaukee & St. Paul-železnico in bržkone še za druge, ki rabijo sedaj Union-kolodvor. Za gradnjo je določenih pet let. Določeno stavbišče se dotika skoro naravnost onega od Northwestern; mejilo bo ob Madison cesto in Jackson Boulevard, Canal cesto in reko.
Parnik zgorel.
St. Paul. Minn., 8. avg. — Po brzojavki iz Winnipega, Man., listu "Pioneer Express” je parnik “Premier” sinoči zgorel ob severni brčžini jezera Winnipeg. Šesteri potniki in dva mornarja so storili smrt. Na ladji je bilo skupaj 33 oseb.
Dva policaja ubita.
Methuen, Mass., 9. avg. — Na nekem travniku ob tukajšnjem obmestju sta bili davi najdeni trupli policajev Ch. Emersona in Fr. McDermotta, pokriti z ranami. Policaja sta bila sinoči poslana, da zasačita neke kurje tatove, ki so' že dlje časa vznemirjali okolico. Ker se do davi nista vrnila, so ju šli iskat in našli so njuni trupli, razbiti in okrvavljeni. Tudi vse grmovje naokrog je bilo krvavo. Vršiti sc je moral hud boj.
Ameriški milijonarji.
Finančna križa in zastoj vsega indu* sirijskega in trgovinskega gibanja šfe vedno kakor mora leži na vsej severer ameriški javnosti. Ne samo delavci* srednji meščanski stan, obrtniki i« manjši trgovec trpijo pod to pezb, —* tudi milijonarji jo britko občutijo. Že nad šest mesecev živijo ameriški bo-gataši na upanje. Uslužbence in na baljače plačujejo s čeki na dolge, 3— 12 mesečne obroke. Takih “post dated cheques”ov so polne blagajne V trgovinah in prodajalnah v New York» in Newportu. Drugi milijonarji so za* prli svoje palače, češ, da se odpeljejo na obisk v Evropo, poprodali in zastavili konje, avtomobile itd., odpustili vse uslužbence ter se skrili na kaki oddaljeni farmi. Upniki pa jih iščejo po vseh imenikih parobrodnih družb v nadi,' danes ali jutri se vrne ta ali oni iz Evrope in mi plača terjatev. Vsled teh -razmer je skoro ves promet v velikih mestih Zedinjenih držav zastal, uslužbenci in delavci vseh strok so brez kruha. Samo v New Yorku postopa brez dela šestinosemdeset tisoč zidarjev, ker letos ne zidajo tam niti ene nove hiše. — Tako poroča ljubljanski “Slovenec” z 'dne 27. julija t. 1, pod naslovom “Ameriški milijonarji do vrata v dolgovih.” (Kdo se ne smeje?)
Preprečen samoumor.
Budimpešta, 11. avg. — Veliko pozornost povzroča, kakor brzojavljajo iz Zagreba, dejstvo, da se je poskušal usmrtiti brat Pribičeviča, poslanca v hrvatskem deželnem- saboru. Pribi* čevič, mlad praktikant, je bil uže dlje časa sumljiv, da se udeležuje velikosrbskega gibanja. Obteževalni dokaz» so se tako pomnožili, da se ga je moralo dejati v zapor. Ko so ga policaji hoteli prijeti, je poskušal izvršiti samoumor, a policaji so to naglo pre* prečili.
Edvard in Viljem.
Cronberg, 11. avg. — Angleški kralj Edvard je danes dopoludne ob 9. uri dospel semkaj in bil na kolodvoru sprejet po cesarju Viljemu in njegovem spremstvu. Vladarja sta se pozdravila prav prisrčno. Nato sta se odpeljala v avtomobilu v grad Fried-richshof, kjer ostaneta skupaj do polnoči. Seveda se bosta razgovarjala tudi o politiki, ampak kaj — to vesta samo onadva.
Smrtne obsodbe.
Petrograd, 8.'avg. — “Rječ” objavlja danes statistično sestavo smrtnih obsodeb, izrečenih na Ruskem v dobi od dne 1. januarja do dne 1. julija t. 1. (po ruskem koledarju). Skupaj je bilo na smrt obsojenih v šestih mesecih 876 oseb, t. j. povprečno 5 na dan; januarja 116, februarja 122, marca 184, aprila 106, maja 217 in junija 131. Večina teh obsodeb je bilo odmerjenih radi umora iz političnih ozirov.
Strašen umor v Trstu.
.Trst, 29. jul. — Odsekano žensko glavo je izvlekel v Trstu iz morja nek ribič. Lovil je na obrežju della Sa* nita morske pajke, a je mesto njih potegnil iz morja velik bel omot, na katerem je bil pritrjen 3 kg težek kamen; v omotu je bilo zavito nekaj trdega Ko je omot odvil, je. našel še skoro krvavečo glavo 28—32 letne črnolase ženske, ki je bila odsekana z enim mahom. Najdena ženska glava je glava šansonetne pevke Lucije Fabry iz Tunisa. Njen ljubimec, neki Julij pl, Foedransberg iz Kamnika na Kranjskem, jo je z bodalom zadnjo soboto umoril in je potem truplo razkosal. Morilca so našli po tem, da so stale na papirju, v katerem je bila zavita glava, črke J. F. v, F. Foedransbergi so znana ljubljanska rodbina. Morilec je umirovljen inženir avstr, mornarice; zadnji čaš je bil nastavljen pri Lloydu. Doslej še ni ničesar priznal in se obnaša popolnoma brezčutno.. Zaprli so tudi gospodinjo hiše v Rojanu, kjer je stanoval, ker se sluti, da je z umorom v zvezi. Bila je tudi morilčeva ljubica.
Nasprotujejo izseljevanju.
Tiflis, Turčija, 11. avg. — Armenski voditelji v Kavkazu poskušajo, Ustaviti izseljevanje v Ameriko, in prošnjo tudi svoje rojake, ki so zapustili svojo domovino radi razmer na Turškem, naj se vrnejo, ker se je vlada zamenjala. Nad 1000 Armencev, ki so dospeli v Batum, da se odpeljejo v Ameriko, je izpremenilo svoj načrt izza proglasa turške ustave in se povrnejo v Turčijo.
KANDIDATA ZA GUVERNERJA V ILLINOIS.
Charles S. Deneen.
Ob prvotnih volitvah zadnjo soboto je bil spet nominiran guverner Charles S. Deneen in sicer z večino 17,730 glasov; Deneen je dobil v državi Illinois skupaj 176,559 glasov, a njegov nasprotnik, bivši guverner Richard Yates pa 158,827 glasov; oba sta kandidirala
Adlai E. Stevenson.
na republikanskem tiketu. Ampak re publikanska stranka v tej državi j tako razprta, da utegne biti jeseni d« jansko izvoljen guvernerjem demc kratski nomfhiranec, bivši podpredseč nik Združ. držav Adlai E. Stevensoi ki je sicer že prileten mož, a še kor< n jak in poštenjak od nog do glave.
/
IZ SLOVENSKIH NASELBIN
Joliet, 111., 12. avg. — V soboto, na praznik Marijinega Vnebovzetja se bo vršilo slovesno blagoslovljenje treh novih stranskih oltarjev v naši slovenski cerkvi. Oltarji so iz tako zvane snovi “composition”, izdelani od tvrdke Deprato v Chicagi in stanejo $1,500. Oltar sv. Ane je podarilo cerkvi žensko društvo Katoliških Borštnaric sv. Ane; oltar presv. Srca Jezusovega pa dekliška Marijina družba in dekliška družba sv. Neže. Kip presv. Srca je kupila gospa Margareta Mušič. Za oltar v kapelici Marije Pomagaj je gospa Frančiška Zoran nabrala $105.00. Posebno krasen kinč novi cerkvi pa delata dve veliki oljnati sliki nad stran skima oltarjema, ki sta jih podarila: gospod Mih. Hočevar in gospod Geo. Lopartz. Jcdna predstavlja Kristusovo trpljenje na oljski gori, druga pa Vnebohod. Vsaka slika stane $200.00. Izdelal ju je sloveči polski slikar T. Zukotynski v Chicagi. Blagoslovljenje se bo pričelo ob 9. uri in sc bodo ta dan darovale ob enem tri sv. maše na treh oltarjih.
—	Na ples! V soboto, dne 15. avgusta, zvečer priredi slovenska godba "The New Stone City Band” imeniten ples v Golobičevi dvorani, kamor ste vabljeni vsi, ki radi plešete.
—	G. Peter Lakner je brzojavil, da pride vkratkem spet v Joliet, kjer bo vložil tožbo proti odvetniku S. E. Freundu in dnevniku “The Joliet Daily Republican” zaradi javne častikraje. Omenjeni list je namreč označil kot sleparja g. P. Laknerja, našega rojaka, ki je bival dober teden v Jolietu, kjer je prodajal delnice za neke bakrene rudnike v Butte, Mont.
—	Suši se menda bliža konec tudi pri nas. Sinoči so se vendarle začeli zbirati mokrotonosni oblaki, in čez noč je bilo par blagodejnih neviht. Bliskalo je in grmelo uprav veličastno, veter je tulil in pripogibal prožno drevje do tal, a vmes se je parkrat prav imenitno vlil tako sila zaželeni dežek, ki je vsaj malce utešil vsled dolgotrajne suše venoče rastlinstvo. Prav nikacega dežja nismo že namreč imeli izza dne 17. julija, torej sko-ro štiri tedne. Vrtovi so bili ponekod že vsi zgoreli, orumeneli in orja-veli, da so se človeku smilili, in po cestah je bilo prahu že res odveč. Take suše ni bilo v Jolietu baje že izza leta 1894. Upati je, da nas sedaj kak dežek večkrat razveseli.
—	Necega utopljenca so zasledili dečki zadnji petek proti večeru v reki Desplaines tam ob South cesti. Truplo je bilo prepeljano v bližnji pogrebni zavod. Tam si je ogledal u-topljenca tudi g. Anton Šraj, 1108 N. Broadway, misleč, da je bil mrtvi naj-denec morda naš rojak Frank Kostelc. Ta je namreč boardal pri g. Šraju, pa pred dobrimi tremi tedni neznano kam izginil, napol zmešan vsled vročine in napora. Pa ogled je dokazal, da utopljenec ni bil naš pogrešani rojak.
—	Zadnjo soboto so se vršile prvotne volitve (primaries) za državne in kongresne nominacije. Zanimanje je bilo dokaj živahno. Mr. Snapp je spet zmagal in je spet republikanski kandidat za kongresnika; njegov nasprotnik, Mr. Clow, je ostal v manjšini za 371 glasov v celem enajstem distriktu (okraji Will, Kane, McHenry in Du Page). Znamenit je bil v tem mestu tudi boj za državnega pravdnika. Stala sta si nasproti republikanca Mr. George A. Barr, pristaš “Snappove mašine”, in Mr. Robert W. Martin, “anti-mašinist”; zmagal je prvi z večino 504 glasov. Dovolj o teh volitvah, ker itak ne zanimajo širše slovenske javnosti, kateri je naš list namenjen.
—	Carrie Nation, qglasovita sovražnica vseh salunarjev in kadilcev, se je mudila eno uro v Jolietu zadnjo sredo. ' Obiskala je več pristašev, ampak nobenega saluna, ker je menda v Kansasu pozabila svojo slavno sekirico, s katero si je stekla že toliko ne-venljive glorije križem Združenih držav. Od tu se je Carrie odpeljala v bližnji Plainfield, kjer je na nekem zabavišču vzbujala največjo pozornost s tem, da je vse kadilce nagovarjala in pošteno oštevala.
—	,A. E. Stevenson, bivši podpredsednik Združ. držav in sedanji demokratski kandidat za guvernerja države Illinois, je bil zadnjo sredo zvečer v tem mestu, kjer je imel z navdušenjem sprejet govor pred Duncan hotelom.
—	Med imeni jolietske deputacije za X. glavno zborovanje K. S. K. J., objavljenimi v 35. št. Am. Sl., naj sc bere namesto Frank Živic: John Živic.
—	Jolietske javne šole bodo pričele svoje novo šolsko leto že dne 1. septembra, in ne šele v torek po delavskem prazniku, kakor je bilo navadno.
—W. C. Crolius, bivši župan joliet-ski, ki biva stalno v Denveru, Colo., je prišel zadnjo soboto na kratek obisk v to mesto.
—	Ako se ponesrečite; ako kupite hišo ali posestvo in rabite pojasnila; ako rabite pojasnila glede evropskih ali ameriških postav—: obrnite se na me, ki sem edini avstrijski advokat v
Jolietu in sem namestnik konzula. S. E. Freund, 320 Barber Bldg.
— Ali ste bolni? Pridite ali pišite slovenskemu zdravniku: Dr. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet. 111.
New York, 6. avg. — Dragi urednik Am. Slov.! Z veseljem in hvaležnostjo se spominjam slovesnega sprejema v Jolietu dne 2. junija ob moji zlati maši. Kei je petdesetletnica takorekoč spomin petdesetletnice duhovništva ali zlatega jubileja, torej se spodobi, da čislamo petdesetletnico kot zlati jubilej pri vsaki posebni priložnosti ali slavnosti. Torej sem jaz pri tej priložnosti pričel slavnosti v Jolietu v čast Bogu in ponos našemu narodu, ker mi je milostljivi Bog dal 50 let mašenstva doživeti. Ker pa tudi škofije svoje ne smem zanikati, torej se je tudi v isti namen slavnost vršila v Duluth, Minn., dne 19. julija, kjer je milostivi duluthski škof Jakob Mc-Golrik govoril. In tudi svoje župnije ne smem pozabiti, kjer smo 26. julija posebno slavnost obhajali.
Sedaj sem pa v New Yorku in si tiket preskrbel na Transatlantique line “Savoye”, ki odrine 6. avg. iz New Yorka; postregel me je Mr. F. Sakser. In potem, ako mi milostivi Bog podari srečno vožnjo, menim 15. avgusta se priporočiti Materi Božji v Lurdu na Francoskem; potem 13. septembra ponoviti isto slavnost v Lučnah na Kranj skem, kjer sem prvo sveto mašo imel; in potem s svojimi sošolci gremo skup no na Brezje, se Materi Božji priporočit v varstvo; in decembra meseca menim iti v Rim, okoli Božiča; in potem se po okolišinah zopet na spomlad vrniti v Ameriko na svoje prej-šno mesto.
Z Bogom in uljudnim pozdravom in srčno hvaležnostjo!
Monsignor J. F. Buh.
Chicago, 111., 9. jul. — Slavno uredništvo Am. Sl.! Prosim, da priobčite teh par vrstic v glasilu slavne K. S. K.
J.	, ker bi rada sporočila svojim sobratom in sosestram naše slavne Jed-note o mojem stanju in obenem se tudi zahvalila vsem skupaj.
Dan 7. junija je bil zame eden najbolj žalostnih dnij v mojem življenju. K večnemu počitku sem sprejmila svojega ljubljenega soproga Frank Zlatoperja. Ostala sem sama na svetu in z menoj vred trije nedorastli o-troci, Frank, John in Albina. Mož mi je bil bolan skoro dve leti. Bolezen je bila neozdravljiva. Po vratu in po životu so se mu naredile bule in hiral je dan za dnevom, tako da je nazadnje popolnoma oslabel. Dolgo časa ni užival nobene hrane in tudi počitka ni imel nobenega. Veliko sva potrošila za zdravnike in zdravila, a vse zaman. Družina revna, trije nepreskrbljeni otroci, mož brez dela in bolan— kaj se to pravi, more vedeti le tisti, ki je kaj takega poskusil. Pač bi jaz bila vsega pomilovanja vredna reva, če bi v teh britkih urah ne imela nobenega prijatelja, ki bi se me usmilil. Pa hvala Bogu, bili so prijatelji, pomagali so mi in nikoli jih ne bom pozabila.
Prvi prijatelj je bilo društvo sv. Štefana št. 1 K. S. K. J., pri katerem je bil moj rajni mož osem let. Društvo mi je izplačalo redne ipesečne podpore, potem ga je še podpiralo s prostovoljnimi darovi. Ker je' bilo pomanjkanje v družini veliko, se je društveni odbor sv. Štefana z lepo prošnjo obrnil na vsa društva naše K. S.
K.	J. In torej se prav srčno zahvaljujem odboru, ki se je toliko potrudil. In hvala Bogu in hvala vsem društvom, ker sem od njih prejela prav lepo vsoto, kar je že v eni št. sporočil g. Avgust Poglajen. Društvo sv. Štefana je mojemu rajnemu možu oskrbelo lep pogreb in člani so se,ga korporativno udeležili in ga od stanovanja spremili v našo slovensko cerkev in potem od cerkve par blokov k večnemu počitku.
In potem navsezadnje je prišla naša dobra mati K. S. K. J. ter mi izročila $1000.00 usmrtnine.
Zdaj pa ne morem druzega izreči kakor srčno zahvalo društvu sv. Štefana za vso podporo in darove, ki sem jih od njega prejela začasa dolge bolezni mojega moža. Hvala vsem članom in tudi posebno še č. g. župniku Antonu Sojarju, ki ga je med boleznijo obiskoval in naju tolažil. Srčno hvalo vsem društvom naše slavne K. S. K. J., ki so poslala svoje darove. Nad vse sem pa hvaležna Jednoti, ki je meni zapuščeni vdovi tako hitro izplačala usmrtnino.
Vam pa, slovenske žene in slovenske matere, ne morem boljšega svetovati, kakor to: Oklenite sc ve in vaši možje bratskih društev in dobre matere K. S. K. J.! Videli boste, ko bo prišel za vas čas, da so naša društva in naša Jednota v tej tuji zemlji ob bolezni .in smrti človeku najboljši in najzvestejši prijatelji.
Zdaj pa pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. po širni Ameriki. Tebi, Am. Sl., želim pa veliko naročnikov in predplačnikov.
Terezija Zlatoper, članica dr.
Marije Pom. št. 78, K. S. K. J.
Ely, Minn., 29. jul. — Včeraj smo tu imeli hud naliv. Grmelo je in treska-
Io, da je bilo groza. Med največjim nalivom je udarila strela v stanovanje našega rojaka g. Jožefa Skala. Strela je puščala zgorele sledove in bilo je v nevarnosti, da poslopje zgori; ali bilo je ravno mnogo moštva v gostilni zraven, da je preprečilo pogubonosen ogenj. Tudi požarna bramba je bila takoj na svojem delu. J. J. P.
Eveleth, Minn., 8. avg. — Ker se redkokedaj sliši iz naše slovenske naselbine kak dopis, se moram jaz malo oglasiti v nam priljubljenem listu A. S. Dne 7. avg. smo pokopali dobro znanega rojaka in salunkiperja Matha Laušina v starosti 49 let, ki je bival v ti novi domovini 20 let. Doma je bil iz Ribnice na Kranjskem. Tukaj zapušča žalujočo ženo in pet otrok. Lep sprevod mu je napravilo društvo sv. Družine, spadajoče Hrvatski Zajednici in angleško društvo Redmen.
Dela se tukaj še bolj počasi. Imamo tudi prav lepo vreme. G. novomašnik J. Vrhunc nas' je tudi zapustil ter se je podal v Pittsburg.
Pozdravljam vse naročnike.
P. J. S.
Gary, Ind., 10. avg. — Ker se med našimi rojaki pogosto čujejo navadne in zaničljive besede “kaj mi če društvo?” in “kaj mi če Jednota?”, hočem opisati mal vzgled, kateri se je ravno pripetil v tukajšnjem mestu.
Vsaki izmed nas ve prav dobro, da bleda smrt nikdar ne počiva, in tudi ne izbira, kateremu naj bi prvo pretrgala nit življenja, ne oziraje se na bogastvo ne siromaštvo, ne na mladost ne starost, ampak izvrši svoje delo brez vsacega opomina. In ravno tako je izvršila svoje delo nad rojakom Frank Zakrajšek, doma od Dolj ne Ponikve na Dolenjskem, v starosti 45 let, nekdaj bival v Chicagi in v Jolietu ter pred leti bil član društva sv. Stefana štev. 1. K. S. K. J. Ker pa vsled lahkomišeljnosti in prepira s svojo boljšo polovico je zanemaril dolžnosti do društva in Jednote in zgubil pravico do istih, je sedaj kot siromak in od vseh zapuščen zaspal v Gospodu dne 7. t. m. v tukajšnji bolnišnici, previden s sv. zakramenti za umirajoče po kratki vročinski bolezni, ter je ostalo njegovo truplo na skrb rojakov in radodarnih src, kateri so darovali akoprav ne radi pobiralcem za pogrebne stroške, in vsled tega se je vršil prav siromašen pogreb dne 10. t. m. iz prostora slovenskega pogrebnika N'ck-a Dančulovič v Ha-mond na katoliško pokopališče.
