I
Edini slovenski dnevnik Zjedinjenih dfžsvah. Izhaja vsak dan Izvzemfii nedelj in praznikov.
— 11. — nflc v
afa. J
GLAS NARODA


List slovenskih delavcev v Ameriki.

The only Slovenic daily
in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays.
RLETON PISARNE: 1279 XECT0REL			Kfctor, Quy>—iLar, 21, IMS, at tke Post Ofiea U New York, K. Y., under th« Act of Oongrw of Ma	rak Sp 187«.	TELEFON PISARNE: 1279 SECT9S,
NO. 190. — ŠTEV. 190.			NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 13, 1908. — ČETRTEK, 13. VEL. SRPANA, 1908.		VOLUME XVI. — LETNIK XVL
Francesco Zotti pred poroto.
RADI PREVELIKIH SLEPARIJ, KTERE JE ZOTTI ZVRŠIL NAD HRVATSKIM NARODOM, PRIDI! PRED POROTO.
Njegovi zločini se vedno bolj večajo ter bodo sedaj o Zotti je vem slučaju odločili porotniki.
PRAVIČNA KAZEN ZA NEŠTETE GREHE SLEPARSKEGA T ULJ A NA.
DOLI Z ZOTTI JEM!
vare, ker Tuljan sploh ni rojen za druzega kot za sleparstvo in tatvino. To vam je torej Tuljan Zotti, "prvak" ameriških Hrvatov, slepar, tat, prevarant najnižje vrste, ki sirotam in- siromakom krade denar iz njih žepa, ki je deset let sesal hrvatski narod in mu skoro izsesal mozeg iz života.
Doli z Zottijevo tatinsko bando, doli z lupežem!
Razne nesreče.
Žrtve železnic.
EKSPRESNI VLAK NORTHERN PACIFIC ŽELEZNICE JE SKOČIL S TIRA V MONTANX
Pri Piqua, O., je trčil voz poulične železnice v dragega; štirje ubiti.
DRUGE NESREČE.
Iz delavskih krogov. Strajk v Ganadi.
CANADIAN PACIFIC ŽELEZNICA IŠČE DELAVCfcV SEDAJ V ANGLIJI, KER DOSEDANJI ŠTRAJKAJO.
Znižanje plače pri Norfolk and Western železnici zavrnjeno.
ZVIŠANJE PREVOZNIH CEN.
Obravnava pred policijskim sodiščem napram prevarantu Zotti ju je končana iu danes bode odločil sodnik Corriyan. ki ji* -< daj preiskoval grehe, zaptnVte nad hrvatskim narodom v Ameriki po Zottiju, tatu delavskega denarja, da pride vsa stvar pred višje sodišče, ztnno pod imenom Coiit i o 1 General Sessions, ki bode odloril<t. kdaj pride Zottijeva obtožba pred velike porotnike. To smo že zdavnaj pričakovali in je l»ilo tako rekoč samoobsebi umevno.
Sodišče je včeraj posebno povdar-jalo slučaj Mare Luzina, ki toži, da je Zotti več mesecev zadrževal denar, ktere^a bi moral poslati v staro domovino. kar pa Zotti ni storil, temveč denar jednostavno vtaknil v svoj žep, kakor tudi ves drugi denar, kte-rega so mu poslali Hrvatje tekom šestih zadnjih mesecev. Za od hrvatskih radnikov mu izročeni denar je pa prevarant Zotti špekuliral z nevarnimi podjetji, ali ga pa zapijal po dragih hotelih v New Yorku.
Najboljši dokaz, kako velike so Zotti je ve prevare, je dejstvo, da je pošta v Washingtonu vzela Zottije-vemu laži hrvatskemu listu "Narodni List'' pravico, da ga še nadalje pošilja po pošti kot poštno pošiljatev druzega razreda (second-class matter). S tem je list tako gotovo kot uničen, ker pošta, ki pošilja samo poštene stvari po Ameriki, ne dovoli, da bi Zotti še nadalje varal svoje rojake v svojem nesramnem glasilu. In to je pravična kazen za sleparje, kterim je samo do tega, da bi na lahek način živeli od novcev, ktere prisluži hrvatski narod s svojimi žulji.
Proti Zottiju je naperjenih znova več težkih obdolženj, ktere hrani v svoje j posesti avstro-ogrski konzulat in ki izvirajo od osob, ki so že v starem kraju, pa so poslale denar še tedaj, ko so bile v Asaeriki, naravno po sleparju Zottiju, ki je denar enostavno pridržal v svojem žepu. Vse to pride na vrsto pred porotniki, ki bodo tatu ljudskega denarja pokazali pot, ki vodi v Sing Sing, in kjer se bode moral s težkim delom pokoriti za grehe, ki jih je zvršil nad hrvatskim narodom.
Najhujše je seveda za Zottija, ker se mu hrvatski narod ni dal presle-pariti zadnje čase, da bi se vsedel na njegove limanice in podpisoval njegove cirkularje, ktere je trosil med prevaranimi žrtvami, da jih ko-neeno že prevarane še bolj prevara in oskub.. do mozga. Vidi se, da se je spametoval tudi hrvatski delavec in postal bolj previden. Skusil je grenko usodo, kam zapelja človeka brez pogojno zaupanje v sleparje in tatove ljudskega denarja. Še kratko časa in pravična sodnija bode razkrinkala prevaranta T ulja na Zottija in pokazala jasno ves njegov črni, za vrat ni manever, kako je varal svoje žrtve, kako je zapravljal njih novec, do kterega ni imel nobene druge pravice kot poslati ga v staro domovino stradajočim sorodnikom hrvatskih delavcev v Ameriki. "Jos malo vremena i budučnost če nam razodkriti sve bandite i sav paklen-gki manevar črnega gavrana, želenega hrvatskog novca" — tako piše "Narodni list", kot bi bil trdno prepričan, da pride Zotti v kratkem v temnico, ktere je popolnoma zaslužil in kamor naravno tudi spada kot v edini prostor, kjer ne more dalje alepariti; dokler bode Zotti prost, tako dolgo bode mislil na nove pre-
Glendive, M on t., 12. avgusta. North Coast Limited ekspresni vlak od Northern Paeific železnice, je dva-naj-t milj od tukaj padel raz neki most v prepad: most je bil poškodo-\an in >koro napol razdejan vsled ognja. Kurjač in neki tramp, ki se je zastonj vozil na vlaku sta bila na ti/estu ubita in trideset oseb je' pa dobilo večje ali manjše poškodbe. Strojevodja je nevarno mesto še ob pra-vem času opazil in posrečilo se mu je re.-iti zadnje vozove, da so obstali na tiru s tem. da je potegnil glavno za-viraco. Lokomotiva, poštni voz in kadil ni salonski voz so padli v glo-b<»čino. Promet na omenjeni črti je pretrgan skoro za en teden, ker mora-I jo popraviti most in pospraviti vla-kove razvaline.
Piqua, O., 12. avgusta. Včeraj se je v bližini tega mesta pripetila večja železniška nesreča. Trčila sta skupaj dva električna vozova Western Ohio Railway Co. pri čemur so bile štiri osebe ubite in dvanajst nevarno ranjenih. Danes so odstranili ravaline razbitih vozov. Strojevodja proti jugu vozeče kare, ki je smrtno ranjen, pride, če ozdravi pred §odnijo, kjer se bo moral zagovarjati radi ubojstva. Zaprli so že sprevodnika proti severu vozeče kare. Oba sta obdolžena, da sta vozila po drugem načrtu kot je bilo naročeno od družibe in tako zakrivila nesrečo.
Crossville, Me., 12. avgusta. Dvanajst milj od tega mesta se |je pripetila nesreča na železnici. Na tir proti jugu vozečega vlaka je nekdo postavil veliko bruno, vsled česar je vlak skočil s tira; kurjač in strojevodja sta bila na mestu mrtva, ker je ; lokomotiva zdrčala po železniškem nasipu. Policija išče za lopovi, ki so najbrž nalašča položili na tir bruno.
Oldcreek, Va., 12. avgusta. Pri"k<v-liziji dveh uličnih kar sta bila smrtno ranjena dva moža in štiri osebe so dobile večje ali manjše poškodbe.
Montreal, Canada, 12. avgusta. Kakor se tukaj sporoča, namerava Canadian Pacific železnica, pri kterej i štrajkajo sedaj vsi delavci, dobiti nove delavce in sicer v Angliji. Dosedaj je štrajkarje nadomestila z japonskimi in drugimi skabi, ki pa ne razumejo dela, ter so železnici v večjo škodo kot v korist. Baje so londonski agentje železnice že obveščeni, da preskrbe toliko mehanikov v Angliji kot je mogoče in jih pošljejo v najkrajšem časi v Ameriko. Naseljevat-na oblast ne piopovedu je naseljevanje. če ima naseljenec že delo obljubljeno kot je to v Zjedinjenih državah postava.