Torej, kedo je vzrok, da je bil zapuščen od vseh? Sam, ker ni znal ceniti veljave društva in Jednote, h kateremu je spadal pred leti. In ravno tako se žali Bog pripeti mnogim rojakom, kateri odlagajo od dne do dne pristopiti k društvu in Jednoti, ali pa se celo s temi šalijo. Vsled tega naj bode to za opomin in poduk onemu, ki bere ta list in še ni pri nobenem društvu, da še danes odloči pristopiti k enemu, ker ne veš, kaj te jutri čaka, akoravno si mlad. Posebno pa vam priporočam ona društva, ki pripadajo h K. S. K. Jednoti, ker ona je najstarejša, najjajčja in najbogatejša med slovenskimi v Združenih državah.
Pripomnim naj tudi, da danes smo poslali 19 prošenj in 19 zdravniških spričeval od društva sv. Jakoba za vsprejena v K. S. K. Jednoto. To društvo tudi priredi v nedeljo, dne 16. t. m. majhen izlet ali zabavo na Broadway in 27. cesti v Eagles Grove. Svi-rala bode Slovenska godba iz South Chicage pod vodstvom gosp. Karol Medoš-a, in žile bode okrepčeval dober ječmenovec in pečena janca pod vodstvom brata M. Bajuk in J. Iva-nich. Ker pa je tukajšna naselbina in društvo še jako slaba, se s prošnjo o-bračamo na bratska chicaška in so. chicaška društva in posamezne bližnje rojake, da bi nas ta dan posetili in nam pomogli do lepšega vspeha za blagor društva. Nadejaje se da bodo rojaki, posebno pa brati K. S. K. J. vpoštevali našo prošnjo in se odzvali čim več je mogoče, se vže naprej zahvaljujemo in jim kličemo: Na veselo svidenje v Gary dne 16. tega meseca!
Rudolph Maraž, preds.
Milwaukee, Wis., 9. avg. — Žalostno novico imam danes poročati. Helena Pip, rojena v župniji Blače v Ziljski dolini na Koroškem, stara 18 let, končala si je svoje življenje. Vzrok: nesrečna ljubezen. Njen prejšnji ljubimec jo je pustil “na cedilu” in si vzel drugo. Od tistega časa se je pa večkrat izrazila: “Pojdem pa v river”. In res 31. julija zvečer šla je v kanal. Pokopali so jo 6. avgusta brez duhovna, ker g. župnik Smolej samomorilki ni dovolil katoliškega pogreba. Ta slučaj zopet kaže moralo koroških Slovencev, prav za prav nemčurjev. Slovenci nočejo biti, tega se sramujejo; kakor v starem kraju, tudi tu vedno povdarjajo, da so “Nemci”. Najprej zataji svoj jezik in ne mine dolgo — pa zgubi še vero!
Zadnji teden prišli so naše mestne očete obiskat njihovi tovariši iz Phi-ladelphije; poskusiti so se hoteli v baseball. A naši socijalno demokratični zastopniki so v mestnem svetu vsako udeležbo za se naravnost odklonili. Ker so gostoljubnost mesta Milwaukee na ta način prekršili, okrcal jih je mayor Rose prav pošteno v pozdravnem nagovoru. Dejal je: “Naše mesto podobno je krasni rezidenci, kojo obdaja krog in krog krasen-vrt. A pri vratih nahaja se pes, ki vsakega gosta oblaja. In ta pes je —- socijalna demokracija.” Kake obraze so delali sociji, ko so slišali ali brali tak poklon, zgodovina ne pove.
Pueblo, Colo., 7. avg. — Tukaj je
umrla v sestrni bolnišnici Marija Škufca, 47 let stara; bila je le malo časa bolna. Doma je bila iz Zvirčega, fare Hinje, Dolenjsko. Tukaj zapušča žalujočega soproga, več odrastlih in malih otročičev. Bog ji daj večni mir, večna luč naj ji sveti!
V nedeljo 2. avgusta je dramatično društvo “Zarja”, če tudi malo po številu, priredilo igro s plesom v g. Roitz-ovi dvorani. Že popoldne je bilo dosti mladih plesalcev, zvečer pa je bila polna dvorana. Igro, ki so jo uprizorili zvečer, “Buček v strahu", so še dosti povoljno rešili, v občo pohvalo in zadovoljnost navzočih. Pred igro bil je dvospev “Dva dijaka”, ki sta ga proizvajala L. Truger in F. Pogorelc. Zatem nastane nekoliko časa trajajoč odmor, nakar prično z igro. V šalo-igri “Buček v strahu”, če tudi so ž njo hiteli in nekatere odlomke izpustili, so vendar dosti primerno rešili svoje vloge. Mnogo smeha je s svojim nastopom vzbujal “Postopač” (g.
L.	F. Truger), ki je v ljubljanskem narečju občinstvu imponiral. Poleg mene sedeče gdčne. (rodom Slovakinje) se kar niso mogle dosti nasmejati, ko se je “Postopač” dal obleči v svileno krilce, in ki je v vlogi mestne gospodične vzbujal glavno odobravanje. —Nazadnje so nam še predstavili burko “Trije tički”, kakršnih najdemo povsod dosti, ki bi se radi veselili in pili sladko vince, to pa na račun krčmarja. Tudi ti so vzbujali mnogo smeha! Zatem se je eden gg. igralcev zahvalil občinstvu za mnogobrojno udeležbo in s povdarkom, da se tudi Slovenci vzbujamo i čuvamo, in da “kranjska kri nikol’ ne fali”! (Glasno ploskanje.) — Po končani predstavi se je pričel ples. Bilo je veliko drugih narodnosti, po-sebnb mladih plesalcev, ki so prišli te, da se zabavajo s plesom.
J. Hočevar.
Steelton, Pa., 9. avg. — Preljubljeni
A. S.! Že dolgo nisem omenil v našem preljubljenem listu, a zdaj si želim sporočiti par vrstic.
Tukaj pri nas z delom posluje po-malo. Veliko ljudi težko pričakuje svojega dela. V starem openhartu poslujejo samo 3 farnezi a blesfarnes pa samo 3. Kdaj se bo odprlo, se ne ve. Ker Steel Company ima dosti denarja, se ne briga za Hrvata ni za Kranjca. Pa kaj, domači kranjski fanti ga pa le imamo za kozarec hladne pivce. Tukaj v Steeltonu je precej dosti fantov pa tudi dekletam ni števila. One pa tudi se radujejo, ker si vsaka v fekteriji zasluži za veseli cajt. Prijeten shod pa imamo vsako nedeljo ven iz mesta, onostran vode. Tam je priredil gospod John Beličič imenitno veselico. Tam se shajajo slovenski fantje in dekleta, pa tudi nem-
ška in srbska. Tu se prirede vsako-jake muzke in plehmuske; kdar pa ona ne poje, so pa remonike dobre, saj to je pa še največe veselje za domači narod, ker pri navadni muziki se dekleta in fanti najbolj razveselijo, in še starim ljudem rame migajo.
Ob sklepu svojega pisanja pozdravljam ese čitalce in znance našega pre-ljubljenega lista, a tebi pa, vrli list, veliko naročnikov in predplačnikov.
Jožef Šuklje.
St. Paul, Minn., 6. avg. — Rev. Mo-zir, župnik v Nicolletu, je pred dvema tednoma obolel za solnčarico. Vendar je nadaljeval svoje dušno pastirstvo. Med svojim bivanjem v St. Paulu začetkom tega tedna je pa resno zbolel in sedaj leži v bolniški postelji. Kakor čujemo, se počuti dokaj bolje.
West Allis, Wis., 9. avg. — Prvi zvon, težak 1200 funtov, dobili smo v četrtek, dne 6. avg. Na sprednji strani nosi napis: B. M. V. Auxilio Chri-stianorum dono dedit me Carolus Cup-pel illustris Ecclesiae benefactor, to je: Blaženi Devici Mariji, Pomočnici Kristijanov, podaril me je Karol Cup-pel, odličen dobrotnik cerkve. Slovesno blagoslovljenje vršilo se bo v nedeljo 23. avgusta ob 10. dopoludne pri drugi sv. maši.
Zvezo za celo življenje sklenili so dne 8. avgusta: France Stemberger in Anica Kusljan, Josip Dragan in Neža Rak, Josip Gole in Neža Zore. Dne
15.	avgusta pa jo sklenejo: Karl Ocepek in Alojzija Melanšek, Matej Šeti-na in Marija Šimenec, Ignacij Tominšek in Josipina Jeraj. Bili srečni!
Rev. Ivan Smolej.
NASLOVNIK
trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev in odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
BAMBICH FR., 920 N. Chicago St Gostilničar.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta.
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
FREUND S. E., advokat in namestnik avst. konzula, 114 N. Chicago St., Barber Bldg.
GOLOBITSH ANTON, 805 N. Chicago St. Gostilna in dvorana
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway. Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St., Joliet, Ili. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po naj. nižji ceni.
HORWAT ANTON, 600 N. Chicago St. Izdelovalec cigar in trgovec t likerji na debelo.	1
JURIČIČ FRANK, 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent vseh prekomorskih črt
J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, 111.
KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
PRAŠNIKAR IN VOLK, 200)4 Ruby St. Krojača moških in ženskih oblek. Popravljamo, likamo in čistimo o-bleke po najnižji ceni.
SIMONICH IN STRUTZEL, 920 N. Chicago St. Trgovca z moškimi oblekami (up-to-date clothing).
STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave. Prodajalec zemljišč, lot, peska in kamenja.
VOGRIN ANTON, 307 Ruby St. Izdelovalec in popravljalec čevljev.
VOGRIN ANA, 618 N. Broadway, cor. Stone St. N. W. telefon 1727. Izkušena babica (midwife).
VPRAŠAJTE SVOJEGA MESARJA za Adlerje ve domače klobase katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C Adler & Co., 112 Exchange St., Joliet
ROCKDALE, ILLINOIS.
MARENTICH ANA, 109 Moen Ave. Prva slovenska gostilna.
SOUTH CHICAGO. ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Greenbay Ave. Salun in prodaja šifkart
PITTSBURG, PA.
HOTEL REINHOLD, 5400 Buder St., R. Matuszewski, lastnik.
HOTEL DUBLIN. H. A. Dublin, last.. 5438 Butler St.
Severov« družinska zdravila prinesejo upanje, moč in zdravje trpinom in
bolnikom vseh krajev-
Zanesljivo zdravilo.
Najzanesljivejše zdravilo zoper vse nerede prebavnih organov, kakor, neprebavnost, zabasanost- riganje, kru Ijenje v želodcu, ščipanje v trebuhu in oslabelost ie
Severov želodčni grenčec.
Krepča oslabeli sestav, prinese izgubljeno zdravje ter je posebno izvrstna tonika za one, katerim se že zdravje povračuje. ker daje dober okus in odstrani vsako slabost želodca.	Cena 50c in $1.00.
“V teh vročih dneh bi jaz nikakor ne mogel delati, ker moj želodec je slab, tako oslabel, da brez Severovega želodčnega grenčeca bi ne mogel prebavatl nobene težje jedi posebno mesa. Ne samo to zdravilo pomaga prebavnim organom pri delovanju pač pa tudi okrepča človeka ču dežno .”	JOHN KOPECKV,
13328 Buffalo Ave-	Hegewisch, III,
> Zdravilni nasvet
Nevralgija.
in glavobol sta vzrok vročine krvi, pekočine po koži in žilah ter nervoznosti. Nervoznost je nevarna bolezen, zoper tako bolezen je pa treba jemati dobro zdravilo, ki gotovo prinese zdravje, in to je
SEREROV PRAŠEK ZOPER GLAVOBOL IN NEVRALGIJO
ki ozdravi in odstrani bolečine brez kakih nasledkov ali ostankov bolezni.	Cena25c-
Dobra tonika
in izvrstno krepčilo za ostarele ljudi, tudi za mlade in oslabele, zoper vse nasledke zabasanostl, izgubi veselja in potrtosti ter internih neredovje
SEVEROV ŽIVLJENSKI BALZAM.
Te je absolutno najbolje zdravilo zoper vse prejomenjene bolezni, ker je priporočano po onih, ki sn ga že kedaj rabili- Cena 75c.
Prodaje se v vseh lekarnah.
Vprašajte samo za “Severova.”
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
if
*
*
*
*
*
if
if
if
if
W. F. Severa Co.
—	Iz Amerike na ljubljanski Južni kolodvor se je pripeljalo dne 19. julija 182 Slovencev in Hrvatov ter dne 21. julija 21 Hrvatov in Slovencev. V Ameriko se je odpeljalo dne 21. julija 5 Hrvatov in 3 Slovenci.
—	Beda na Belokranjskem. Iz Semiča se z dne 23. jul. piše, kako hudo se kažejo posledice suše. Šele pretečeno nedeljo je malo namočilo, zemlja pa je še izpokana. Luže so se posušile in za živino ni vode. Oblači se vsak dan, dežja pa le ni. Živina nima nič cene. Teleta se plačujejo po 10, k večjemu pa 20 K. Za prašiče ni kla-je, kmetje živino doma koljejo ter prodajajo stari funt po 40 h.
—	Vinska letina na Dolenjskem obeta biti jako ugodna, če je ne pokvari še kaka uima, kakor poročajo z dne 22. julija.
—	Iz Senožeč, 21. julija. Huda suša, ki je pri nas skozi dva meseca vladala, je končana. Dobili smo pretečeni teden obilo blagodejnega dežja, in upati je, da si bodo vsaj jesenski pridelki opomogli, ako ne bo druge nezgode. Glavnega pridelka sena bilo je komaj eno tretjino, po bližnjih vaseh pa še manj, kakor v dobri letini. Kmetje se vprašujejo, kaj bo, in gledajo z bojaznijo v bodočnost. Vsled pomanjkanja sena bi vse rado živino prodalo, ki je 30 odstot. ceneja, a mesar se zato nič ne zmeni, ter prodaja dalje meso od 1 K 36 v do 2 K SO v, tako da ima dobička najmanj 100 odstot.
—	Duhovniške izpremembe v ljubljanski škofiji. Imenovani so: Vojteh Hybašek, kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani, za učitelja glasbe; Karol Gross, kaplan v Kočevju, in Alojzij Kurent, kaplan v Trebnjem pa za prefekta v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. — Premeščeni so: Ivan Barle, kaplan v Kranju, k sv. Jakobu v Ljubljani; Ignacij Zaplotnik, kapiteljski vikar v Novem mestu, v Kranj; Matej Dagarin iz Škocijana pri Dobravi v Št. Jernej; Janez Florijančič iz Stare Loke v Škocijan pri Dobravi; Janez Mikuž iz Poljan v Staro Loko; Josip Bambič z Breznice v Poljane; Josip Cuderman iz Trnovega pri Ilir. Bistrici za župnega upravitelja na Vojsko; Frančišek Rakovec z Blok v Žir; Matej Ježek iz Mokronoga na Bloke; Josip Mencinger, ekspozit z Razdrtega na Orehek; Janez Dežman iz Preserja za ekspozita v Razdrto; Matija Selan iz Dobrnič v Preserje; Janez Miklavčič od Sv. Treh Kraljev za župnega upravitelja na Babno polje; Feliks Knižek z Babnega polja k Sv. Trem Kraljem; Vincenc Čibašek iz Kranjske gore v Preddvor; Josip Gostiša v Radovljico; Frančišek Steržaj iz Boh. Srednje vasi za župnega upravitelja na Koprivnik; Janez Kogovšek, prefekt v zavodu sv. Stanislava, za kaplaria v Boh. Srednjo vas; Janez Borštner s Hinj za ekspozita v Harije; Rihard Smolej iz Železnikov v Komendo; Martin Pečarič iz Šmihela pri N. M. v Predoslje; Frančišek Šparovec iz Moravč v Trebnje; Jakob Ogrizek iz Čemšenika za župnega upravitelja v Št. Lambert; Janez Gogala, prefekt v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu za kaplana v Trnovo pri Ilirski Bistrici.— Nameščeni so semeniški duhovniki: Jakob Fatur za kaplana v Križevem pri Kostanjevici; Tomaž Klinar za kapiteljskega vikarja' v Novem mestu; Andrej Kronland v Kočevju; Frančišek Pečarič na Breznici; Valentin Zupančič v Mokronogu. — Novomašniki: Martin Dimnik v Hinjah, Josip Froe-lih v Kranjski gori, Frančišek Golob v Dobrničah, Janez Jaklitsch v Črmo-šnjicah, Tomaž Javornik v Planini pri' Cirknici, Janez Klemenčič v Moravčah, Anton Lovšin v Mirni peči, Janez Miklavčič v Horjulju, Valentin Tomec v Šmihelu pri N. M., Matej Zbon-tar na Koroški Beli.
*— Umrl je v Ljubljani Anton Škrbec, kand. jur., star 26 let. In sicer je umrl v blaznici na Studencu.
Umrla je Ivana Zorc, učiteljica, stara 28 let, stanujoča v Ljubljani.
—	Umrl je na Dobu posestnik Miha Podbevšek, 64 let star.
—	Umrl je Jakob Cepuder, nadučitelj v Hrušici.
•— Umrla je v ljubljanski bolnišnici vdova pismonoše, Ljubljančanom znana Marija Lipoglavšek.
—	Umrl je Adolf Kopriva, uradnik v Zagorju ob Savi, brat rajnega mestnega fizika Koprive.
—	Nagla smrt. 17. julija v jutro »kolu 8. ure je v Železnikih nagle smrti umrla 78 let stara vdova Tereza Polak, vulgo Jakcova. Ob 7. uri je v svoji kamrici zavžila še ves od ^inahe jej prinešeni zajtrk; tožila je,
ponoči ni dobro spala; ob 8. uri pa s° jo našli že mrtvo. To pač ni kaj Posebno nenavadnega, kot posebnost Pn naj bo povedano, da je bil pokojni, rojeni Mažgon, stric sloveči ma-'Ptnatik, vitez dr. Fr. Močnik, ki je bil,
kar morebiti marsikomu ni znano, rodom iz sosedne gorate Davče, duhov-nije cerkljanske.
—	Umrl je v Gradcu dvorni svetnik dr. Alojzij I’ohn, ki je posloval pri ljubljanskem deželnem sodišču od leta 1902. do 1906. kot višji deželnosodni svetnik.
—	Žrtev alkoholizma. Dne 22. julija je zblaznel ljubljanski 521etni brivec K. D. na posledicah preveč vžitih alkoholičnih pijač. Znaki blaznosti so se pojavljali že dalje časa, sedaj pa je prišlo njegovo zdravstveno stanje v uprav akuten stadij. Zapušča ženo in troje nepreskrbljenih otrok na robu propada. Prepeljali so ga na Studenec.
—	Um se je omračil oficijalu Ivanu Rajžerju. Je rodom Ljubljančan. Prepeljali so ga v bolnico.
—	Um se je omračil litijskemu davčnemu oficijalu J. D.
—	Nezgoda na planinah. 19. jul. je na Veliki planini (kamniške planine) udarila strela v neko smreko, pod katero je vedril desetletni pastir Balantič iz Županjih njiv, okrog njega pa je bilo šestero glav govedine. Govedina je bila takoj mrtva, pastirja je pa strela težko poškodovala na glavi, vratu in desni rami. Pastir bi najbrže ne prišel k sebi, ko bi mu ne bil njegov tovariš, ki se je vedril pod drugo kake tri metre oddaljeno smreko, udi-'naval sape. Danes (20. julija) so ga pripeljali s planin in ga najbrže oddajo v bolnišnico. Govedino so razkosali in na dveh vozeh pripeljali v nižavo. Deček sedaj '■že govori, a je jako prestrašen in ves trd.
—	Štrajk na Sorškem polju. Tam na gorenjskem Sorškem polju ima bogata Leykam - josefsthalska družba tvornici v Medvodah in pa v Goričanih. Delavstvo je domače. Stanuje največ v preški, sorški, smledniški, a tudi po drugih farah. Dela v obeh tvornicah okroglo 500 delavcev in delavk. O medvodskem in goričanskem delavstvu ni bilo mnogo čuti. Niti delavska organizacija ni bila tako močena, kakor bi morala biti. Neumorno je deloval preški župnik, duh. svetnik Brence, da je ustanovil Slovensko k. s. delavsko društvo in da se je razširjala med tvorniškim delavstvom tudi strokovna organizacija. Največ iz svojega je zgradil na Preski tudi lep “Dru štven dom”, ki je bil otvorjen ob drugem vseslovenskem delavskem shodu, pred dvema letoma. Delavstvo je pa v sedanji draginji čutilo, da š sedanjimi plačami ne more več izhajati. Saj kakšne so pa tudi plače v obeh tvornicah na Sorškem polju! Ni ravno malo starih delavcev, ki zaslužijo na dan le po 1 K 50 v, veliko delavk pa zasluži zgolj 1 K dnevno. V sedanji draginji živil naj pa izhaja, če more. Nič čudnega, da je pričelo papirno delavstvo na Sorškem polju štrajkati. Čudno je pravzaprav, da ni že prej štrajkalo. Delavstvo je složno In hoče vztrajati, če tudi več mesecev.
—	Požar v Št. Petru poleg Novega mesta. Dne 24. julija je začelo goreti v Št. Petru pri Novem mestu. Zgorelo je šest kozolcev, vsi so bili obloženi s strnjo (žitom). Zažgala sta 12- in 4-leten deček, mlajši je sinko župana Florjančiča. Kadila sta cigarete, katere je starejši prinesel iz Kronovga. Na ta način se je vnelo. Največ škode ima župan Florjančič; zgorela sta mu dva kozolca in en “toplar”, poln sena in žita. Škode je približno okolu 2500 K. Zatem ima največ škode Josip Bojane, okrog 2000 K. Zgorel mu je kozolec, pol žita — osem “štantov”. Vsi drugi so manjši in se škoda ceni na 6000 — 7000 kron.
—	Poštni urad v Kandiji se ustanovi v kratkem. Trgovsko ministrstvo
in revolver, vreden 14 K, v gostilni spečema delavcema Francu Ribariču in Gregorju Kosecu pa iz žepa srebrni uri v skupni vrednosti 41 K. Mestna policija, o tem obveščena, uvedla je takoj obširne poizvedbe in dognala, da je nek vojak 27. pešpolka v tej in tudi drugih gostilnah popival z Antonom Bačnikom iz Rovt pri Blokah, ki se je bil tudi povrnil iz Amerike. Ko sta konečno prišla v gostilno v Kolodvorskih ulicah št. 28, sta se ločila. Vojak je ostal še nekaj časa v gostilni, potem je šel pa na Dunajsko cesto, kjer si je najel izvoščeka in se peljal v neko hišo v Zvonarskih ulicah. Tam je vojak kazal mnogo denarja. Sum se je takoj upravičeno obrnil na vojaka. S pomočjo inšpekcijskega častnika se je vojaka v osebi prostaka Ivana Schafferja v vojašnici izsledilo. Pri njem so našli vse tri ure, za denar pa s početka ni hotel ničesar vedeti. Končno se je pa našla denarnica in revolver na dvorišču, kamor ju je bil vojak vrgel. Oškodovanci so dobili svoje reči nazaj, vojak je pa — iz zapora pobegnil!
—	Župna cerkev v Begunjah pri Cerknici je dobila nov kras, namreč novo prižnico in križev pot, ki ga je v nedeljo. 12. jul. slovesno blagoslovil č. g. superior Avguštin Čampa.
—	Nagrade za vzorno kmetovanje so dobili Ivan Strgar z Ilovce (80 K.) Franc Jarc (100 K), Ivan Sive (60 K), Janez Remžgar (40 K), Martin Nučič (60 K), vsi iz Črne vasi ter Jožefa Pojzdar (60 K) iz Karolinške zemlje.
—	Okradla sta v noči od dne 22. na 23. julija dva lopova majorja in posestnika g. Jermana (Kambiča) v Črnomlju. Izginila mu je vsota 308 K. Tatov še niso zasledili. Isto noč so pokradli na Paki in na Selih pri Črnomlju.
K, ker je volil s Slovenci, in uganjal še druge nemškonacionalne volilne “kunšti”; zato ga je zgrabil državni pravdnik za vrat in ga dal zapreti deset dni s postom za en dan.
PRIMORSKO.
Primorska statistika. V Trstu z okolico je 116.825 Italijanov, 25,1330 Slovencev, 8,890 Nemcev, v Istri 136,-191 Italijanov, 190,774 Slovencev in Hrvatov, 7,076 Nemcev, na Goriškem 140,676 Slovencev in Hrvatov, 81,136 Italijanov, 3,948 Nemcev. V vsem Primorju je torej 212,978 Slovencev, 143,602 Hrvatov, 334,152 Italijanov in 19,945 Nemcev.
—	Toča v Istri. Dne 14. julija zvečer je grozna toča, ki je tolkla dve uri, uničila vinograde v Baderni, Žbandaju, Sv. Ivanu od Šterne in Tinjanu pri Pazinu. Še drugi dan popoldne je ležal led na kupih. Zadnje upanje ubogega ljudstva — trtje — je uničeno.
—	Delavsko konsumno zadrugo u-stanovi “Nar. delavska organizacija” v Trstu.
—	Nemška banka v Trstu. Nemci nameravajo v Trstu osnovati veliko nemško banko, da bi se bojevali proti slovanskemu kapitalu in njegovemu vplivu v Trstu.
—	Na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici se je oglasilo k izpitu za I. slovenski tečaj 98 gojenk. Ko sta dve izstopili, jih je ostalo še 96. Od teh jih 16 ni napravilo izpita. Od ostalih 80, ki so izpit naredile je bilo 43 sprejetih, 37 pa ne.
Strela je ubila na gori Guarda v Reziji 83 ovac nenadoma. Tiščale so se skupaj pred nevihto in tako so vse poginile.
do 13. julija skupno 4511 kopaliških gostov.
Lov na sardele v Dalmaciji. Lani so nalovili dalmatinski ribiči preko 136 milijonov sardel. V Dalmaciji obstoji 20 tvornic za sardele.
— Hrvatski umetnici v tujini. Gospa Dora Vinek-Bregovska je iz Gradca angažirana v Curih. Operna pevka gdčna. Marija Ulrich, ki je sedaj v Norimberku, je dobila laskavo vabilo na Metropolitansko opero v New Yorku.
Naznanilo!
Naznanja se vsem udom društva sv. Cirila in Metoda št. 1 J. S. K. J., onim, ki so na Ely ali izven sedeža društva, da o priliki onemoglosti ali bolezni mo rajo naznaniti svojo bolezen bolniškemu načelniku, ker to zahtevajo pravila društva. Ko bolnik ozdravi mora istemu tudi poslati zdravniško spričevalo. Kdor tega ne stori ni opravičen do podpore. Bratski pozdrav! John Habjan, tajnik,
Mart. Petek, boln. načelnik.
Pozor rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo za plešaste glave, od katerega Vam lepi lasje popolnoma zrastejo in Vam ne bodo več spadali, cena $2.50. Potne noge, kurje očese, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c. Da je to resnica se jamči $500. Pri naročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati.
John Wahcic,
P. O. Box 69., Cleveland, Ohio.
je prošnji ugodilo.
—	Morilec v Velesovem — v Ljubljani prijet. V Velesovem sta v nedeljo 19. julija v neki gostilni popivala rudokop Ivan Juvan, rojen 15. junija 1877. leta v Velesovem in pristojen v Št. Jurju, okraj Kranj, in posestnikov sin Andrej Pogačar iz Olševka. Prvi je prišel pred nekaj časom iz Amerike, kjer je bival dve leti. Med navedenima pa- je vkljub temu, da sta bila prijatelja, prišlo do razpora, katerega posledica je bila, da je Ivan Juvan tri krat ustrelil z revolverjem na Poga carja in ga dvakrat zadel v glavo, enkrat pa v hrbet. Pogačar je ostal mrtev na licu mesta, morilec je pa neznano kam pobegnil. Ljubljanska policija o umoru po orožništvu iz Št. Jurja ustno obveščena, je takoj začela obširno poizvedovati po ubeglem morilcu, ga tudi izsledila v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah ter aretovala. Mo rilec dejanje skesano priznava. Revolver, s katerim je na Pogačarja streljal, je prinesel iz Amerike ter ga je pri pobegu v Ljubljano vrgel proč. Izročil se je deželnemu sodišču.
—	Vojak tat. Delavcu Matiji Maroltu, doma iz Sodršice, ki se je dne 20. julija povrnil iz Amerike in prenočil v prenočišču v Kolodvorskih ulicah št. 28, je bila ukradena iz spalne sobe listnica, v kateri je imel 900 K denarja, potem ura z verižico, vredna 100 K,
—Na Spodnjem Štajerskem je vsled dolgo trajajoče suše nastalo veliko pomanjkanje krme. Po gorah se je trava popolnoma posušila. Zato so kmetje prisiljeni, da prodajajo pred kratkim kupljeno živino po neverjetno nizkih cenah. Goveje meso plačujejo samo po 52 vin. žive vage, telečje pa po 60 vin. Razun tega je bila žetev po nekaterih krajih jako slaba.
-—Toča je dne 19. julija pobila okrog Pesnice nad Mariborom. Vinogradi so uničeni, tudi na sadnem drevju je mnogo škode.
—	Toča je potolkla dne 18. julija okrog Žusma in Sv. Štefana v šmarskem okraju. Napravila je veliko škodo po vinogradih in na poljih. — Toča e tudi pobila vinograde okrog Sv. Lenarta nad Laškim trgom.
-— Lepa vinska letina se kaže v barbarski fari v Halozah. Tudi jablane in slive so lepo obrodile.
—	Gasilno društvo se je ustanovilo
Ribnici na Pohorju.
•—■ Nakup hotela “Terschek”. Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju je kupila od g. Terscheka njegov hotel in posestvo za 158,000 K, z inventarjem vred za 182,000 K. Ker leži hotel na najbolj živahni cesti v Celju in takorekoč v sredi mesta, je vsekakor ta prodaja hud udarec nemškemu posestnemu stanju v Celju in ni čudno, da se sliši povsod “jamranje” nad nazadovanjem celjskega “nemštva”. Res, ne suši se zastonj Schillerjev hrast pri mestni dekliški ljudski šoli!
—	Slovenska požarna bramba pri Novicerkvi. Pri Novicerkvi blizu Celja se ustanavlja požarna bramba. Po hudem boju se je tamošnjim rojakom posrečilo doseči slovenski poveljni jezik.
—	Sokolski zlet v Hrastnik. Zlet Celjskega Sokola v Hrastnik dne 26. julija je bila krasna prireditev. To govore vsi. Nek star mož se je izrazil, da kaj takega še Hrastnik ni videl! Nemškutarjem se je sijajno dokazalo, da je Hrastnik slovenski! Sprejem do-šlih sokolov, na kolodvoru je bil dostojen in prisrčen; sprejeli ste jih hra-; stniška in trboveljska požarna bramba ter godba “Pazniškega in delavsk. podp. društva”.
—	Obesil se je v Prihovi pri Konjicah dne 17. jul. v hlevu posestnik Janez Školč. Školč je bil premožen posestnik. Obesil se je zaradi prepira z ženo.
—	Električna razsvetljava v Zagrebu. Dne 18. jul. je bil zagrebški Markov trg prvič električno razsvetljen.
—	Toča na Hrvatskem. Dne 15. julija je na Posavini strašna toča uničila vse pridelke. Padala je debela kakor golobja jajca, na nekih krajih je bila ledena plast 30 cm visoka. 15 vasi je prizadetih.
—	Varaždinske toplice je obiskalo
— Kdor hoče citati skoro vse zanimive novice iz slovenskih naselbin se mora naročiti na “A. S.”, ker le tu jih dobite. Samo $1.00 na leto; za inozemstvo $2.00.
POZOR, ROJAKI!
Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj ?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro i hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
572 Blue Island Ave. Chicago, III,
Največja slovenska naselbina v najlepših krajih Amerike.
Na prodaj vse vrste zemlja in naj-varličneje cene.
Naši pridelki prvo darilo na varstavalo Chicago, St. Louis.
Pošljem vsakomu urove naših pridelkov.
F. GRAM,
Naylor, Mo.
Pozor, rojaki!
Ako si hočete izboljiati sedanje stanje; ako hočete postati neodvisni celo življenje ter biti svoj gospodar — potem si morate kupiti farmo od naa. Naprodaj imamo najboljše farme ▼ najboljši deželi. Cene so prav nizke in obroki lahki po lastni volji kupca.
Za podrobnosti pišite v slovenskem jeziku na
International Colonization Co.
Poplar Bluff, Mo.
Potrebujemo agentov.
POZOR, ROJAKIl
urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St
N. W. Phone 825.	Joliet, m
*
l FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich St.
NEW YORK, N. Y.
KOROŠKO.
—	“Kat.-pol. in gospod, društvo za koroške Slovence” je sklenilo na svojem občnem zboru v Celovcu, kakor po snemamo po “Miru”, ostre resolucije proti sedanjim razmeram pri koroških sodiščih, nadalje je zahtevalo slovenskih šol za slov. Koroško, slov. uradne tiskovine, vrnitev tistih šol, ki jih je pokupil “Schulverein” in izpitvslo-ven. jeziku pri maturi na srednjih šolah. Predsednikom društva je izvoljen dr. Brejc.
—	Družba sv. Mohorja. Do 4. julija 1908. 1. se je vpisalo v družbo 84.197 udov (torej več 5051) samo za 401 manj ko 1. 1904., ko je družba dosegla najvišje število 84,598 udov.
—- Celovec. (Kako delajo!) Posestnik Mat. Runda je pri zadnjih občinskih volitvah na Kostanjah uganjal nemškonacionalno politiko, odpovedal je posestniku Kavalireku posojilo 400
6104 St. Clair cAve., N. E. CLEVELAND, O.
Pošilja najhitreje in najceneje
UT denarje v staro domovino ^
nalaga denarje v dobre hranilnice in posojilnice.
Vsaka denarna pošiljatev pride v stari kraj v 10-12 dneh; nikdar se še ni culo, da hi denaiji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisoč
krat čuje od druzih.
Prodaja
parobrodne listke
za vse prekmorske črte po izvirnih cenah.
Vsak potujoči rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York, in na ktero postajo ; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago teh ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroSkov.
To je zelo važno, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ti goljufi speljejo ljudi navadno za drag denar na slabe parnike.
Petnajstletno delovanje in vedno rastoči promet svedoči za solidnost te tvrdke.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SliOVENSKO-AI. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Popisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
'AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
ifiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo «»ročnike, da nam natančno naznanijo #oleg novega tudi stari nailov.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisi brez podpisa se ne priobčijo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 189«.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Friday?' by the
iLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. •Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
t TRADES	CQUNOL>
CERKVENI KOLEDAR.
16.	avg. Nedelja Rok spozn.
17.	“ Pondeljek Libérât, muč.
18.	({	Torek
19.	((	Sreda
20.	((	Četrtek
2L	«	Petek
22.	«	Sobota
Helena kraljica. Ludovik Tol. škof Joahim, oče Mar. Ivana Frančiš. dev Timotej, muč.
K PRAZNIKU MARIJINEGA VNEBOVZETJA.
S praznikom Marijinega Vnebovzetja se zvršuje obhajanje skrivnosti Življenja Jezusovega in njegove blažene Matere. Praznovanje v spomin kronanja preblažene Device kot nebeške kraljice tvori potemtakem tudi višek in zaključek svečanosti liturgičnega ali obrednega leta. Ve vseh skrivnostih naše odrešitve, katerih spomin obhaja cerkev tekom leta, vidimo Mater Gospodovo vedno zjedi-njeno z njenim božjim Sinom. Kajti Marija je bila milostno orodje, katerega se je Bog poslužil, da je dovršil delo našega odrešenja.
Ko se je v sklepu presvete Trojice bližal čas, da se druga oseba v bože-Stvu odene s človeško naturo, tedaj je poslal nebeški Oče arhangelja Gabriela, da donese Mariji vest, da je izvoljena za mater Odrešeniku sveta. Marija je bila potem posredovalka prve odrešitvene milosti, ki je doletela predhodnika Gospodovega; nesla je namreč Jezusa v hišo Elizabetino. Nato jc porodila Izveličarja v hlevu betlehemskem in ga položila v jasli. Deviška Bogorodica je božje Dete pokazala pastirjem in držala pred tri-kralje ■ v češčenje. Sledeč predpisu postave, je preblažena Devica nesla dečka štirideseti dan po porodu v tempelj; da ga predstavi Bogu kot žrtev.
Jezus je konečno spremil svoje starše ob obisku tempeljna. Tretji dan tamkaj zopet najden, se jc Jezus vrnil Ž njimi v Nazaret in je živel tam v podložnosti proti Mariji in Jožefu, Svojemu redniku, do tridesetega leta.
Kakor se je Marija udeleževala teh veselih skrivnosti otroštva Jezusovega in je Gospod vse svoje skrivno življenje prebil v Marijini družbi, tako je bila blažena Mati tudi deležnica trpljenja svojega božjega Sina. Spremljala ga je na križevi poti in Mati je stala pod križem; in sulica je zadela njeno srce kakor sedmernat bridek meč, ko je prebodla Jezusovo stran, potem ko je njegova duša že zapustila telo.
Marija je bila zopet središče in glavna oseba pri slavnoveselih skrivnostih. Svoji Materi se je prikazal Jezus po svojem vstajenju. Ko je šel Izveličar V nebesa, je bivala Marija v sredi njegovih učencev v pričakovanju poslatve svetega Duha.
Predno pa se je tudi Marija ločila 8 tega sveta in so se dovršile na nji veličastne skrivnosti njenega vzpreje-ma v nebesa in kronanja, je ostala Mati božja še nekaj let v zemskem življenju. Po svojem brezmadežnem spočetju in po svoji popolni brezgreš-tiosti ni bila po pravici zapadla smrti. '»Kajti smrt je kazen in posledek greha. Ako ne bi bil Adam grešil, potem bi bili vsi ljudje ostali obdarovani s s-vojstvom neumrljivosti. Torej bi morala biti Marijina prednost, da se po zemeljskem življenju, oproščenem vsega pozemskega trpljenja in telesne nadloge, vzprejme s telesom in dušo v nebesa v večno blaženost.
Toda, kakor je Marija trpela v življenju bolečino in pomanjkanje, tako je njeno telo postalo plen smrti. V trpljenju in umiranju naj bi bila deviška Mati svojemu božjemu Sinu jed-iiaka.
Jezus, brez greha, je trpel svoje ce-
lo življenje in prestal najbridkejšo smrt na križu, da dovrši pokoro za grehe človeštva.
Na Kalvariji je trpela tudi Marija smrtne bolečine. Njena resnična smrt je bila potem rahlo zaspanje, mogočno hrepenenje njene duše po ljubezni, tako da se je konečno odtrgala telesnim sponam in je odletela s tega sveta, da biva pri Jezusu, svojem božjem Sinu.
Deviško telo Matere božje, ki ni bilo nikoli-omadežano po grehu, pa ni imelo zapasti trohnobi. Tudi ni imelo počivati v zemlji do občega vstajenja. Na božje povelje se je telo dvignilo, z dušo spet združilo, v siju oslave iz groba. I11 cerkev poje na ta praznik pri darovanju sv. maše: “Marija je vzprejeta v nebesa; vesele se angelji in vriskaje slave Boga.”
Radostno prepevaje so šle angeljske trume nasproti poveličani Materi božji, da jo pozdravijo kot svojo kraljico in jo ob svečanosti venčanja častno spremijo k prestolu, ki ga ji je napravil Jezus ob svoji desnici. Tam jo je njen božji Sin pozdravil in objel, da je potem prejela od Njega in Očeta in Sv. Duha trojnato krono kot božja kraljevska mati, hči in nevesta. Radostno prepeva tudi cerkev hvalospeve nebeških zborov. Kajti Marija je v nebesih povišana v moči in veličastvu, da je pri Jezusu naša vsemogoča posredovalka in dobrotna priprošnjica.