Železnica tudi skrbi za varstvo -kaljov. ki nadomestujejo štrajkarje. ]h> vseh motih, kjer ima svoje delavnice. ker je železniška upra va odločena. da se bojuje z vsemi silami do konca. Vodje štrajkarjev trdijo, da prevaža železnica vse tovorne vozove brez nadzorovanja, kakor je predpisano. ker je porabila vse nadzornike, da pregledujejo vozove, ki so name-j njeni za osebni promet. Tu sem pričakujejo prihoda James O'Connella j iz Wasliingtona, ki je predsednik združenih kovinarjev American Federation of Labor.
Roanoke, Va., 12. avg. Železniška uprava Norfolk and Western železnice je včeraj predložila svojim delavcem znižanje plače na vseh črtah. Dela vei so ta korak železnice odločno zavrnili. Vodje delavstva so prišli danes v urad železnice in odločno protestirali proti temu koraku železniške uprave. Železnica se je nato udala in obljubila, da plače ne bode znižala.
Philadelphia, Pa., 12. avgusta. Predsednik Pennsylvania železnice, ki je najbogatejša v Ameriki, McCrea, je danes izjavil, da Pennsylvania železnica nikakor ne namerava zvišati tovorne cene na svojih progah. Objednem je izjavil, da mu ni ničesar znanega^ če druge železnice nameravajo kaj enaeega.
Pazite se rojaki!
Neke bankovne 'kuče' so razposlale nad Slovence in Hirate agente na lov nevednih in nepoučenih; love ti tički vse: naročnike, pošiljatev denarjev v staro domovino, potnike in Bog ve kaj vse. Slovenci in Hrvatje bodite previdni in zaprite duri in ušesa pred njimi, ti neznajo druzega, nego poštene ljnde blatiti, "svoje kače" pa v zvezde kovati. To je navaden manever teh ljudi, ki si neznajo drugače kruh služiti, nego na lahek način to je z — jezikom. Na polje s takimi ljndilovci, da ne bode kesanje prepozno!
Uredništvo.
Velika razstrelba na francoski vojni ladiji.
NA FRANCOSKI VOJNI LADIJI COURONNE SE JE ZOPET PRIPETILA OBIČAJNA RAZSTRELBA.
To je že tretja nesreča na francoskih vojnih ladij ah v kratkem času.
VELIKO ŽRTEV.
POSLEDICE PROHTBICUE.
V Maine se kajenje opija vedno bolj
razširja
Washington, 11. avgust^ Dr. Hamilton Wright, ameriški delegat za konvencijo proti kajenju opija, je danes izjavil, da se v državi Maine, kjer so uvedli prohibicijo, Čimdalje bo-lj razširja kajenje opia. Eh\ Wright se je v Maine mudil več mesecev in dognal, da se opij tam čudovito hitro razširja. V večjih mestih v manjšem obsegu, ker tam ljudje še vedno pridejo do alkoholne pijače. Ljudje, ki so bili vedno vajeni uživanju alkohola, iščejo sedaj drugih sredstev, da zadoste svojim razvadam. In najimenitnejše sredstvo je kajenje opija, kar je posledica prihibicije v državi Maine.
Gozdni požar j i na zapadli.
Missoula, Mont., 11. avg. Glasom poročil, koja je sprejel gozdni urad, gozdni požar pri Taftu še vednc ni pogašen. Požar se je razširil sedaj na 16 milj daleč in na več milj na širokost. Škodo dosedaj še niso cenili, vendar bode pa segala v stoti-soče dolarjev.
KONVENCIJA KATOLIKOV.
Razni nasveti pri zborovanja promi-nentnih katoličanov.
Boston, Mass., 12. avgusta. Pri današnji seji konvencije American Federation of Catholic Societies je govoril škof Hendricks iz Filipinov in profesor Monaghan od poljedelskega oddelka v Washingtonu. Nadškof 0'Connell je predsedoval. Škof Hendricks je slikal položaj katoličanov na Filipinih in podal izvrstne statistične podatke. Prosil je meščane za dovoljno moralično podporo in izrazil nado, da vlada kmalo reši col-ninsko predlogo, ki je zelo važna tudi za filipinsko otočje.