VELIKA PREMOGOKOPNA DRŽAVA.
Illinois je zopet na drugem mestu med državami glede na znesek letno izkopanega premoga. To kaže statistika o premogovem pridelku leta
1907.,	pravkar izdana v Washingtonu. Leta 1906. je bil pridelek premoga v državi Illinois, dasi je presegal onega z leta 1905., vendarle manjši nego pridelek West Virginije. Lani pa je država spet pridobila svoje mesto poleg Pennsylvanije v razpredelnici premo-gokopnih držav. Njen pomnožek leta 1907. nad prejšnje leto je znašal skoro
10.000.	000 kratkih ton. Skupni pridelek, ki je ustanovil nov rekord, je bil 51,317,146 kratkih ton.
Te številke služijo kot opomin, da ima Illinois obilico prirodnih zakladov za rabo v izdelavi mehanične sile. O sedanji in bodoči državni zalogi elektrike iz razvoja vodne sile se je v zadnjem času mnogo razpravljalo. Ta zaloga od velike stalne koristi, zajedno z državnimi ogromnimi zalogami cenenega premoga in njenimi širnimi poljanami za pridelavanje živil, nam jamči, da se bode država Illinois i nadalje tako čudovito razvijala kakor doslej kot obrtnijska država.
Ob takem prirodnem bogastvu zahteva vprašanje o blagostanju človeških združeb v obrti prav posebne pozornosti odstrani občinstva. To vprašanje zahteva napredne postavodajne in izvrševalne delavnosti glede tistih o-kolnosti v življenju posameznega delavca, ki presegajo njegovo odgovornost. Zadnja tri in pol leta se je v tem oziru prav mnogo storilo v državi Illinois, posebno kar se tiče 70,000 delavcev po njenih rudnikih.
Postavo o razstreljevalcih, postavo o rudarski usposobljenosti in dober tucat manjših naredeb omenja predsednik Wright od “State Federation of Labor” v svojem nedavnem pisanju, kjer razpravlja delavsko postavodajo, doseženo pod uprav.o sedanjega guvernerja.
ŽELEZNIŠKE NEZGODE.
Število usmrčenih oseb ob železniških nezgodah v prvih treh mesecih tega leta je bilo manjše nego za katerokoli slično dobo izza leta 1901., kakor poroča “Accident Bulletin No. 2”, ki ga je pravkar izdala meddržavna kupčijska komisija. Pa čeprav je zmanjšanje vesel znak, vendar komisija tega ne šteje v čast železnicam, nego pripisuje to dejstvo zmanjšanemu številu vlakov in krajši delavni dobi vslužbencev vsled stiske v kupčiji.
Poročilo kaže, da je bilo v rečenih treh mesecih 728 oseb usmrčenih in 15,441 ranjenih ob železniških nezgodah. Poročilo se peča samo z nezgodami potnikov in vslužbencev. Od usmrčenih je bilo 67 potnikov, 194 vslužbencev na vlakih in 65 vslužbencev na kolodvorih.
Dočim so mnoge glavne železnice uvedle takozvani blok-sistem in druge varnostne naprave, so vendar v omenjenih treh mesecih trčili vlaki skupaj 1,190 krat, a vse te nezgode bi se bile lahko preprečile, ako bi bil splošno uveden “block signal system”, pravi “Rockford Star”. V teh slučajih trčenja vlakov drug ob druzega je bilo 62 oseb usmrčenih in 1,337 ranjenih. V istej dobi so vlaki skočili s tirov 1,-442 krat, in v 981. slučajih je bila neposredno kriva pomanjkljivost železnice ali opreme. Koliko tega je pripisati nedavni “politiki skrajševanja”, se kajpa ne da določiti, a vsekakor mora biti znatno. Skrb za železno cesto in železniško opremo je najboljše poroštvo za varnost v železničnem potovanju, in zanemarjanje istih največji vzrok nezgodam. Nemarnost operatorjev, železniških čuvajev in vslužbencev na vlakih je zakrivila 73 nezgod, ob katerih je bilo troje oseb usmrčenih in 63 ranjenih.
Meddržavna kupčijska komisija misli, da se bo ob zopetnem povzdigu kupčije ter uvodu praznih kar in brezposelnih vslužbencev v pomnoženi promet bržkone tudi primerno povečalo število nezgod, ki so že dolgo v stalno nečast ameriškemu železničar-
stvu. Pač qi častno za nas, da se kaže tako malo napredka od leta do leta glede preprečanja nezgod na ameriških železnicah.
PRINC POSTAL MENIH
Pater Rajmund je ime, katero si je nadel princ Karol Loewenstein, ki je pravkar sprejel tonzuro in postal polnoveljaven menih dominikanskega reda v samostanu Frans Cedron, blizu mesta Venloo, na Holandskem. Pravila tega reda so najstrožja. Molk je ostro zapovedan, pod vsakovrstnimi ponižujočimi kaznimi, in poklekanje med raznimi molitvami, osobito, kadar mora menih ležati po vsej dolgosti na svojem obrazu na kamenitih tleh v kapeli, bo pač huda izkušnja za tako priletnega moža kot je princ.
Ko je ta postal menih tega reda, je umrl za svet, kajti dovoljeno mu ni imeti kako posestvo ali zavzemati kako čast, razun onih, ki jih doseže v redu samem. Zatorej se je princ, ki je star 74 let in ki je nad celo četrtsto-letje načeloval katoliški stranki v be-rolinskem državnem zboru, odrekel vsem svojim posestvom, kakor tudi svojim pravicam in predpravicam kot glavar postranske rodbine Rosenberg od bivše samodržne rodovine Loewenstein; in sicer se je odrekel v prid svojemu najstarejšemu sinu, princu Alojziju Loewenstein, ki je oženjen z grofinjo Jožefino Kinsky.
Odstopil je tudi kot član iz reda Zlatega runa in iz gosposke zbornice na Bavarskem, Virtemberškem, Ba-denskem, Heškem in Pruskem.
Tri njegove hčere so nune, dočim je njegova edina sestra, vdova po portugalskem razkralju Miguelu, opatinja benediktinskega samostana v mestu Ryde, na Isle of Wight, kjer sta jo predkratkim obiskali njena hči, ob-vdovela avstrijska nadvojvodinja Marija Terezija, in njena vnukinja, nadvojvodinja Marija Anuncijata, cesaričina nadomestnica ter prva gospa na dvorih na Dunaju in v Budimpešti.
Pater Rajmund, ko je bil princ Loewenstein, je bil eden izmed ustanoviteljev mednarodne lige ali zveze v odpravo dvoboja ter tudi krščanskosocialnega gibanja, za katero se je tako toplo zanimal Leon XIII.; obenem je stric tistega princa Alojzija Loewenstein, ki se je razprl s svojo angleško soprogo, gospo Ano Saville, sestro sedanjega grofa Mexborough, nakar je skrivnostno izginil iz Evrope, a se čez nekaj mesecev spet pojavil na Filipinih, kjer je storil smrt v službi pod zastavo upornikov proti ameriškim četam.
ISKRICE.
Spisal Rev. Ivan Smolej.
Vrhovni pravdnik Jackson začel je “študirati” mesarski trust in njegovo “postavno” delovanje. Mi mu to veselje od srca privoščimo, pomagalo nam sicer ne bo nič; trust bo naposled le nas prisilil, da bomo tudi še te stroške sami plačevali...
*
Nekateri se norčujejo, da je župan mesta Omaha bivši kravji pastir. Koliko je prohibicijskih mest, katerim na-čelujejo možje, ki so svoje dni gosi pasli.*..
*
Dva časnikarska poročevalca v Parizu sta se dvobojevaia—s sabljami. Njuno vsakdanje orožje — pero — jima je bilo prehudo...
*
Premog so zopet za lOct pozdražili To nas sicer pri tej neznosni vročini malo briga; pač pa so premogarski “baroni” pokazali, kaj nas čaka prihodnjo zimo.. .
*
Poštenost in odkritosrčnost je jedina lastnost, ki združuje ljudi in brez katerih nobeno društvo obstati ne more.. .
Če je človek že star, se šele spomni, da je bil enkrat mlad. Prej mu kaj takega ni prišlo na misel...
*
Predsednik Roosevelt namerava, ko bo potekla doba njegovega predsedni-štva, iti v Afriko na lov na rhinoce-rose. Mislim, da je rhinoceros-ov tudi tukaj dovolj...
*
Če se je v starih časih kdo onesvestil, so mu puščali kri. Če pa dandanes pade v omedlevico kaka “bolja” polovica, tedaj puščajo moževi denarnici ...
*
Nek amerikanski profesor poganja se za to, da bi se ustanovile mestne šole za ples. Revež! Čisto je pozabil, da amerikanski narod itak pleše, kakor mu godejo drugi...
Važen odlok.
Dobroznani izdelovalec Trinerjeve-ga ameriškega zdravilnega grenkega vina je poizvedel, da se ponekod v deželi zahteva poseben davek za prodajo tega zdravila. Nemudoma je obvestil vlado in prejel odlok, da sta Trinerje-vo ameriško grenko vino in Trinerjeva grenka tonika Angelica pripoznani kot zdravili in se lahko prodajajo brez posebnega davka. Naše ljudstvo to ve že mnogo let, ker v boleznih prebavnih organov ti zdravili vedno najbolj vzadovoljujeta. Tovarna g. Jos. Trinerja je vzor čistosti, a zelišča in vino, ki se rabijo pri izdelavi njegovih posebnih lekov, so možno najboljše kakovosti. Uživaj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, kadarkoli opaziš izgubo slasti in telesne moči. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, IlL
Odbor za osnovo slovanske banke se bo decembra meseca 3ešel v Peterburgu.
Pomiloščenje v Črni gori. Knez Nikolaj je pomilostil zaradi bomb na smrt obsojena Gjulafiča in Vojvodiča.
“Schulverein” je lansko leto razdelil na ponemčujoče svrhe v Avstriji 398,737 K 5 vin
Poneveril je pri hranilnici v Miškol-cu na Zg. Ogrskem višji knjigovodja Farkaš 133,000 K. Farkaš je pobegnil v Ameriko. Škodo pokrije ravnateljstvo iz lastnega žepa.
Chicago šteje 2,425,000 prebivalcev. Od lani se je pomnožilo število za
58,000.
The Chicago & Northwestern železnica bo zidala v Chicagi nov kolodvor, ki bo stal 20 milijonov dolarjev. To bo največji kolodvor na svetu.
Največ konjskega mesa povžijejo na Dunaju. Lansko leto so pobili tam 20,225 konj za živež. Večinoma ga rabijo za klobase in gufjaš.
Porok je bilo v Združenih Državah meseca junija t. leta 643,890. Poročalo je 345,675 duhovnikov in sodnikov. Stroški za pojedine, vozove in darila so znašali okoli 50 milijonov dolarjev.
Prebivalstvo Nemčije šteje sedaj
63,017,000	glav. V primeri z lanskim letom se je pomnožilo za 920,000 glav. Od 1. 1870. sem se je pomnožilo prebivalstvo Nemčije za 22. milijonov glav.
Ruski delegati praške konference so bili v Lvovu nad vse sijajno sprejeti. Pošastnega banketa se je udeležilo mnogo poljskih velikašev; vsi govorniki so poudarjali potrebo ruskopolj-skega sporazumljenja.
Izseljevanje v Ameriko. Letos se je v prvem polletju izselilo v Ameriko preko Hamburga in Bremena le
55,000	oseb napram 241,000 lanskega polletja. Vsled tega grozi nekaterim parobrodnim družbam gospodarski po lom.
V Združenih Državah raste zdaj nad 200 milijonov jablan. Največ jih ima država Missouri, namreč 20 milijonov, država New York pa pride takoj za njo s 15. milijoni. Največ jabolk pa se pridela v državi New York, po tri in pol bušla na drevo, kar znese na 15 milijonov jablan 52 milijonov buš-lov jabolk.
122 milijonov je šlo v zrak. Preteklo leto se je pokadilo v Avstriji za 122 milijonov 79,430 K, torej za 2,897,-321 K več nego leta 1906. Tobaka se je prodalo 587,621,840 kg, cigar 559 milijonov komadov, cigaret 1786 milijonov. To je davek, nad katerim pa godrnjajo navadno le ženske, in vendar znaša dvakrat toliko, kakor zemljiški davek! '
Starodavne rudnike v Srbiji so našli v Kopaoniku v Srbiji, na posestvu bivšega ministrskega predsednika Pašiča. V teh rudnikih so kopali zlato, srebro železo in cinober že bisanški cesarji in • starosrbski vladarji. Ko so udrle v Evropo turške tolpe, se je na bogate rudnike, ki so svoj čas preskrbovali ves tedaj znani svet z žlahtnimi kovinami, popolnoma pozabilo.
Pet tisoč analfabetov. V trenčin-skem slovaškem okraju je 5000 o-trok, ki bi imeli hoditi v šolo, a zbog pomanjkanja šol letajo po cestah, ker na Ogrskem imajo za razne paradne slavnosti in nepotrebne reči dovolj denarja, ali za ljudski poduk zmirom premalo. V sami Budimpešti je nekoliko tisoč otrok, ki ne morejo hoditi v šolo radi tega, ker je v mestu malo šol. Potem pa se Mažarsko šteje med omikane države.
Ne poljubujte psov! Žal, da se prijatelji psov radi izpozabljajo in polju-bujejo svoje četveronožne ljubčke. Tudi si puste lizati od psov roke in obraz. Ti ljudje ne slutijo, kaki nevarnosti se prostovoljno izpostavljajo. Na ta način namreč človek lahko dobi pasjo trakuljo. Jajčka tega nevarnega parasita, nahajajoča se v pasji slini, pridejo človeku v usta in želodec, od tam pa v najrazličnejše dele telesa, kjer povzročajo mehurje, ki se sčasoma večajo; tako nastanejo
n.	pr. v jetrih in možganih turi, življenju nevarni. Bodite torej previdni v občevanju s psi! Ako vam je pes obliznil roko, umijte si jo takoj.
Koliko je učiteljic? Število učiteljic, ki sodelujejo pri vzgoji mladine, je dokaj naraslo. V knjigi “Žensko gibanje” so navedene sledeče številke: Avstrija 20,000, Ogrska 5,986, Švica 3,600, Angleška 66,300, Irska 7,000, Danska 1,800, Švedska 2,649, Norveška 2,354, Rusija 22,400, Francija 49,-400, Italija 31,800, Portugalska 22,000, Združene države 76,348. Ako upoštevamo v omenjenih državah število učiteljev, tedaj se nam pokaže kaj zanimiva slika o razmerju med ženskimi in moškimi odgojitelji. V Avstriji ima ženski spol 28 odstotkov vseh učiteljskih moči, v Švici 36, na Angleškem 71, na Irskem 53, na Danskem 28, na Švedskem 35, na Norveškem 69 (v mestih), 26 (na deželi), na Ruskem 36, na Francoskem 46, na Italijanskem 63, na Portugalskem 88, t Združenih državah 92, v Nemčiji 15.
pri por oča m s v o jo
Gostilno,
kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
SkiofT,
N. W. Phone 6og.
1137 N. Hickory St.,	Joliet
le Jolie! National Bai,
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,000.00
T. A. MASO N, predsednik.
G.	M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic.
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, la smo otvo-rili novo lepo urejeno
»O STlGLi UST O
kjer se toči dofero pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas!
BRNULC A BUŠČAJ, Rockdale. Illinois.
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, i.rri N. Broadway, Joliet, IH.
ANGLEŠČINA V 3 DO 6 MESE-cih. Lepopisje, slovenščina in računstvo. Pouk se vrši potom dopj. sovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna šola, Box 181, Station B, Cleveland, Ohio.	6mo.
NAPRODAJ PRODAJALNA Likerjev na debelo in drobno, v lepi okolici blizu železnice, fina trgovina, tudi lahko kupi posestvo, ako se želi. Vzrok prodaje, bolezen. Fink & Waldrogel, 5439 Butler St., Pittsburg, Pa.	36-St
KUPUJTE “HONEST JOHN Horse Radish” pri grocerjih in mesarjih. Ne pozabite vprašati zanj. John Ottawitz, Joliet, 111.
NAPRODAJ 8 AKROV FINE ČR-ne zemlje, posebno dobre za vrt ai farmo. Zemlja je obdelana. Cena $200.00 za 1 aker. Zemlja je 2 tnš-Ije od court housa. Mora se pree prodati. A. N. Porter & Co., Bate ber Bldg., Joliet, 111.
Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts,
Točim izvrstno pivo, katero iz« luje slavnoznana Joliet Citizens Bi wery. Rojakom se toplo priporoči
John Stefanie
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do i5c gal., staro vino po SOc galon. Hearing vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen d rožni k in fino slivovko. Fino muškate! vino po 50o galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
—Box 17—
Crockett, Contra Costa Co.,Ca)
Ustanovljena 1871.
Tiw WiCoiiylüoM! Bant
Of Joliet. Illinois
Kapital in preostanek $300,000.00.
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, UL
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, «tovrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestem Phone 348, JOLIBT,
čitajte rojaki!
Znano je, da se z amerikanski«« kmetijstvom doseže imovitost, neodvisnost in sreča. Drugi narodi kupujejo zemljo, vstanovljajo naselbine — vasi, trge, mesta —, pomagajo si medsebojno, postanejo imoviti, neodvisni, čislani, ter ohranijo in širijo narodnost svojo. Čas je tudi za nas Slovence, da se osrčimo in oprimemo kmetijstva v Ameriki. Kupimo dobro zemljo in vstanovimo slovenske naselbine, lepo novo domovino, in zaistinimo prijetno bodočnost sebi, dragi rodbini svoji in našim potomcem. Prodajemo kmetije in zemljo, in imamo izvrstni svet za naselbine, kjer je zdravo podnebje, dobra voda, in blizu velikih mest, kjer se vse lahko in dobro proda, kjer je industrija živahna, in delavec ima denar, ker polovico več zasluži kot na jugovzhodu. Pišite na:
Brunshmid, Olbina & Rovnjafc,
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vsa dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik.
C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER blagajnik.
VAVAVMVVAVWVVVWWi%
JATNI ! NOTAR
Sobe 301 in 208 Barber Bldif. JOLIET, ILLINOIS,
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
Fr. Bambich
Mnh gostilničar
priporočata rojakom fino “Elk Brand" pivo, dobro importirano žganje in kalifornijsko vino ter dišeče smodke. Rojakom se priporočava v po set.
N. W. Phone 406
Cor. Chicago A Ohio Sts., Joliet.
Očistite jetra Flexor’s JPink Liver Pills
čistijo jetra zdravijo nered in ta-< basanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica.
FLEXER & REICH M AM
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Streets-JOLIET, ILL.
Filip Hibler
Northwestern Phone 1422.
N. Chicago St, Joliet, UL
priporoča rojakom svojo
Dobro delo »e jamči. Delo j* orno, ker d ra brirea redno pri roki.
/Rojaki! Pijte
“Elk Brand” piro
dobite je pri
Mike Kočevar,
cor. Ohio & State Sts.
N. W. Phone 809. Joliet, IlttnaM.
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri moža, ki ž njim lahko
govorite v slovenskem jeziku. In t» je? De Struztnsky. N. Chicago St.

—S)
K. S. K.
-G,
JEDNOTA
0*<H0404040«940«0«09040««0
§ Nasveti posameznih udov | za X. zborovanje I	K. S. K. J.	I
09040«0«»MHOMH940«0«0««0
PODPIRANJE BOLNIH ČLANOV
K. S. K. JEDNOTE.
Organizovana v Joliet-u, 111. dne j. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:..........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Pnd podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. podpredsednik:.......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. tajnik .............Josi-> Jarc, 1221 E. 60th St., N. E., Cleveland, O.
Blagajnik:...............John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaičenec:...........Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Martin Ivec. 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, III PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: i Josip Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, 111. i	Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa.