Popoludne so se posvetovali o stališču cerkve proti vedno bolj ronože-Čim se razporokam, o tesnejši zvezi ameriških katoličanov in sprejeli resolucijo glede zadnje odredbe Vatikana, ki določa, da Amerika ne spada več pod propagando v Rimu, kar se tiče cerkvenega položaja. Dospel je tudi blagoslov od papeža iz Rima.
Družinska tragedija.
Loveland, O., 13. avgusta. 731etni Levy Fannan je svojo za 20 let mlajšo ženo po daljšem družinskem prepiru smrtno nevarno ranil in priza-djal svoji trinajstletni hčerki nevarne poškodbe. Nato je sam sebi pognal krogijo v glavo.
Velika nevihta.
Evansville, Ind., 12. avg. Tukaj je sinoči divjala velika nevihta, ki je naredila za več tisoč dolarjev škode in ubila več osob.
\
Toulon, Francija. 13. avgusta. — Slednji čas so postale razstrelbe na francoskih vojnih ladijah tako pogoste. da je pričelo vlado že skrbeti. Vzrok številnih razstrelb je zanemarjena konstrukcija ladij, ktere so premalo nadzorovane. In zopet moramo danes poročati o veliki razstrelbi s številnimi žrtvami
Na višini I ^es Sal ins d'Hyeres je nastala včeraj popoludne razstrelba topa na šolski vojni ladiji Couroune, pri kterej je bilo šest osob ubitih in 18 ranjenih. Nesreča se je pripetila, ko so častniki poučevali novo do-šle mornarje o konštrukciji 164mili-meterskega topa, ki se je razletel. Trije ranjenci bodo vsled poškodb najbrže umrli.
Po podatkih izvedencev je nastala razstrelba, ker se je razstavil smodnik v topu. Isti vzrok razstrelbe je bil na vojni ladiji Jena lanskega leta, ko je zgubilo svoje življenje preko sto mornarjev in častnikov. Moštvo pa, ki je bilo za časa razstrelbe v topo vnem stolpu, trdi, da se je top razstrelil, ker so prehitro z njim streljali.	/
Komaj so smodnik potlačili v top, ko je že slednji eksplodiral z velikanskim pokom. Plamen je švigal na vse strani in oni, ki so stali v bližini, so bili vsled moči razstrelbe vrženi daleč proč. Več mož je strašno razmesarjenih; dva sta za vedno oslepela in trem morajo odrezati noge, ko jih prepeljejo v bolnico.
To je že tretja nezgoda na francoski vojni ladiji v tekn Šestnajstih mesecev. Couronne je stara vojna ladija, ktere ogrodje so zgradili že 1. 1861, toda L 1898 so postavili v la-dijo nove Stroje. Ladija je nosila 34 raznovrstnih topov in na njej je bilo 622 mornarjev.
-o-
TRIDESET ARETACIJ.
Posledica streljanja na vlak.
Centerville, Ala., 12. avg. V zvezi s streljanjem na železniški vlak, pri kterem so bili tri osobe ubite in 11 nevarno ranjenih, so oblasti aretirale 30 osob. Robert Hayes, edini Ame-rikanec med zaprtimi, je prišel v posebno ječo; on je bil predsednik pre-mogarske lokalne unije v Bloc tonu.
____'_________ _____
i "■• . ■..

Cena vožnja,
Dne 15. avgusta odpluje paznik FINNLAND od Red Star Line, iz New Torka v Antwerpen ter vozi 8 dni. Cena iz New Torka v Antwer-pen je:
$23.00
do Ljubljana
$31.45
Vožnji listki so dobiti pri: FRANK SAKSER OO., 109 Greenwich St., New York, V. Y„ Im
6104 St Glair Ave., Cleveland, Oblo.
■i
Položaj v Turčiji. Sultanovi načrti.
SULTAN NAMERAVA NA SVOJE STROŠKE ZIDATI NOVO PARLAMENTARNO POSLOPJE.
Občno navdušenje vlada po vsej Turčiji med prebivalstvom, ki je zadovoljno s položajem.
POLOŽAJ V MACEDONUL
-o-
Carigrad, 12. avgusta. Sultan je danes izjavil, da je pripravljen plačati vse stroške za novo parlamentarno poslopje, kterega potrebuje Turčija, od kar je bila proglašena ustava. Zajedno je naročil naj hitro pripravijo načrte za poslansko zbornico.
Ljudstvo je s položajem zelo zadovoljno in polno zaupanja v sultana, kteremu še sedaj prireja ovacije. Nekaj Časa je med prebivalstvom še vladal strah, da bode sultan preklical podeljeno ustavo: toda ta strah je sedaj popolnoma zginil, ker je sultan pokazal svojo resno voljo do reform v turškem cesarstvu. Tekom nekega pogovora z >vojim ministrom je sultan včeraj izjavil: Vsakdo v Turčiji je Man odbora za združenje in napredka in jaz sem odborov predsednik. Držimo skupno in del ujmo vsi za prov-spoli dežele.
Atene. Grčija. 12. avgusta. Uradno se poroča, da so bolgarske ustaške čete zopet pričele s svojim divjanjem po Macedoniji. Tudi nekaj grških čet se je pojavilo v Macedoniji. Med temi in bolgarskimi ustaši je prišlo do po-aovnih spopadov. Turška vlada je odločena, da za stalno prežene vse ustaše iz Maeedonije in da napravi enkrat mir na Balkanu.
Tiflis. 12. avgusta. Armenski vodje v Kavkazu se trudijo na vso moč, da pregovore prebivalstvo, da se več ne seli v Ameriko in inozemstvo, ker podeljena ustava je jamstvo, da se zboljša njih položaj, ki je bil dosedaj neznosen. Zajedno so ustanovili armenski vodje odbor, ki bo skušal izseljene Armence privabiti v staro domovino, kjer se jim obetajo boljši časi. Kakor znano, so bili Armenci dosedaj najbolj preganjani narod v Turčiji. Kje je najbolj tlačil prejšnji sultanov zasebni tajnik, Izet paša, ki se sedaj baje mudi v New Yorku.
Okoli tisoč Armencev, ki so se zbrali v Batumu, da se prepeljejo v Ameriko je opustilo svoj načrt in sklenilo, da ostanejo doma.
-o-
"ŠALOMA" NE SME PLESATI.
Policijski kapitan rešitelj morale v
Newarku.
Newark, N. J., 12. avgusta. Vodja predstave za dobrodelne namene, ki se bi morala včeraj vršiti v Electric parku je bil precej presenečen, ko je zvedel, da je newarski policijski kapitan rešil mor&lo svetovnega mesta Newark a.
Policijski kapitan Brown je bil namreč pričujoč pri ^popoldanski predstavi in se posebno zanimal za ples, ki ga je plesala neka Spanjolka Carola, in ki se zove "Salome". Ko je bil ples končan, je stopil kapitan na oder in zapretil plesalki, da jo bode zaprl, če bode še nadalje skušala plesati.
Denarje v staro domovino
peiOjamo:
M 19.35............ M kroa
sa 20.45 ............ 100 kron
ca 40.90 ............ 200 kron
sa 102.25 ............ 500 kron
sa 204.00 ............ 1000 kxon
as J- "............ few * >b
Poitorina J« viteta pri tek Doma m
i plačajo bras vinarja
Nmie denarne poiOJatve izpia£«jt c. kr. mita! hranilni nad ▼ 11. 4» lilMk.
Dona-Je oaa i wlrtl j« uUpsdft.
>	M ▼ fotorial t
f- a »J} sofist
Order aH pa V«v Toik Bask Dreti
nAixuxmoo,
10« Orewiefc ft, Km T«t, HM It OWr Ara, X.
Nizozemska grozi predsedniku Častni.
NIZOZEMSKA VLADA JE ŽE PRIPRAVILA VOJNE LADIJE, KI ODPLOVEJO PROTI V E-N E Z U E L I.
Iz domačih Ink so odplnle na pot proti Venezueli tri vojne ladij e.
RAZNE PRIPRAVE.
Willemstad, Curacao, 12. avgusta. Kolonij^ka vlada se pripravlja na vojno proti predsedniku republike Venezuele. Na enem izmed bližnjih otokov so priredili postajo za brezži- I čni brzojav, in včeraj je odplula kri-žarka Gelderland proti otoku Aruba, i kamor je prepeljala večjo zalogo | orožja in streljiva. Otok Aruba je bil dosedaj popolnoma nezavarovan proti sovražnemu naipadu.
Pismo iz Maraeaibo naznanja, da je olplul venezuel.-ki parnik Felix /. večjo posadko vojakov na krovu proti maraeaibskemu zalivu. Venezu-clska vlada trdi. da je poklala vojaške čete proti ustašem.