1 • í	------------------ ’•
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 13120 Jakob Biček, roj 1890, 13121 Jurij Rovtar, roj 1890, spr. 13. avg. 1908.	Dr. št; 146 članov.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 13122 Franc Glavič, roj 1877, 13123 Jernej Knaus, roj 1868, spr. 13. avg. 1908.	Dr. št. 331 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 13124 Matevž Malič, roj 1890, spr. 13. avg. 1908.	Dr. št. 121 članov.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 13125 Matevž Milharčič, roj 1884, 13126 Franc Može, roj 1884, spr. 13. avg. 1908. Dr. št. 81 članov. K društvu Srca Jez. 54, Chisholm, Minn., 13127 Milan Perkovič, roj 1881, 13128 Mihael Perkovič, roj 1879, 13129 Matt Perkovič,' roj 1878, 13130 Jurij Perkovič, roj 1872, 13131 Nikola Vukovič, roj 1871, spr. 13. avg. 1908.
Dr. št. 111 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 13132 Henrik Nusbacher, roj 1882, 13133 Franc Ambrož, roj 1868, spr. 13. avg. 1908. Dr. št. 54 članov. K društvu sv. Barbare 97, Mount Olive, 111., 13134 Nikolaj Kajtna, roj 1866, spr. 13. avg. 1908.	Dr. št. 49 članov,
K društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 13135 Matt Spreitzer, roj 1867, spr. 13. avg. 1908.	Dr. št. 85 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 9553 Janez Marolt, 6. avg. 1908.
Dr. št. 327 članov.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 5335 Anton Globokar, 3. avg. 1908.
Dr. št. 329 članov.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 2618 Anton Papič, 7. avg, 1908.
Dr. št. 74 članov.
K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 12387 Jožef Buršič, 10. avg. 1908.
Dr. št. 45 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Dd društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 12566 Janez Mesec, 25 Jakob Verhovc, 5. avg. 1908.	Dr. št. 144 članov.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 11238 Viktor Levec, 9168 Anton Lekan, 10819 Janez Zulič, 10988 Ignac Štepic, 2330 Jožef Jenškovič, 5726 Janez Luznar, 9169 Jožef Gracar, 11952 Janez Češnovar, 5342 Jakob Me die, 4. avg. 1908.	Dr, št. 329 članov,
Od društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 8566 Jurij Černič, 10. avg, 1908.	Dr. št. 120 članov,
Od društva Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 10380 Alojzij Volkar, 3. avg, 1908.	Dr. št. 109 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 2170 Jožef Draginč, 7. avg. 1908.	Dr, št. 30 članov
Od društva sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., 11136 Jožef Miklavc, 19. avg. 1908
Dr. št. 15 članov.
IZLOČENI ČLAJfL
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 5473 Matija Grdešič, 6224 Ja nez Sotlič, 10. avg. 1908.	Dr. št. 81 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 970 Frank Mohar, 11235 Jakob Maitzen, 3. avg. 1908.	Dr. št. 52 članov
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, O., 12413 Alojzij Gruden, 4. avg, 1908.
Dr. št. 328 članov.
Od društva Srca Jez. 54, Chisholm, Minn., 9325 Alojzij Komidar, 9930 Jožef Dežman, 9931 Franc Krive, 3. avg. 1908.	Dr. št. 106 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 3737 Lena Kozan, roj 1890, spr. 13. avg. 1908.	Dr. št. 10 članic
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 27 Marija Verhovc, 5. avg. 1908
Dr. št. 17 članic
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 2093 Marija Kostelc, 2916 Marija Benčan, 3. avg. 1908.	Dr. št. 107 članic.
ODSTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 2053 Marija Draginč, 7. avg. 1908.	Dr. št. 9 članic
IZLOČENE ČLANICE.
Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 1887 Marija Mohar, 3. avg 1908.	Dr. št. 20 članic.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K S. K Jednote.
RAZMOTRIVANJA O PRILIKI X.
GL. ZBOROVANJA K. S. K. J.
III.
O onemoglosti naših članov.
Ako vzamete v roke pravila naše Jednote, našli boste označeno na 4. strani oddelek 4. sledečo točko:“(Jed-nota ima namen) pobirati mesečne doneske za sklad smrti ali onemoglosti od vseh Jednotinih udov itd.”, koneč-
Joliet, 111., 12. avg. — Naznanjam bratom društva sv. Cirila in Metoda št. 2. K. S. K. J., da bo v nedeljo, to je 16. t. m. redna mesečna seja, na katero ste povabljeni vsi člani stanujoči v Jolietu in bližnji okolici, da se udeležite, ker bo več zelo važnih stvari na dnevnem redu, posebno pa zaradi prihodnjega Jednotinega zborovanja, kaj da naj bi naš zastopnik (delegat) predlagal; on sicer ne more drugače, da mu društvo izreče; to in to mi želimo. Društvo pa samo ne more nič Ukreniti, ako ne pridejo člani skupaj. Društvo je le ime pa brez članov ne more nič govoriti. Zatorej še enkrat vabim, da se udeležite vsi prihodnje seje!
Sobratski pozdravi
Mathew. Bučar, tajnik.
Bridgeport, Ohio, 10. avg. — Cenjeni mi Amer. Slovenec 1 Izvoli mi malo prostora v tvojih predalih, da •poročim članicam in članom naše ytle Jednote našo društveno novost.
Dne 19. julija t 1. smo si članice spadajoče k moškemu društvu sv. Bar-1*re št. 23. K. S. K. J. ustanovile same svoje društvo z imenom sv. Ane.
ustanovni seji je bil tudi izvoljen °dbor za novo društvo. Izvoljene so tole sledeče članice:
Marija Perko, predsednica, Frančiška Gričar, podpredsednica, Jožefa Hočevar, I. tajnica,
Ana Legan, II. tajnica,
Ana Kočevar, blagajnica,
Uršula Kovačič, zastopnica,
Ana Hočevar, Marija Koren, nad zornici,
Lujiza Supan, vratarica.
Za novo društvo, ki je edino žensko društvo v tem kraju, se splošno zani majo rojakinje, kar nas napolnuje upanjem, da se bodo še ostale rojaki nje pridružile društvu, ki je pod varstvom sv. Ane, mogočne svetnice nebesih.
Tem potom vabimo uljudno, naj ro jakinje ne odlašajo s pristopom, naj pristopijo precej k našemu društvu in K. S. K. J., da se tako zavarujejo slučaju nesreče, ki je vedno na potu med nami. Društvene seje se obdrža vajo vsako tretjo nedeljo v mesecu društveni dvorani v Boydsville, Ohio začetek popoldan ob 2. uri.
Tem potom se moram tudi zahvaliti v imenu društva sv, Ane uradnikom društva sv. Barbare štev. 23, ker so nam z nasveti in navduševanjem za društveno življenje pomagali za usta novitev novega našega društva.
Sesterski pozdrav vsem sosestram in sobratom naše slavne K. S. K. J.
Jožefa Hočevar, I. tajnica, R. F. D. 2 No. 11 y2.
Joliet, I1L, 12. avg. — Članom mla deniškega društva sv. Alojzija se naznanja, da bo r nedeljo redna mesečna seja. Vsak član društva naj pride na sejo, ker je več važnega na programu iste.
Bratski pozdrav! Joa. Klepec, pred
mu samemu”. K tej točki navajam še člen na 38. strani, da se izplača članu toliko in toliko za izgubo obeh očes, obeh rok ali nog itd., za izgubo 1 očesa, roke ali noge. Na 39. strani zabeležena je tozadevna točka, o naznanilu onemoglosti, oz. poškodbi, za katere imajo dotični poškodovanci poslati zdravniška spričevala, da se potem raz piše od strani Jednote posebni ases-ment na vse moške člane.
Čisto prava misel in določba! Bratje! kje so pa v teh točkah omenjeni oni naši člani, ki niso težko poškodovani ali na ta način nesposobni za delo, temuč so še bolj omilovanja vredni, ker stoje z jedno nogo že blizu groba! Mislim namreč na neozdravljive n, pr. jetične in umobolne člane naše sl. Jed note. Kaj naj pa s temi storimo? Bral sem nekoč povest o trdovratni materi, ki je imela precej premoženja in več otrok. Otroke ji je vse ugrabila nemila smrt, ker je bila preveč skopa in ni hotela plačevati zdravnika ali zdravil. Vidite in tako je, bi rekel skoro tudi z našo Jednoto. Premnogo imamo žalostnih in britkih slučajev oz. članov, ki niso tako poškodovani na delih telesa, vendar so še m slabeji podlagi, ker jih jetika ali kaki druga neozdravljiva bolezen tira vedno bliže groba. In za te člane se žali bože naša Jednota ne briga dosti.
Vzemimo si za vzgled sledeči slučaj: Član N. N. zgubil je pri delu 1 roko ali 1 nogo. Od Jednote dobi odškod nino $250 ali $500. To je že primerna odškodnina in pomoč. Drugače je pa ta član popolnoma zdrav in čil ter morda lahko doseže svoje 60 ali 70 leto starosti. S kako zavistjo jih gledajo člani, ki imajo sicer obe roke ali očesi, so pa vsled jetike ali slaboum nosti popolnoma neozdravljivi in ka kor jih njih prijatelji nazivljajo “živa smrt”, sebi in drugim v napotje, brez kake pomoči in denarja poleg družine Kdo skrbi za njihovo deco, ženo, kdo plačuje zdravila, stanovanja, hrano tn obleko? Ako zgubi n. pr. član levo roko, ali 1 oko, se še vsejedno lahko preživlja in opravlja ta ali oni posel. Član pa, ki je dan ža dnevom v postelji in uporablja zdravila ter si išče pomoči zdrav nika—brez novcev—ne more delati, ter je največji revež na svetu. Ali bi se ne dalo pomagati tudi tem bednim rojakom?
Žalibog, da imam jasen slučaj pri našem društvu. Član N. N. je dobil od našega društva že trikrat opravičeno podporo ter še posebno darilo. Ima otroka in ženo. Zdravnik mu je rekel, da nikdar več ne ozdravi, ker mu gnojijo prša. Bil je večkrat operiran, vsled česar so mu vzeli 3 rebra iz prsi. Od Jednote nema revež ničesar pričakovati. Prosil je že tudi naša krajevna društva za pomoč, ter je dobil hvala vsem darovalcem primerno podporo. In posledica je res temu, da se skoro vsaki mesec oglašajo posamezni bolni člani raznih društev s posebnimi prošnjami. Jednota ima pa navzlic lepemu premoženju zatisnjene oči za take ude. To se mora na vsak način predrugačiti. Jednota naj za take člane določi celo ali polovično usmrtnino in naj jih izplača iz svojega zaklada, saj je vendar denar za podporo članov namenjen. Vzemimo v poštev v tem slučaju pravita naše posestrime J. S. K. Jednote iz Ely, Minn.
O takih članih ima ta Jednota sledeča pravila: “Če postane kdo umo-bolen, da mora biti oddan v norišnico, tedaj plačuje Jednota njegovi ženi ali otrokom (ako je oženjen) po $20 mesečno, dokler ge ne izplača svota $500. Ravno tako plačuje Jednota bolno pod poro vsem bolnikom, ki bolehajo nad 6 mesecev, za katero dobo prejemajo podporo Od svojega krajevnega društva in sicer po $20 na mesec, dokler se ne izplača svota $300. Če se tedaj bolnik ne ozdravi, ali se že preje dokaže, da boleha za neozdravljivo boleznijo in želi iti v staro domovino, tedaj se mu še posebej izplača $200. Dalje izplača ta Jednota za izgubo po lovke stopala na nogi $200 in izgubo 3 prstov na 1 roki tudi $200
Vidite c. člani, tega pa pri nas ne poznamo, ker se Jednota ozjr. glavna zborovanja za takove člane ne brigajo. Z vso silo je potreba torej napeti sedaj naše moči, di se ta nedostatek popravi in ukrene v pomoč takim članom kaj dobrega.
Jaz mislim, da bode moja današnja točka zadobila odmev in pozornost od vseh posameznih postaj ter, da se bodo gg. delegatje prih. naše konvencije zavzeli na naše vboge neozdravljive člane. Ne smemo zaostajati v tem za drugimi slov. Jednotami, ki so celo mlajše in ne tako premožne.
Čemu bi spravljali kupe zlata na gromado, a naši pravi in resnično potrebni člani naj bi pa trpeli pri tem revščino in bedo?
O tej točki pričakujem od strani članov ali društev primernega odgovora na tem mestu.
Št 7265 iz N. Y.
Bridgeport, O., 9. avg. — V zadnjih dveh številkah A. Slovenca sem čital razne nasvete, ki bi se naj v poštev jemali na deseti konvenciji v Pitts-burgu. Pa. Jaz se po vsem strinjam dopisnikom iz La Salle, 111. Na zgradbo Jednotinega Doma nam ni misliti, ker to bi stalo ogromno svoto denarja, kateri bi ne donašal mnogo obresti ali pa nič. Res je, da ima Jednota že lepo premoženje, ali je treba pomisliti, da šteje tudi že 10 tisoč članov in med tolikim številom članov se lahko primeri nesreča, ko bi morala Jednota veliko usmrtnine izplačati in to morebiti večkrat, potem bi se kmalu denar porabil; in ako bi se sedanji denar porabil za druge stvari, bi Jednota še prišla lahko v slab položaj. Asesmente večje nakladati članom pa ne kaže, ker starejši člani imajo že sedaj dovolj plačevati. Jaz mislim, da je najbolje, da se Jednotino premoženje nalaga na varne kraje proti kolikor mogoče dobrim obrestim, kakor je to bilo do sedaj.
Za boljši napredek Jednote je pa neobhodno potreba, da se kaj ukrene glede bolniške podpore,kakor svetuje dopisnik iz La Salle, 111. Sedaj imamo že vsakovrstne podporne Jednote, ki pa vse skrbe tudi za bolnike, le naša Jednota tega do sedaj nima, dasi je bilo že pred zadnjo konvencijo o tem mnogo pisarenja in razmotrivanja, ki pa žal ni prišlo v konvencijo. Tukaj je zadržek, da Jednota ne napreduje kakor bi mogla. Poglejmo majhna društva, ki jih ima Jednota dosti. Imajo po par sto v blagajni, in pride bolezen med člani, blagajna je kmalu prazna — kje dobiti denar za izplače vanje podpore, osobito v sedanjih slabih časih? Društvo poskusi vse mogoče, da bi kako podpiralo svoje bolne člane; nekatera dajo v stavo ure, ki pa le neznatno pomoč prinese take vrste prošnja, kakor se je že večkrat pokazalo; potem vsled slabe bla gajne pride društvo v slabo ime med rojaki, potem pa katerega nagovarjaj v društvo pa odgovori: “Kaj bom Hodil v tako društvo, ki še podpore ne more plačati! Jaz potrebujem denar tudi, ko sem bolan, še bolj ko drugi po moji smrti. Grem raje v tako društvo, ki vem, da bo gotova podpora”. In rojak za rojakom grejo v druga društva in Jednote, kjer so preskrbljenima vse slučaje.
Cenjeni člani in delegatje, ali se ne more temu odpomoči, da bi podpirali j eden druzega v bolezni, kakor podpiramo v smrtnih slučajih? Jaz mislim, da bi se temu odpomoglo lahko, treba je le na delo iti. Po mojem slabem razsodku, naj bi se ustanovila skupna Bolniška Blagajna, in v to blagajno naj bi všr člani plačevali svoje doneske, in bolniška podpora naj bi se plačevala vsem'članom iz te blagajne. Recimo, da se taka blagajna ustanovi: prvih 6 mesecev naj bi se podpora ne plačevala, da se tako denar nabere; v tem času naj bi še društva po svoji moči podpirala bolnike; v 6 mesecih bi pa že bilo toliko dohodkov, da bi se podpora lahko izplačevala. Potem bi ne bilo vedno govorenja, ki ga marsikateri uradnik društva mora preslišati: “Toliko plačujemo, nazadnje pa še podpore ne dobimo, kakor bi mogli.” Na ta način bi skupno podpirali jeden druzega. To bi bila prava vez bratske ljubezni in edinosti med člani naše Jednote. Potem bi ona postala naša prava mati, ki bi nam nudila roko v pomoč v vsaki nesreči; pridobila bi si ljubezen in spoštovanje med sobrati in ugled med rojaki, ki bi se gotovo bolj zanimali za našo Jednoto in bi se zatekali pod njeno trdno in močno zavetje, da bi rasla in napredovala v ¡čorist slovenskega naroda v širni Arne riki in v ponos vsakemu članu, ki bi bil pri tej največji in najboljši slovenski organizaciji.
Toraj tem potom apeliram na vse člane in delegate, komur je napredek Jednote pri srcu, da delujejo na to, da bomo po tem načinu podpirali jeden druzega. Upam še slišati od cenjenih dopisnikov kaj razsodkov o tej stvari.
Hvalevreden je tudi nasvet, da bi se ustanavljala mladeniška društva, gotovo bi Jednota pridobila s tem mnogo članov.
Bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote.
Mihael Hočevar.
stareji? Samo ob sebi razvidno. Na pr. imaš vrt s sadnimi drevesi, in če ne boš z mladimi drevesi onemogla stara nadomeščal, kak obstanek bi tvoj vrt imel? Ravno tako naša posamezna društva. Zato naj mladeniči pristopajo k našim ustanovljenim društvom, pripadajočim K. S. K. J., ker tukaj morebiti že ima svojega ostarelega očeta in morebiti mater pri istem društvu, kamor sam namerava pristopiti. Ali bi ne bila to čast za nas in našo mladino, da se družijo naša mladina z nami doma, na potu v cerkev in v dvorano in povsod, kakor da bi na neki način bili sami zase in svoja zasebna društva ustanavljali, ali bi ne bilo to škodljivo za nas in za njih same? Lahko bi tukaj navedel več v tem dopisu, pa mislim, da še marsikateri bi rad dobil prostora v našem cenjenem listu in svoje najboljše nagnenje polagal na srca bralcem tega lista v napredek našega naroda v tej deželi. Tudi jaz sam želim posebno našim bratom delegatom K. S. K. J. prihodnjega 10. gl. zborovanja katero se bo vršilo v Pittsburgu, Pa., da bi dosegli veliko dobrega uspeha za napredek društev in K, S. K. J. Tebi, vrli list, veliko naročnikov in predplačnikov in da bi izhajal dvakrat na teden.
John Živic, zastopnik.
Ne trpite za reumatizmoia.
Drgnite otekle in bolne ude z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
~ Rev. H. W. Breytag, Hamel, IB. Na vsaki stekleničijo inaša varnostna znamka “sidro”.
25 in 50 cent. v vseh lekarnah. FL Ad. R1CHTER&CO.
215 Pearl St., New York.
morem
$
Joliet, 111., 10. avg. — Cenj urednik Am. Slovenca:—Prosim malo prostora v tem nam cenjenem listu, da obznanim, da si je društvo sv. Petra in Pavla štev. 66 J. S. K. J. omislilo prostb zabavo v proslavo lOletnice obstanka J. S. K. J. Zabava bo 16. avg. 1908. na Broadway cesti 1 miljo naprej od Theilerjevega parka. Člani naj se snidejo na Broadway cesti. Želeti je, da se člani v obilnem številu udeležijo.
Društvo sv. Petra in Pavla štev. 66 J. S. K. J. si je želelo že popred to narediti, pa ni bilo mogoče pripravnega prostora dobiti.
Dalje ni dovoljeno stranskemu narodu priti zraven, ampak ako si dru-štvenik pripelje svojega prijatelja, naj on skrbi da ne bi bil nered pri društveni zabavi.
Pozdravljam vse člane in članice J. S. K. J.
A. Kosič ek, predsednik.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po naj/iižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-ene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in ooskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.	,
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
Zahvala!
* _ «
Nižje podpisani se toplo zahvaljujem slavnemu društvu sv. Petra štev. 30, K. S. K. J. za točno izplačano mi usmrtnino $500.00 po moji nepozabni soprogi Katarini. Vsem rojakom priporočam imenovano društvo in Jednoto v obilni pristop.
Calumet, Mich., 10. avgusta 1908.
Joseph Perše, soprog.
Naznanilo!
Gosp. Jos. J. Peshel iz Ely, Minn, je na potovanju po Messaba Range. On je naš zastopnik in sme prejemati naročnino.
Rojakom ga priporočamo!
Uprav. “Am. Slov.”
ROJAKOM
--y-
St. Louis County
Minnesota] I 1
O MLADENIŠKIH DRUŠTVIH.
Joliet, 111., 11. avg. — Slavno uredništvo Am. Sl., glasila naše slavne K. S. K. Jednote, prosim za natis par vrstic v našem precenjenem listu. Približuje se 10. glavno zborovanje naše K. S. K. J. v Pittsburgu, Pa. in je dolžnost vsacega uda, spadajočega v K. S. K. J., da se zanima za napredek društva in naše slavne Jednote.
Čital sem dopis v štev. 35. A. S. Gotovo bi bilo za korist in napredek naše sl. Jednote, kar dopisnik piše. Moje mnenje je to, da bi naša slavna Jednota sprejemala v .svojo sredino od 16 do 18 let stare mladeniče in ta društva se naj bi zvala mladeniška dru štva. Jaz bi opomnil brate delegate, kateri se bojo udeležili prihodnjega g!, zborovanja, da naj dobro premotrijo o tem mojem mnenju. To bi bil dober korak storjen za napredek naše sl. Jednote, oziroma ako se ta dopis vresniči pri 10. gl. zborovanju, katero nam je že pred durmi. Naj se bi sprejemali mladeniči, pa ne ustrojali svoja zasebna društva. Ako se bojo naši otroci te le starosti zasebno družili in od nas ločili, kaj bdmo pričakovali mi
-SE PRIPOROČA-
SAM. H.
OWENS
iz Eveletba, Mina
republikanski kandidat
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo 1 lej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. .. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki is in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines siki bhzu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi »e pri nas in oglej si našo zalogo! Mite bomo zadovoljili in ti prihrinili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na vögln DES PLAINES IN CLINTON STS.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, in fimežev. Izvršujejo se vsa, barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander Harass?
Chicago telet. 2794 JLJrtelef.N 62 7..
O. W. Brown, preda Robt. Pitonsr,padpp« W. G. Wilcox, kasir.
Citizens’ National Bait.
Kapital 8100,000.00.
BARBER UILDING, OLIET.II.G. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota. če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, k» je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega. meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po, 3 odst. obresti od vsake vsote, ki j« bila uložena šest mesecev.
Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4. ure pop.
ZA
šerifa
za St. Lonis Co.
Prvotae volitve 15. sept. ’08
OBLEKE ČEDITI IN ČISTITI
je naše delo. Gladimo obleke vsake vrste. Prinesite jih k nam; mi jih popravimo, da izgledajo kot nove. Prvi uzorec našega dela vas bo prepričal.
Delo izgotovimo točno za ma! denar.
JOLIET STEAM DYE HOUSE. James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim redno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
SAM. H. OWENS biva v St. Louis county, Minnesota že 26 let in je dobroznen po celem okraju, za to se nedeja, da ga bodo rojaki volili.
TELEFON 7612.
iota M. Broadway..JOLIET, tî-T-,
/
ZNAK NEVARNOSTI
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, žaba sanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti
To zdravilo hitro deluje. Okrepča že lodčne stene in živce, da delujejo re dno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar dru go nobeno zdravilo na svetu ne nared i.
VOBEHB ntOTflBlA
Daie zdrav okus, stori prebavuost, pospeši sladko spanje, krepča živce in mišioe, čisli kri,	\
daje zdravo barvo obraza krepča energijo, okra ni zdravje.
ftEOlSTERte»
Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeedino pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdr avnik vam ga pošlje brezplačno.
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
620-622 S. Ashland Ave
CHICAGO, ILL
m;m iMm
tija] IMIMMUMÍMÍüMíMfMIM I
MüBüBIBSShhShh Idi
Materin rožni venec.
IIMIMIMMIM
Resničen dogodek. Po “Misslonary-ju’ priredil Rev. J. Zaplotnik za “Amer. Slov.”
IMIMIMIMIMIM
MiMimimimím
Cel večer sem bil v spovednici. Četrt pred polnočjo sem šele stopal po stopnicah, ki drže v mojo spalnico, ko se naenkrat oglasi nočni zvonec. Stopim k vratom.
“Kdo je?” pravim.
“Nekdo, ki mora videti duhovnika.”
“Ali to ni čas za obiskovanje duhovnika! Je-li kdo bolan?
“Da, father.” se oglasi otožen odgovor; “slabši sem kot bolan.
Odprem vrata. Neznan mož v slabi obleki stoji ondi.
“Father! Jaz sem tat in pripadam k neki roparski tolpi. Nikar se ne j)0jte” — kajti jaz se nehote nekoliko umaknem. — “Bil sem nekoč dobro vzgojen katoličan, ali mnogo let se nisem brigal za svojo vero. Bil sem dokaj tednov bre£ dela, in ravno nocoj-' gnjo noč sem ustavil nekega delavca, o katerem sem vedel, da je ravno dobil Svojo plačo. Zgrabil sem ga za vrat v nekem temnem, samotnem kraju, mu segel v žep in izvlekel zavoj bankovcev, zamotanih v molek! Ko sem ugledal rožni venec, me je mrzlo pretreslo po vseh udih. Pred menoj je naenkrat stal obraz moje matere! Po bliskovo sem presenečenemu možu vrgel denar nazaj v roke in dejal: “Ti vzemi tisto, jaz pa si pridržim tole!” in še predno ge je mož prav zavedel, sem jaz odbe-žal z molekom po drevoredu v neko skrivališče. Tam sem se vsedel in zrl na rožni venec...
Videl sem v duhu našo hišico na deželi in svojo staro mater (Bog ji daj dobro!) sedeti v njenem stolu na por-ču z rožnim vencem v naročju. Solnce . je jasno sijalo, in vsa živa bitja na farmi so veselo čebljala in se veselila božje narave; mati pa je zrla name. “Ali česa želite, mati?” sem jo vprašal. «—“Ne, sin, samo da bi ti bil pošten človek! Zate molim rožni venec.” — Father, slišal sem njen glas tako jasno kot slišim sedaj svoj, in silna bridkost se me je polastila! Sklenil sem za vedno zapustiti malopridno družbo in si še nocojšnjo noč poiskati duhovnika. Nisem pa imel upanja, da ga najdem ob tej pozni uri, ali Bog se me je usmilil in me poslal sem k Vam.”
“Moj sin,” ga vprašam, “ali se želiš izpovedati?”
“Da. ravno to me je prignalo semkaj, father,” mi odvrne možak.
Potegnil sem ga v malo sobico, kjer se vedno nahaja štola in klečalnik, in mož se spusti na kolena ter se skesano izpove.
Bil je nenavaden prizor! Temna soba, slabo razsvetljena od blede lučice, brleče zunaj na hodniku; globoka .ti-
hota krog in krog; iz zvonika pa zvene slovesni udarci polnočne ure ter odmevajo nad pokojnim mestom.
Ali delo božje je končano, in ko sva spet stala pri vratih, pravi tujec:
“Father, smete mi zaupati; nimam ne centa na svetu, a vrnil Vam bom prihodnjo soboto,, kar mi bodete posodili.”
Segel sem v žep, ali razven dveh dolarjev nisem mogel najti ničesar. “Zal mi je, nimam nič več,” sem dejal.
“Dovolj bo, father; skusil, si bom dobiti dela, in tole mi bo dotlej za stanovanje in hrano. Bom tu prihodnjo soboto! Lahko noč!”
“Bog te blagoslovi, moj sin,” sem dejal, "lahko noč!” in sem zaprl vrata.
Dolgo je bilo, predno sem zaspal. Obraz ubogega moža mi je bil pred očmi in drobni rožni venec! Živa slika one stare matere v njenem stolu na porču mi je celo v sanje sledila.
“Bo-li prišel nazaj?” sem si mislili potem pa sem zavrgel ta nečastni dvom. Mislil pa sem poslej še ves teden, ali pride ali ne. Vedel sem, da nekoč gotovo pride, ali bal sem se, da to ne bo morda tako kmalu.
Prišla je sobota. Mračilo se je že, ko sem stopal doli po stopnicah k ve čerji. In se vzdigne čedno oblečen človek iz stola v dvorani, kjer je men da čakal, in se mi približa.
“Father,” pravi, “prišel sem, da Vam vrnem ona dva dolarja. Našel sem delo!” Skoro ga nisem poznal, dokler ni spregovoril, potem ga pa primem za roko:
“Kako sem vesel, da vas vidim,” iz-pregovorim; “vedel sem, da enkrat pridete, pa sem se bal, da ne tako naglo!”
“Hotel sem ostati mož-beseda father,” mi odvrne, “in ko sem zadnjič po onem dogodku prišel k vam, sem vedet, da mi bo Bog pomagal, kar mi tudi je> in hvaležen sem mu zato njemu in moji dobri stari materi.”
“Pridete zopet, ne res?” mu pravim.
“Da, father, pridem prihodnjo so boto.” In pustivši me pri prednjih vratih naglih korakov odide in izgine doli po cesti. Ko zrem na njegova dva dolarja, pravim sam pri sebi:
“O ve blažene stare matere, ki mo lite za vaše zgubljene sinove, nikdar ne obupajte! Bog ne more zavreči vaših priprošenj! Prišli bodo nazaj, in v nebesih bo veselje nad grešnikom, ki se vrne—nad ovco, ki je bila izgub Ijena, pa je bila zopet najdena po vaši ljubeči molitvi!”
Ni mi treba praviti, da je prihodnjo soboto spet prišel in da je poslej prihajal redno ter živel kot dober in pošten mož.
NAMAMEHA IN VATOMILKO.
Spisal Aleks. Baumgartner iz dr. J. Prevel M. B.
1. Koča ob jezeru.
Ob velikem s skalovjem obdanem jezeru je samevala borna koča nekega Francoza, ki je za časa francoske revolucije pobegnil v Ameriko. Postavil si je svoje bivališče sam iz površno otesanega lesa, luknje med posameznimi hlodi pa je zamašil z mahom, da je mogel tudi pozimi v koči stanovati. Takrat je bila jesen in stene so bile preprečene in zakrite z rjavim listjem divjih trt in drugih podobnih rastlin, ki so rasle ob steni. Komaj si zapazil nekaj malih okenc, ki so gledala na lepi vrt. Na vrtu, ki je bil okolu hiše, je bilo nasajenih veliko krasnih cvetlic in različne zelenjave, da si takoj iahko Spoznal v gospodarju posebnega prijatelja cvetlic; in res je bil prebivalec te koče vrtnar. Vrt je bil ograjen z visokimi koli, zunaj ograje pa je bil globok potok, ki s.e je izlival blizu hiše v jezero. Dalje okrog vrta si videl lepe njive na rodovitnem polju. Marljivi Francoz je posekal divji gozd in ga izpremenil v rodovitno zemljo. Tu si videl zoreti turšico, različne vrste pšenico in izvrsten krompir.
Veliko truda ga je pač stalo, preden si je vse tako lepo uredil, a trud se mu je plačal in še vedno je delal naprej. Kroginkrog njiv in jezera se je razprostiralo gosto, divje lesovje. Kamor si pogledal, ni bilo druzega kot gozd, le na nasprotni strani, tam preko jezera, je bila majhna loka, sicer pa nisi videl nič podobnega. Pač je bilo tam dalje v sredini gozda še nekaj- takih presek, a bile so vse najmanj dve do tri ure oddaljene. V enaki daljavi se ie nahajala v sredi gozda tudi majhna trdnjavica, sezidana v varstvo ondot-tlih naseljencev. Oborožene čete, ki so bile v trdnjavi, so večkrat preiskale vso okolico in pregnale nevarne Dakote — tako se imenuje ondotni divji »arod—, ki so kaj radi napadali mirne okoličane.
Leblank —tako se j e' z val naš Francoz — je bil vrl mož. Hišo in vrt si je dobro ogradil in zavaroval in se ni ravno preveč bal divjih Indijancev. Mirno je delal dan za dnem in širil svoje posestvo. Vendar pa je ostal vedno v zvezi s svojimi oddaljenimi
sosedi. Njegovi skrbni ženi in hčerki Marici je bilo sprva sicer malo tesno tako blizu Indijancev; ker pa jih ni cela štiri leta nihče nadlegoval, jima je izginil slednjič tudi ta strah in živeli so vsi srečno in zadovoljno. Včasih so prišli Indijanci celo k njim in so kupčevali z lepimi kožami in drugimi stvarmi.
Nekoč -— bil je lep dan, Leblank je delal na vrtu — jih pride zopet več k Francozovi koči in prineso sabo veliko kož, različnih dragih stvari in le po barvanega perja, da bi Leblanku kaj prodali.
Skrbni mož ni slutil ničesar slabega Mirno je ogledoval blago in preudarjal, koliko bi bilo vredno. Nič ni zapazil, kako sta se ukradla dva Indijanca na vrt in sta opazovala vse naokoli: kako široka so vrata, kako visoka in močna je ograja, ogledovala si natanko hišo, okna, vrata, skratka vse. Tu-patam sta si med opazovanjem tudi kaj namignila in natiho šepnila, a Le blank ni zapazil tega. Kupil je nekaj stvari še dokaj dobro in se vrnil vesel dobre kupčije v sobo k ženi in Marici; Indijanci pa so jo ubrali z glasnim smehom v gozd in odtu proti domu.
“Mama, jaz bi tudi rada jezdila konja,” reče Marica, ko vidi indijanske otroke na konjih. “Tudi jaz bi rada jezdila, kot oni-le jezdijo.”
Leblank se je moral smejati tej čudni želji; materi pa ni bilo nič kaj po volji, da je Marica bila vedno nemir nejša. In ker ni hotela mati ničesar slišati o konjih, se razjezi Marica, lica ji zarde in užaljena rečeš:
“Indijanka hočem postati, da bom vsaj lahko jezdila!”
2. Nepričakovan napad.
Marica pač ni mislila in pričakovala, da se ji izpolni želja tako hitro in na tako žalosten način. Komaj mineta dva dneva, odkar so bili Indijanci pri Leblanku. Francoz je zopet v gozdu, da izseka nekaj dreves, kjer si napravi rodovitne zemlje. Votlo odmeva vsak udarec sekire ves dan po mirnem jezeru in se razliva tja na ono stran jezera ter zadeva ob gosto steno gozda, odkoder odmeva dvakrat, trikrat ali še večkrat. Nekako bolestno je hreščalo staro, košato drevje in pada-
lo na tla. Zelo počasi je šlo delo od rok na ta način, ker ni mogel zažgati gozda, ko je bila hiša preblizu.
Marica je bila dobro, nepokvarjeno dete. Malo je sicer zadnjič zajokala, ko so ji odrekli vročo željo, a kmalu se je potolažila in pomagala doma materi kot ji je zapovedal oče.
“Mama, res nisem delala prav, ko sem Vam kljubovala. To je bilo grdo; a odslej hočem biti pridnejša in marljivejša in ostanem samo pri Vas, ljuba mama!”
Tako je govorila in šla vesela z materjo v kaščo in klet, kjer ji je.poma-gala prekladati različne stvari. In če je bila mati v kuhinji ali v hiši, je bila Marica vedno pri njej in največje veselje ji je bilo, če ji je- mogla kaj pomagati.
Minila sta torej dva dneva — in prišla je usodepolna noč.
“Indijanci so tu, Indijanci! Vstanite !”
Tako začno upiti hlapci pozno v noč. Komaj se v naglici malo napravijo, že je četa Indijancev udrla na vrt in dvorišče ter zažgala skedenj. Nič več ni časa poslati hlapca po pomoč k sosedni trdnjavici in bližnjim sosedom, nevarnosj/ je prevelika. V skrajnem obupu zgrabi Leblank svojo dvocevko in se postavi pri oknu v bran proti divjakom, ki so napadli medtem že hišna vrata, da brani svoje drage dokler more. Tudi hlapci se postavijo istotako krepko v bran. Mati in Marica pa padeta na koleni in dvigata roke proti nebu v vroči molitvi za pomoč.
Leblank sproži puško in zadene krep kega Indijanca, ki stoji v prvi vrsti. Takoj se zvrne mrtev na tla. Drugi malo odstopijo, a predno more brani-' telj znova nabasati svojo puško, se vsuje kot toča skozi okno pušica za pušico in Leblank se zvrne zadet od strupene pušice in umre na mestu. Hlapci so dobro maščevali smrt svojega gospodarja s tem, da so postrelili še tega in onega, a to je divjake le še bolj razdražilo. Z divjim krikom planejo znova na vrata, jih razbijejo s težkimi sekirami in kiji, vdero v hišo in pomore vse, le ubogi Marici, ki se je bila tesno oprijela matere, prizane-so. Že jo hoče nekdo udariti s sekiro po glavi, kar plane njihov glavar vmes, pridrži udarec, iztrga Marico od matere in jo vzame k sebi na konja. V divjem diru izginejo Indijanci zopet v gozd, v temno noč.
3.	Med Indijanci.
Marici se je torej želja izpolnila: postala je Indijanka in tudi jezdila je ž njimi. Čutila se je kot mlado, krotko jagnje med volkovi. Niti besedice jih ni razumela in zdelo se ji je, da tudi oni ne razumejo njenih tožba in prošenj.
Bolj mrtva nego živa je sedela v naročju divjega jezdeca in se tresla od prevelikega strahu. Kolikorkrat se je zavedla, kje je in kam jo neso, vselej je zaplakala tako milo in tako proseče da bi se je moral kamen usmiliti. Le tupatam ji je ušel pogled na divjega Indijanca, ki jo je držal v naročju in jo skušal tolažiti, sicer je imela oči večinoma zaprte. Kako grd je bil ta jezdec! Obraza je bil temnega, zgorelega, ob strani mu je viselo različno orožje, v laseh in okrog vratu pa je iniel vse polno raznobarvanega ptičjega perja. Glas mu je bil podoben bolj rjovenju divje zverine nego človeški govorici. In ta divji, ta grdi človek jo je imel v naročju in jo vedel kdove-kam.
Jezdili so več ur brez presledka. Že se je porajalo mlado jutro, ko se kar naenkrat ustavijo na majhni preseki gozda. Tu se malo odpočijejo. Indijanec dvigne Marico raz konja in ji ponudi skorjo koruznega kolača in suhe ribe. Marici se vse studi, a lakota jo premaga, da zavžije oboje. Medtem jih dohite tudi drugi, ki so ostali med potjo zadaj, in ko zavžijejo skromen zajtrk, se napravijo zopet na pot.
Ne jezdijo dolgo, ko dospo do večje preseke, na kateri je stalo kakih dvajset indijanskih stanovanj — hiše jih ne moremo imenovati, ker niso bile našim hišam prav nič podobne. Narejene so bile namreč zelo priprosto. V krogu so bili zabiti veliki močni koli, ki so bili vsi proti sredi nagnjeni in na vrhu s trto zvezani. Ometani so bili z ilovico, mahom in lubjem in so nudili tako divjim Indijancem še dokaj prijetno stanovanje. Iz nekaterih se je valil pri odprtini na vrhu gost dim, med drugimi je plapolal na prostem velik ogenj, okrog njega so skakali napol nagi otroci, ženske so pa zraven kuhale in pekle. Vsaka teh čudnih bajt je imela na strani luknjo, ki je služila za vhod ali vrata, iz katerih so lezli otroci kar po vseh štirih na dan.
Ko pridejo roparji v divjem diru s plenom domov, obstopijo jih ,vsi, stari in mladi, ženski in moški, kar jih je bilo doma, in gledajo radovedni plen, ki ga pomečejo jezdeci raz konj. Zlasti jim ugajajo še krvaveče skalpe*) belih ljudi.
Sedaj je postalo Marici zopet zelo čudno pri srcu. Kliče očeta in mater, kliče Boga in Ma'rijo na pomoč, a ni ga človeka, ki bi jo razumel. Skoraj nezavestno jo uzame Indijanec raz konja in jo posadi na tla prd svojo bajto. Takoj se zberejo okrog nje radovedni otroci in jo ogledujejo, Marica pa joka in se skuša pred njimi skriti, a vse je zastonj.
Daši tako divji in sirovi, vendar začutijo Indijanci nekaj srca z Marico in zasmili se jim ubogo dekletce. Napravijo ji v bajti mehko postelj in jo polože nanjo, da si malo odpočije.
Medtem pa odlože roparji zunaj ves
plen na razprostrte kože in se uležejo po tleh. Nato prižgo veliko pipo in kade v krogu vsak nekaj dimov iz nje ter si pripovedujejo različne dogod-Ijaje.
Slednjič si razdele plen. Marico pa hočejo ubiti, toda poglavar jih pogleda z zapovedujočim in pretečim očesom in zahteva Marico zase. Nato zgrabi težki kij in ga zavihti trikrat po zraku v znak, da si hoče svojo last priboriti tudi s silo, če treba, in nihče si ne upa ugovarjati. Marico hoče vzgojiti s svojimi otroki, ko pa doraste, jo dobi njegov sin za ženo. Ime ji pa bodi v bodoče ne več Marica, marveč Namameha.
*) Indijanci imajo navado, da potegnejo vsakemu, ki ga umore, lase s kožo vred z glave. To imenujejo skal-piranje, kožo z lasmi pa skalpo.
(Dalje prih.)
Emil Bachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih ott znakov (badges), regalij, kap, baadei in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
Prva in edina slovenska tvrdka v Amer.
VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN.
Joba N. Gosar Co.
318 E. 89th St, New York, N. Y.
Se priporoča Preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastav (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d.
Slavnim Slovenskim Društvom
v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J. Ne nato čaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše.
Brat podpiraj brata! Podružnica: 5312 Butler Street, Pittsburg, Pa.
JOLIET CITIZENS BEEWING CO.
Collins Street, Joliet, 111.
Pijte samo “Elk Brand” pivo.
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
Podpisani naznanjam rojakom,
! 'a se... kupil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodajani Izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St * Lincoln. CHICAGO, ILL.
Pozor, rojaki
Naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO,
kjer točim izvrstno “Elk Brand” pivo, fino žganje, dobro vino in tržim dišeče smodke. Rojaki dobrodošli I
Math. Stefanich
400 Ohio St.,
Joliet, UL
Naylor, Mo., 9. avg. — Jako pazno prebiram posebno dopise od različnih Slovencev iz Missouri, od John Resnika in nazadnje od nekega Zakraj-šeka iz Poplar Bluff. On omenja, da so mu knofe spucali. Še premalo so jih. A da bralci ne bodo mislili, da jaz poznani omenjenega človeka, le omenjam, da nisem nikoli ž njim opraviti imel; edino pisal mi jc, ko sem bil še v Chicagi, za pojasnila, in pozneje šel sam v Missouri. Kakor dobro vem, izrazil se je; “Kaj pa Grama jaz rabim, vsaj sam kupim in ceneje.” On omenja od pucanja knofov. Jaz sem prodal 45 Slovencem in 4 Amerikan-cem do danes posestva, vprašajte, ako ti kaj vejo o pucanju. Gosp. Resnik omenja in . svari, ne kupovati zemlje po agentih. On ima popolnoma prav, in se le zavzame za žuljave tolarje reveža. Zakrajšek pa, bodimo pošteni, zakaj javnost begati? Vi priporočate kompanije. Povejte Vi meni eno, katera ima svet svoj, razumite; v Poplar Bluff. Da pa bralec razumi, kako se to godi, moram pojasniti celo zadevo. Tukaj je veliko posameznikov, kateri imajo zemlje lOkrat toliko kakor je rabijo. Gredo k agentom, naj prodajo njim svet. Za to plača prodajalec 3 največ 5 odstot. za prodajo. Zemlja naj se proda po onej ceni ljudem in nič dražje. A one humbug-kompanije niso zadovoljne s 3 ali 5 odstot. dobička, temveč napravi ceno kakor bedaka dobi, povedavši vse, kar nikoli ni in nikoli ne bode. V dotičnej naselbini, katero Resnik omenja, plačali so naši ljudje marsikateri polovica dražje kar svet stane. Posebno spreten je nek jud, kateri ima tudi 2 Slovenca, da ljudem pripovedujeta pravljice, in jaz dvakrat ne bi rekel, da omenjeni dopisnik je bil plačan po njem. Kakor sem jaz izrecno javnost svaril, tukaj ni nobene kompanije, katera bi zemljo imela svojo. Predno kupiš Slovenec od enake kompanije, premisli se dvakrat, ako nimaš denarja za proč metati in žepe polniti ljudem, kateri postransko povedano niso zaupanja vredni. Zemlja se kupi vedno od lastnika in nikoli od druzega. Ne morem zadosti grajati naših rojakov, ko pridejo kupovat zemljo, pa pade enakemu agentu v roke in se ga drži ko klopa. Gotovo bode one vrste agent svojej žrtvi obljubil nebesa, nalival želodec z whiskey in pivom, da ga potem ložje odere. Toraj Slovenci, kateri hočete kupiti posestva v Missouri in teh je še veliko, pridite v kraje, otresite se agentov, idite med kmete, poizveste vse, kaj in kako. Kakor sem jaz vže enkrat poročal, jaz rad pomagam vsakemu pri nakupu proti 3—5 odstot. odškodnine; ako me pa ne rabi, povem mu za 50,000 akrov zemlje, kjer so pravi gospodarji; naj ide k njim, kupi naj sam brez mene. Jaz z veseljem dam vsa pojasnila zastonj, kajti pri naseljevanju in kupovanju zemlje se gre pomagati slovenskemu narodu, ne pa ga dreti po tujih lopovih. Kakor sem že zadnjič omenjal, tudi zaradi tega dopisa ni potreba nobenemu k meni hoditi, jaz za mojo osebo lahko Amerikancem zemljo prodajam, kar enake vrste kalini ne morejo tudi nočejo; kajti onih ne morejo skubsti in kakor omenjeno 3 ali 5 odstot. je tudi njim premalo zaslužka. Bral sem tudi zahvale od ljudi, da so zemljo kupili po enaki kompaniji. Od 4 je dva sploh kupila nista, 2 sta pa klela, ker sta plačala preveč; a dotične zahvale ni nikoli nobeden pisal od Slovencev. Bi jaz hotel enake zahvale kovati, polnil bi časopis. Zahvala bode zame potem, ko novonaselniku dobro gre in ima vsega dosti.	F. Gram.
Willard, Wisconsin, 9. avg. — Cenjeni gospod urednik Am. Sl., prosim malo prostora v cenjenemu listu Am.
Sl.,	da naznanim rojakom, kako vrlo napreduje naša nova naselbina. Nadalje moram tudi gospodu F. Gramu malo resnice dokazati, ker je v 32. štev. Am. Sl. se jako čudil mojemu dopisu, kateri je bil resničen od kraja do konca. Ker pa so bili lepi dnevi za sprav-, ljati mrvo, mi se ni videlo vredno gu-biti časa za odgovarjati omenjenemu gospodu. Prvo želim opisati napredek naše nove slovenske farmarske naselbine. Daši rojaki nekateri govorijo in pišejo, da je tu pri nas mraz, dolga zima in da je slaba zemlja, to je vse prazno mišljenje nevednih. Tu je svet dosti bolji kot v našem milem rojstnem kraju na Kranjskem.
V Združenih državah ni boljega zem ljišča za Slovence kot tu V Clark County. Tako reče vsak Slovenec, ko pride semkaj. Nobeden Slovenec ni sem prišel, da ne bi kupil si najmanj 40 akrov zemlje. Zadnji teden smo dobili dva nova naseljenca: Jožefa Pe-star iz La Salle, 111. in Antona Trun-kel iz Aurore, Minn. Rojak Anton Trunkel je pustil svoje delo v rudniku in šel sem zemljo pogledat in ko je prišel nazaj v Auroro, Minn., je našel svojega sodelavca in namestnika jako pobitega. In tako se je sam rešil nesreče, ker gotovo bi ga zadela. (G. Trunkel je ud društva sv. Jožefa v Jolietu, 111.)
Pri nas se gradijo sedaj 3 nove hiše, vse slovenske. Slovenci smo vsi ku-
pili zemljišča po vrsti, tako da smo eden poleg druzega. Še je zemlje naprodaj poleg Jožefa Tomšiča za kakih 12 naselnikov. Travo smo kosili 6 čevljev in pol visoko. Ta trava se imenuje “blud žain”. Taka trava raste po sadnih vrtih v starem kraju. “Ti-meti travo” smo kosili od 4 do 5 čevljev visoko. Poljski prideljki so jako obilni to leto. Tako sem slišal na zbo rovanju v Greenvvood-u zadnji teden, ko smo imeli zborovanje za naš nov šolski distrikt. S pomočjo naših ameriških in nemških sosedov smo ustanovili nov šolski distrikt deset sekšnov velik. Slovenskih otrok za šolo je tukaj petnajst. Volitev za uradnike novega distrikta bode na zborovanju "town board” na 17. avgusta. Pred par meseci smo poslali prošnjo za “post office” v Washington. P.rošnja jc bila potrjena. Poštni urad je zaposloval 1. avg. Postmajster je farmar Willy Demayer. Sedaj ne rabiš pisati Fair-child P. O., ker je Willard P. O. Do-sedaj nam je pisma prinašal iz Fair-childa konduktor od Fairchild Northeast železnice.
Dragi rojaki, poglejte kako napreduje naša naselbina, dasi razni dopis-nikarji v Am. Sl. trdijo, da je v Wisconsin mraz. Je istina, da okoli jezer je ojster mraz, kakor je Marinette County, ki je poleg jezera. In sploh povsod okoli velikih jezer je navadno mraz. Ali kjer mi živimo v Clark Countyu je daleč od jezer čez 150 milj. Tu je bolj toplo kot pa v Michiganu in tam pridelajo dosti grozdja in žlahtnega sadja. Tukaj smo našli dosti grozdja na vinskih trtah, katerih je vse polno na vzhodni strani moje farme. Mi sami nismo verjeli, da bi kako sadno drevje ali vinsko trto tukaj našli. Ali tega je dosti, vsak dan se kaj novega drevja najde. Več rojakov me je vprašalo, če je kaj divjega sadnega drevja. Jaz sem vsakemu rekel, da ni nič. In g. Math Laukovic iz Ogelsby, 111., je ta svet si ogledal. In je rekel, da tu mora vsako sadje in grozdje dozoreti. Ker pa sem videl, da on je jako razumen v kmetijstvu in sadjereji, sem preč začel iskati po zemljišču in našel sem vsega dosti kakor mi je g. Laukovic povedal. Več novic bi še poročal, ali se bojim, da ne bi bili gospodje agenti hudi name, kakor zadnjikrat so rekli, da je bil en velik dopis iz Wisconsina. Pa vendar nisem preveč v Strahi gospodom agentom, ker uredništvo Ani. Sl. je odločilo poseben prostor za farmarske dopise, pa ne za agente. Malo pa se onih gospodov bojim, ker oni imajo čas pisati, ker oni se s tistim živijo: Ali jaz pa moram delati, nimam časa pisariti, zvečer pa grem na jago in pa muziko poslušat ali domino špilat. Pa po pravici mislim, da se žiher piše, kar jaz pišem, pišem v korist rojakom, kateri se mučijo v tovarnah. Pisal sem, ker sem zares bil primoran, da naj se ne selijo rojaki v Texas. Da sem resnico pisal, poglejte v Am. Sl. v štev. 33. Moski-ti more živino. Chambers County, Texas, je 130 milj oddaljen od Jackson County, Texas. Kdo ne bi svojemu rojaku povedal: ne hodi tja, ni zate, ker sem jaz sam prepričan o tem. Noben rojak noče nič pisati o južnih krajih, o vročem vetru; ker tam pride tak vroč veter, da v 24. urah je vse polje uničeno. Naš rojak g. Martin Konda v Jolietu je sam prestal vroč veter na jugu. Važno bi bilo, da poroča o istem rojakom v listu Ani. Sl. Ker list Am. Sl. deluje na vse moči za zboljšavo življenja slovenskih delavcev, zatorej naj tudi rojaki, kateri so kaj poskusili poročajo in s tem obvarujejo svoje rojake od znabitne izgube težko prisluženega denarja.
Ne verjamite, rojaki, vsakemu, bodite previdni sami! Jaz zdolaj podpisani in Jožef Božič, Math Stefanie in Anton Juršinič, vsi iz Jolieta, smo se odpravili gledat zemljo lansko leto v Wisconsin. Martin Aliver Land Co. je Jastovala lepo zemljo v Wood Co. Agent je rekel bližnjemu farmarju, da naj nam pove, da jc dobra zemlja i. t. d. Farmar je rekel nam, da zemlja je dobra in po nizki ceni pred agentom. Ali je farmar videl, da rojak Jožef Božič razume nemško, agent pa ne, je povedal po nemško, da on je plačal zemljo po 8 doU. nam je računal pa 29 dol. Ako ne bi farmar bil človek pošten, ne bi povedal. Zatorej ni za verjeti kar v en dan vsakemu.
Pravijo g. dopisnik iz Mt. Olive, 111., v št. 32. Am. SL, da je dosti tu praznih hiš v Wisconsin. Jaz sem tudi tako mislil, sprvega, ko sem videl prazne hiše. Sedaj s.em prepričan, da tiste hiše so “logn ketnp" in pa “han-ter-kemp”, ne pa hiše od naseljencev. Znabiti se dobi tudi, da je katerega kak agent opulil, da je plačal zemljo trikrat preveč, in iz žalosti je pustil vse agentu, kar bi tudi vsak tako naredil.
Lažjega dela pa ni v nobeni državi kot v Wisconsin. Tu eno miljo od moje farme je oče in trije sinovi. Pišejo se Ebel, Nemci so. Vsi štirje imajo po vrsti farme po 80 akrov. Čiste zemlje imajo po kakih 30 akrov in to vsp skoro s travo obsejano. Imajo po 8 krav in krave se pasejo po šumi, ker imajo vse ograjeno. Vsak dan
vzame en dolar in včasih do tri dol. za I mleko. Ti farmarji uredijo živino zjutraj in zvečer, po dan pa grejo na lov
ali kamor jim se zljubi. Samo v košnji morajo delati, da mrvo napravijo. Lesa noče noben sekati, ker pravijo, da imajo deset odsto vsako leto na lesu več vrednosti. Če pa sekajo, pa plačajo za izsekanje. Nočejo ti delati dosti. Drva žagati, to je čisto lahko, saj zna vsak žagati.
G. F. Gramu pa svetujem, da mora prej Wisconsin pregledati tako kot sem jaz Missouri, potem pa še le pisati. Državno poročilo od Missouri je bilo jako odzad zaostalo leta 1906., ko sem jaz bil v Missouri. Znabiti ste ga vi sami pofiksali za leto 1907. Poglejte pa v “Twelfth biennial report of the bureau of labor and industrial statistics”. Na strani 374. boste našli zapisano, koliko več Wisconsin pridela od Missouri. Samo tobaka je država Wisconsin prodala za 6,-712,875 dolarjev Missouri pa 98,419 dolarjev. Za 172 dol. tobaka pridelaš na enem akru v Wisconsin; v Missouri pa le za 65 dol. Ako bi znali farmarji to, bi vsi se preselili iz Missouri v Wisconsin. V svetovni razstavi v St. Louis, Mo., leta 1904. je dobil Wisconsin 375 prizes ali nagrad. Dosti nagrad pripada na farmfarje. Kdor ne zna, naj pa človeka vpraša ali pa sam naj se na kak način prepriča, potem pa šele začeti trobiti. G. Gram o drvah ne zna prav nič, ko piše, da postavi sem drva po 5 dol. klaftra. Blizu 5 dol. stane vožnja. Drva pa niso vsa enaka. Cerova drva niso za kupčijo tu. V Missouri pa je Cerovih gozdov dosti. G. Gram naj pride sem sam in bo videl čeke, ki so splačani za drva, pa bo videl, če je res ali ne, da drva se tu prodajajo od 3—6 dol. klaftra. Tri dol. so okrogla nič klana tanka drva in tako gre do 6. dol. Za 6 dol. prodaš drva nad 8 col okrogla badrnac. Zadnji teden sem dobil order iz Jolieta, 111., za odposlatev karo lipovih drv. Plačali mi bodo 5 dol. za klaf-tro tu na Willardi. Badrnac pa prodam kolikor imam po 6 dol. Tu stane en ton premoga 7 do 8 dol., ljudje so pa naučeni na drva. Tu ni premo-gokopov. G. Gram, tu so velika mesta fabrik, dosti katere rabijo največ drva. Tu se prodajo za med. Tu ni kot v Missouri, kjer še sena ne more farmar prodati vsaki čas. Mrzlico so 3 moji sosedi prinesli iz Missouri v Joliet, 111. Delali so za neko lumber kompanijo blizu Naylor, Mo., kakih 150 milj od Mississippija. Farmarjev jaz poznam dosti, ki so se preselili iz Missouri nazaj v Illinois. Tu v Wisconsin poznam pa samo enega, ker tu ne poznam še dosti ljudi. Pa tudi me ne briga za tako. John Werner, farmar, in še več jih poznam so se tožili na najvišje sodišče Združenih držav zaradi sleparije v Missouri, ko so kupili zemljo. Apštrajkov je pa dosti jako malo vrednih, to so meni povedali jolietski lojerji. Kdor kupuje tam, naj si sam svojega lojerja dobi za pregledati zemljiške papirje. Missouri blizu St. Louisa je dobro, g. Gram je zašel preblizu Mississippi. Meni ni nič zgube in ne dobitka, naj si kupi kateri kjer hoče zemljo. Kraj od kraja se razloči in zdravje je prva stvar. Slovenec ni za na jug, zakaj je preveč delaven. On dela in dela naj-bo vroče še bolj. Vročina pa pokvari zdravje in se težko prestaja. Dasi vročina nas tudi tu muči po dani, ali večeri so hladni, da se ponoči odpočije. Amerikanec pa čaka hlada, neče dosti delati v vročini. Samo da ima za sproti mu je dosti. Slovenec dela kot da bi bil za vselej živ, bodisi vroče ali mraz.
Pozdravljam vse sobrate K. S. K. J. in vse čitatelje tega lista. Am. Sl. pa želim obilo uspeha.
Ignac Česnik,
P. O. Willard, Wisconsin.
KMETIJSTVO V ZJEDINJENIH DRŽAVAH.
Piše Viljem K. Brunšmid.
Prekoristna in vse hvale vredna je misel uredništva, da odpre predale lista za dopise iz ameriških slovenskih kmetij. Posluževali naj bi se' te prilike že naseljeni Slovenci prav pridno, in poročali rojakom, ki se mučijo na prostem, po tovarnah in rovih, od koga in kje so kupili kmetije ali neobdelana zemljišča, kako so bili postreženi in kako so zadovoljni, dalje o napredku, ki so ga napravili na kmetijah, o načinu kako kmetujejo, gospodarijo, žive in delujejo, sploh o vsem kar sc tiče kmetijstva, in kar se med slovenskimi kmeti v Ameriki važnega dogodi. Mno go je starejših Slovencev, pomešanih med drugonarodnimi kmeti, in tudi ti sinovi majke Slave naj bi se včasih spomnili svojih bratov, ter jim razložili kako treba delovati, da se doseže blagostanje, neodvisnost in svoboda. Poročajte to ali ono; vse nas močno zanima, vse nam je v veliko korist; vse pomaga Slovenstvu do-napredka in ugleda med ptujimi narodi. Pa ne samo to; vaši cenjeni dopisi, pijonirji ameriško-slovenskega kmetstva, imajo tudi drug neprecenljiv hasen. Oni napeljujejo slovensko delavstvo k mišljenju, varčnosti, hrepenenju po' napredku, po imovitosti, samostojnosti in neodvisnosti, po zlati svobodi, in k skrbi za dom, zavetje in podstrešje, ki bo neobhodno potrebno v slučaju bolezni ali onemoglosti.
Prijatelj, delavec slovenski, če .zboliš ali obnemoreš, in nimaš nič, poznal te ne bo nikdo. Politična stranka, četudi si bil socijalist, te ne bo preživljala,' in društvo, kamor si spadal, ti bo neradovoijno pomagalo, in gledalo te
bo osorno, če ne boš plačeval prispevkov. Postal boš ubožec; slabši boš kot berač; vsakomur boš na potu.
Navadni delavec, naj bo še tako šted ljiv in skop. ne more Bog ve kaj prihraniti, ako nalaga svoje pičle in redke denarne preostanke, katere si mora takorekoč od ust odtrgati, vedno v banko. Banka da mu le nizke obresti; vrlim tega pa ni denar v nobeni banki, hranilnici ali posojilnici popolnoma varno naložen. Polom je mogoč vsaki dan; sleherno uro zamoreš zgubiti vse svoje imetje, katero si shranjeval leta in leta. Mnogo je rojakov, katerih glavni namen je služiti, stradati, skopariti in nalagati male prihranke v hranilnico vse svoje žive dni, ali dokler jim moči dopuščajo kaj prislužiti, oziroma dokler imajo delo. S tem mislijo, da so štedljivi, varčni, da se vzgledno gospodarijo, in da morajo postati enkrat premožni. A dandanes to ni prava štedljivost. Treba je prihranke tam naložiti kjer so popolnoma varni in kjer nam bodo donašali najvišje obresti. Tako so delali in delajo bistroumni možje, ki so bili v mladosti mogoče slaboplačani delavci, a so danes, če že ne denarni kralji, kot velebogatina Rockefeller in Carnegie, ki sta bila v mladosti tudi nemaniča, vendar premožni neodvisni ljudje, ki imajo raj že v tej dolini solz.
Večina sedanjih bogatašev pridobila je ogromno imetje v delniških družbah, ki so napravile premoženje ponaj-več posredno ali neposredno iz zemlje. Tudi takozvani premožni ljudje zasebniki in obrtniki, ki bivajo po mestih, pridobili so njih prvotno imetje v mnogih slučajih naravnostno ali ne-naravnostno iz kmetij in zemljišč. Povprečni slovenski delavec v Ameriki nima potrebnega trgovskega znanja, da bi se spuščal s svojimi par sto prihranjenimi dolarji v negotove špekulacije ali v podjetja, katere slabi časi omajajo ali popolnoma vgonobe. On stori dobro če kupi vdelano kmetijo, a še mnogo boljše, če kupi neobdelano zemljišče, divji, rodoviten svet, za ne previsoko ceno, v kraju kjer radi živahne industrije cena zemlje vidno raste, in kjer svoje pridelke vedno lahko speča za kolikor mogoče visoko ceno. in tam sam vstvari kmetijo in domačijo. Dnevi, katere porabi v zboljšanje lastne divje zemlje, plačali se mu bodo ! slednjič mnogo boljše, kakor če jih po- j trati v tovarni,rovu, ali pri navadnem
delu, kjer se muči za dobiček druzih ljudi. Malo je gospodarjev, ki bi vpo-števali delavčevo starost ali onemoglost. Če si delal v prid svojega gospodarja leta in leta, in si žrtvoval zanj vse svoje moči, on te bo kratko malo posadil na cesto, kakor hitro te več ne potrebuje radi pomanjkanja dela, ali če postaneš nezmožen opravljati svoj posel. To se ponavlja vsaki dan; to sam skušaš ali vidiš, ne samo danes ob času krize, marveč tudi v takozva-nih dobrih časih.
(Dalje prih.)
Veliki manevri.
Berolin, 2. avg. — Vsepovsod je vzbudila največje zanimanje objava povelja za letošnje jesenske manevre armadne, katerih se udeleži v raznih deželnih delih skoraj en milijon vojakov. Armadna sila se povodom manevrov pomnoži za 269,742 rezervistov. Predvsem vzbujajo zanimanje manevri v Alzaciji in Lotaringiji, kajti izza leta 1870. bo prvikrat, da bo tako veliko vojaštva zbranega na meji, kjer si bosta nasproti stala 15. in 16. armadni zbor. Tamošnjih vaj se cesar osebno udeleži.
ajvečje Bogastvo
na svetu je trdno zdravje. Zatoraj naj vsaki rojak, ako oboli takoj v početku gleda, da se poveri izkušenemu zdravniku ter se precej prične zdraviti, ker s tem si hrani denar ter okrajša trpljenje. Na kakšnega zdravnika pa se je treba obrniti ko se jih toliko hvali po časopisih ter vsaki hoče biti najboljši? ‘— Vqdno le na takega, katerega delovanje pozna in katerega "mu prijateip priporočajo, katere je že popolnoma ozdravil.
THE
COLLINS N. f. MEDICAL INSTITUTE
Prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri bolehajo na katerikoli bolezni in kateri so morebiti že pri drugih zdravnikih zastonj trošili denar, da se obrnejo na vrhovnega zdravnika tega zavoda Dr R. Mielke-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo v zdravljenju vseh boleznij in kateri je že natisoče bolnikov popolnoma ozdravil. Vsaki'naj svojo bolezen opiše natanko v svojem materinem jeziku brez vsakega prikrivanje.
Kataremu pa bolezen ni znana, naj piše po obširno knjigo ’’ZDRAVJE”, katero dobi ZASTOJ, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naj se nasljavljajo na sledeči naslov:
THE
Collins IVI. Y. Medical Institute (Inc.)
140 West 34th St.,	NEW YORK.
\W.,W,V.,.,.VA,.V.,.V.VA,AV/.,.V/.V.V.V.VA,.V.V.V.,.,.,.,.W.W.,AWWAWWSW.VA
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.____________________
Kranjska	hranilnica	v Ljubljani.	I
USTANOVLJENA LETA	1820.	5
sprejema vloge in jih obrestuje p<> 4 "dstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,337,077 kron.
J	Vsega	upravnega	premoženja je bilo glasom računskega sklepa	i
■"	S"
£	82,000.000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:	¡i
Zemljeknjižno zavarovane	«"
terjatve ...37,814,374	K	^
Posojila občinam in korporacijam ... 2,048,214	K
Menice ........ 676,000	K	I«
Vrednostni papirji.30,028,626 K ^
Vrednost hiš v Ljubljani,	»“
Trstu in na Dunaju ter	*»
graščin .... 2,025,746	K	*"
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki v se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. K.anjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
W.V.WW.WV.V.V.,AV.V.%V.VAVWAV.V.W.,.V.VV.,AVVWVJW.,AWWAViWAWA ?

Ker se je oglasilo več rojakov, kateri bi se naselili rajši na jugu, poiskal sem V JACKSON CO-, 22 MIL OD GLAVNEGA MESTA EDNA V TEXAS-U, lep prostor za slovensko naselbino.
Prevzel sem tam v orodajo 17,000 akrov najlepše zemlje ter določil za Slovence 8,000 akrov. Okoli tega prostora prodaja se zemlja že sedaj po $18.00 — $25.00 aker, a jaz jo prodajam po $15.00 in sicer pod jako ugodnimi pogoji. Ta cena pa velja le do 1. avgusta t. 1., potem se pa zviša na $17.50 aker.
Jackson Co. je zdrav kraj, voda dobra, dežja je vsako leto 35—40
col, toplota znaša največ 95.
O tem so se slovenski zaupni možje 21. aprila in 2. junija t. 1. prepričali na lastne oče.
“Slovenci, kateri nočete iti na sever, združite se tukaj v večjo slovensko-katoliško naselbino. Če kupi najmanj 100 družin, od katerih vzame vsaka vsaj 80 akrov, zavežem se dati brezplačno 10 akrov zemlje za slovensko-katoliško cerkev, župnišče, šolo in za vrt preč. g. župnika, ter postaviti na svoje stroške primerno cerkev, župnišče in šolo.
Dana Vam je sedaj prilika, napraviti si v kratkem času lepe domove. Obrnite se zaradi daljnih pojasnil z zaupanjem na mene in pripomnim, da jamčim z vsem svojim premoženjem za to, da je ta kraj popolnoma zdrav in dam vsakemu denar nazaj, če ni vse tako, kakor kraj jaz opišem.
Kupcem se bodo na zahtevanje poslale slike o tem kraju. Priporoča se, da kupi vsak 80 akrov. ker se toliko potrebuje za vspešno poljedelstvo.
Slovenci, poslužite se te lepe prilike, ker bi bilo škoda, da bi pokupili ta krasna zemljišča ljudje drugih narodnosti.
Prodajam tudi zemljišča v Michigan-u, Lake Co. aker od $7.00 naprej. Že obdelane farme dobijo se tam za ceno od $600.00 naprej. Nadalje prodajam vozne listke (šifkarte), preskrbim zavarovalnine, kupujem in prodajam nove in stare hiše v Chicagi, ali pa jih zamenjam za farme, pošiljam denarje na' vse kraje, iztirjavam zapuščine in opravljam vsa notarska dela po najnižjih cenah ter obrestujem mi zaupane denarje po 5 odstot. Dopisujem v slovenskem jeziku.
JOHN J. POLLAK
V
H L' ni in zen Ij;ški p< sen J».
NT°rar- 534 \V. <8th St., Uuaigo
r
/
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWERN
tidftlOVirvJci
ULEŽANE PIVI
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER
BEER.
VSAKDO VE?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SED*J PR'
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
910 N. Chicago Stre* JOLIET, ILL.
B. BERKOWITZ
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa t tf stro' spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
VV,A^VVA^^WJWAW^^^VAVWA^^VlnAWA^VV^^Vl^^^,.
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In ¿oje gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W.480. Ob nedeljah N. W.344.I
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Tokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj lasnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se geslar
SVOJI K SVOJIM!
mWWVWAV.W.WSWA^WAVW.WAWAWAVA
S
Rojaki, o priliki obiščite
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganj«, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
123 Pine Street,
Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN
jaifjgij3^jg|ggj[p[p[g jjg |§| [111 !M (El	§3]p
ZEMANOVO “G-RENKO VINO”,
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE.
Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč ta iranskega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunib kakor tudi pri izdelovalcu teb najboljših zdraviL	n
B. ZEMAN.
777 Alport St.
CHICAGO, ILL.

POZOR, SLOVENCI!
Ko semuditev naše m mestu se nadejam naše vašega poseta
mojej moderni gostilni.
Točim dobro Selioenhoffen-ovo pivo in drnge pijače, tudi prodajem ^če Union-Made’ smodke.
Rojanom se priporočam.
ER.XJID031.in	¡,
Washington St., blizo lOth Ave ,	GART, USD.
Prodaiem parobrodne listke; pošiijani denar v staro domovino in posrekujem pri kupovanju zemljišč in lot.
Compagnije ^ G-anerale ^ Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRATNE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000'H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street,
NewYork
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago
Frank Medosh. agent, 9478 Ewing A ve. So. Chicago, UL A C. Jankoviči, agent. 2127 Archer Ave.. Chicago, UL *•*1 Starič, agent, no South I7th St, St Louis, Mo.
aa^Naa^^
KRANJSKA MESTA.

X.
KOSTANJEVICA.
Proti vzhodne; strani od N|Komesta se razprostirajo brda, izrastki Gorjancev, znižirioč se polagoma v lepo ravan. Holmci so nasajeni večinoma z vinskimi trtami. Po teh klancih se vije cesta gori in doli proti Hrvatskej na Zagreb. Za kaki dve uri hoda se odpre popotniku čisto nov, neznan raz gled po Šentjernejskej planjavi, katero oklepajo od jedne strani Gorjanci, od ruge strani pa zabranujejo daljni razgled štajerski hribje onkraj reke Save. Na tej ravnici so bile nekdaj rimske naselbine, tudi rimska cesta je šla onod. Po njej se vali počasi lena Krka proti bistrej sestri Savi. Malo ne sredi te ravnice dela Krka majhen otok, na katerem stoji mestice Kostanjevica.
O prvem začetku mesta nam je sa mo malo znanega; ne ve se, kdaj je bilo sezidano, niti kdaj je dobilo mestne pravice. Skoraj gotovo si je v srednjem veku kaka vitežka rodbina postavila grad na otoku, da bi imela tu varno zavetje. A tekom časa so si ljudje okolo gradu postavili stanovanja, kakor so sploh mesta nastala. Otok, katerega obliva precej globoka in široka Krka, je bil varno zavetje tudi prebivalcem po. okolici pred sovražnimi napadi. V srednjem veku je bilo običajno, da so se plemenite rodovine imenovale po svojih posestvih. Tako se nahajajo okolo 1248. leta lastniki Kostanjevice “gospodje Kosta-njeviški”. V ustanovnem listu Ko-stanjeviškega samostana se čitajo med drugimi pričami: Ulrik Henrik in Kon rad Kostanjeviški (von Landestrost— kakor se je namreč zvala naselbina na otoku za tega časa), in pa Engelbert Oton in Ofon Kostanjeviški. V nekej listini iz 1251. leta se zove Henrik ka-'stelan Kostanjeviški, a ta beseda je ztiačila za tega časa glavarja rodbini. Leta 1252. sta potrdila Henrik in Bertold neko daritev kostanjeviškemu samostanu. Leta 1256. se nahajajo tu trije bratje: Kastelan Fabo, Brnard in Rudiger Kostanjeviški in pa sestra Kunigunda; ta imena se čitajo na listini, zadevajočej neko ustanovo samostana. Leta 1265. so tu živeli Oton, Ortolf in Ofon Kostanjeviški. Za .tega časa je bila Kostanjevica vže najvažnejši kraj v slovenskej marki; tudi so se tu vže obdržavali sejmi, in ker so to pravico imela samo mesta, sfne se trditi, da je imela Kostanjevica vže v tej dobi mestne pravice.
V drugej polovici 13. stoletja je bila Kostanjevica svojina Koroških vojvodov. Če si jo je bil vže prisvojil vojvoda Brnard ali pa še le njegov sin in naslednik Ulrik, to se ne da določiti. Po Ulrikovi smrti si je prizadeval njegov brat Filip, Oglejski patrijarh, dobiti posestva po slovenskej marki in Koroškem, katera je bil Ulrik po oporoki zapustil Češkemu kralju Otokarju. Ta pride z vojsko na Kranjsko, zasede Ljubljano in Kostanjevico, vja-me patrijarha Filipa in ga drži v Kremzu zaprtega kot jetnika. Umrl je 1278. leta v Pozenburgu. V tej dobi so Koroški vojvode v Kostanjevici kovali tako imenovane “kostanjeviške novce.” Novci kažejo na jednej strani podobi vojvode Brnarda in njegovega sina in sovladarja Ulrika III., a na drugej strani vojvodov grb, panterju podobno žival, ki drži križ v ta“ci. V listinah se ti novci omenjajo do 1273. leta. Za tega časa je bilo Kostanje-viško mesto na vrhunci svoje slave in razcvita.
Začetkom 14. stoletja (1305.) je bil gospodar Kostanjevice goriški grof Majnhard, ki jo je pa zastavil avstrijskim vojvodam. Leta 1320. so jo imeli imenitni grofje Frangepani, za njim 1329. 1. Hugon Svibenski. V poznej-šej dobi je prišla Kostanjevica v last Ortenburškim grofom; po teh jo je podedoval Celjski grof Herman. Celjski grofje so jo oskrbovali po svojih graščinskih grofih ali stotnikih. Leta 1430. je dal Celjski grof Herman poleg druzih posestev tudi Kostanjeviški grad avstrijskim vojvodam. Avstrijski vojvoda Friderik starejši je potrdil v 22'. dan meseca julija 1435! leta mestu pravice; istega leta je podelil Friderik mlajši mestu sejem na nedeljo po sv. Vidu.
Za časa prepira med avstrijskima vojvodoma Friderikom in Albrehtom, katerega so se udeležili tudi Celjski grofje, trpeli so Kostanjeviški podložniki mnogo kvare po oskrbnikih Celjskih grofov. Ko je bil 1443. leta pp-ravnan prepir, dobili so Kostanjeviški grad zopet Celjski grofje. Ko je v dan 8. novembra 1456. leta poslednji Celjski grof Ulrik II. našel svojo smrt pod Belimgradom, podedovali so Celjskih grofov obširna posestva avstrijski vojvode, ki so imeli v Kostanjevici svoje oskrbnike. Leta 1570. si je grad prisvojil — menda le v zastavo — Janez K. Valvazor. Po njegovi smrti so ga podedovali gospodje Moskon. Od teh ga je kupil grof Brnardin Bar-bo, ki ga je pa zamenjal za grad “Zo-belsperg” z grpfom Engelbertom Auerspergom. Ta poslednji je graščino prodal Petru Zriniju, in ta v 17. stoletji Kostanjeviškemu samostanu. Mesto je bilo vsled svojih pravic svobodno in samo deželnemu knezu podložno.
Mesto in okolico so zadele razne ne-
zgode. Vže 1331. leta so tu pustošili Ogri ter naredili veliko nesreče.
Leta 1469. meseca junija pridero turški konjiki, bilo jih je nad 10,000, preko Metlike v ta kraj. Jedna četa jo udari na Gorenjsko, a druga je razgrajala okolo Žumperka do Kostanjevice ter se ušotorila na Šentjernejskem polji. Kranjski Stanovi so jeli naglo vojakov nabirati, ali Turčin jo je v tem popihal z bogatim plenom v Bosno. Ker je bila Kolpa vsled dežja zelo narasla, niso mogli Turki tako naglo prepeljati vjetnikov; zatorej so jih preko tisoč pomorili na mestu. Tega leta so Turki nad 30,000 ljudi se seboj odgnali iz slovenskih pokrajin v strašno sužnjost.
(Konec prih.)
Gaj v nevarnosti.
Stockton, Cal., 10. avg. — Blizu slavnega gaja velikanskih dreves v okraju Calaveras razsaja gozden požar, in bati se je, da bo gaj ali vsaj kos istega po ognju uničen.
Jolietska vest.
— Žensko hrvaško društvo Marije Preč. Spočetja, št. 161. N. H. Z. bo imelo svojo veselico v dvorani hrvaške šole v soboto zvečer. Rojaki so vabljeni 1
Naznanilo.
Vsm onim rojakom, ki so pisali na me radi zemljišč, kakor se mi je poročalo nd doma, odgovorim kakor hitro se vrnem. Pretečeni tden bil sem v Washington, Arizoni, Oklahomi; včeraj v Coloradi a danes v Kansas. Čez dva dni bom v Texasti. Kar bom opazil na potovanju posebnega in koristnega za nas Slovence bom priobčil v listu. Živeli rojaki!
Fredericks, Kans., 9. avg. 1908.
Brunshmid.
Javna zahvala.
Cenjeni doktor Collins N. Y. Medical Instituta: —
Odgovarjajoč na Vaše pismo Vam naznanjam, da sem popolnoma zdrav. Srčno lepo se Vam zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vas hočem vsakemu priporočati naj se na Vas obrne za pomoč. Vas še enkrat zahvalim in lepo pozdravim, Vaš slovenski rojak	Johan Gjrivc,
Box 236, Aurora, Minn.
Pozor, Slovenci!
Priporočam rojakom svojo
V J0L1ETU.
BEL O J A M ČIM.
John Shwaiger,
1005 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
VI. B. !S chuster
Young Building
Na prodaj farme
v Wisconsin.
Zemljišča in farme v Marinette County, Wisconsin prodajem prav po ceni. Blizu cerkve, šole in dobrih potov. Za nadalnje pogovore pišite na lastnika: THEO. KERSTEN, ali pa pokličite po telefonu g. August Schoenstedt, Loughran Bldg., joliet,
111.
Theo. Kersten,
CRIVITZ, WIS.
Mahkovec & Božich
208 Jackson St., Joliet, 111.
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer točimo fino “Elk Brand” pivo, dobro kalifornijsko in domače vino in tržimo dišeče smodke. Rojakom se priporočamo v obilen poset.
N. W. Phone 384.
MAHKOVEC & BOŽICH,
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK.
Posebnost so naše
■‘Tle D, S ” lPc. in ‘Meersciiaiini” 5c.
Na di ono se prodajajo povsod, na debelo pa na
108	Jefferson Street. Joliet, 111.
WUVWWWWWVWV'AWW^.VWWWWWftftWWWWVVv^
Kje ie najbolj varno naložen denar ?
Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron.
Rezervne«.-» -akGda je: 800,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejii denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vsek ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodiiča nalagajo denar malo. letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarao varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost sa važ denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak rog GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA «104 ST. CLAIR AVE» N. E. CLEVELAND, O.
FRANK SAKSER

WWVWWWWWWWWWk
Anton Nemanich & Son
805-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniki
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hruatem ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih L dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.	?
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone 344.

J. J. KUKAR,
ZASTOPNIK
[vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu.
Priporočam se rojakom.
J. J. KUKAR
536 Belvedere St., Phone 1441.	WAUKEGAN, ILL.
FRANK MEDOSH —
0478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar sxadela, prodaja gjf-
karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega,.
PoštenaPostrežba vsakemu. Telephone 123; South Chicago
JOLltT.ILL
HNO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY 8TS.
OBA TEL. a*