Haaqr. Nizozemska. 12. evjrusta. Danes je odplula iz vojne luke velika kri žarka Jacob Ilcen'-kerk proti c-a-raibskenm morju. Ivrižarka Frees-land, ki je bila odpoklicana iz norveških vod. je dobila povelje, da odide za imenovano vojno ladijo. Nizozemska ima v svojih kolonijah že tri vojne lajije, in dve ste na potu.
Amsterdam. Nizozemska, 12. avgusta. Tukajšnji list "Handelsblad" je baje iz zanesljivih virov zvedel, da je vlada pozvala vojni ladiji Holland in T'treelit, ki se sedaj mudite v ca-raibskih vodah, da se nemudoma pripravite za na daljno odpotovanje. Tudi te dve vojni ladiji ste namenjeni najbrž proti Venezueli.
Willemstad, Curacao, 12. avgusta. Guverner provincije Curacao, ki je nizozemska kolonija, je danes objavil brzojavno pismo nizozemske kraljice Viljemine. V pismu navaja kraljica, da je o položaju, ki grozi ugledu Nizozemske popolnoma poučena, ter da bo znala varovati nizozemske pravice, dasi bi raje videla, da bi se vsa zadeva poravnala mirnim potom.
Washington, 12. avgusta. Državni oddelek naše vlade skrbno motri ves položaj, ki se razvija v earaibskem morju. Znana Monroe doktrina bo prišla, kakor se zatrjuje kmalu do svoje veljave. Zjed. države ne bodo mirno gledale, da se utikajo inozemske vlade v politiko ameriških republik, po znanem geslu: Amerika Ame-rikancem!
Iz Avstro-Ogrske. Srbski "zarotniki".
NA HRVATSKEM SO PRIJELI 27 TAKOZVANIH SRBSKIH "ZAROTNIKOV", ^.T? ZAHTEVAJO SVO-
*
JE PRAVICE.
Vse bodo sodili in kaznovali zaradi veleizdaje; strah pred Jugoslovani.
KRALJ EDWARD PRI PRAN JOSIPU/
Politika in policija.
Včeraj je pomožni policijski komisar Hanson v New Yorku prišel na policijsko postajo št. 20 v New Yorku in grozil vsem modrosuknježem, da zvesto opravljajo svojo dolžnost ter spolnnjojo predpisane odredbe. Posebno naj se ne ozirajo na politikar-je. Pripetilo se j« namreč zadnje Čase, da so politikarji grozili raznim policajem, da bodo prestavljeni, če bodo zapirali salonarje ob nedeljah. Pomožni policijski komisar Hanson je bil namreč zadnje dnij večkrat povabljen na kosilo od nekega znamenitega newyorskega politikarja, toda v svojo žalost je sprevidel, da je morai kosilo sam plačati, za kar je sklenil, da se sedaj politikarjem osveti. Policisti se sedaj nadalje ne smejo pustiti upljivati po politikarjih, temveč natančno spolnjevati predpise od glavnega policijskega komisarja Binghama.
Deklica v dečkovi obleki
Waterbury, Conn., 12. avgusta. Tu so danes prijeli 141etno Annie Mc Mahoj, ki je 4. julija pobegnila od doma svojih starišev. Spotoma je dobila obleko nekega dečka in se pre-ofolekla v njegovo obleko, ko si je lase popolnoma odstrigla. Ko so jo prijeli, je izjavila, da ji j« bilo jako težko občevati "with the boys" v ženski obleki, radi česar se j« oblekla v njih obleko in laglje z njimi občevala. Romantično Annie so pripeljali domov k njenim stariSem.
Dunaj, 13. avgusta. Iz Zagreba se brzojavlja, da so v Hrvatskej dosedaj zaprli 27 osob radi veleizdaje in zarote proti Avstro-Ogrski. Vsi jetniki so obdolženij da so se udeležili jugoslovanskega revolucionarnega gibanja in da so po vsej Hrvatski, Slavoniji. IIorceg-Bosni in južni Ogrski ustanovili posebne revolucionarne odbore, kterih namen je osvoboditi jugoslovanske dežele od avstrijskega jarma.
Kljub vsemu temu se ja avstrijska vlada >:a suds'j ne upa protesto-vati pri srbskem dvoru, o kterem se je že včeraj trdilo, da je pri zaroti proti Avs r;j: zelo kompromitovan. Pred vsem bode vlada čakala, da se končajo razprave proti jetnikom in &ele potem, a ko j«'i bode mogoče najti dokaze proti aretovaneem, se bode
bruila do srbskega dvora.
I.sl, Avstrija, ].'?. avgusta. Iz Cron-berga je dospel kralj Edward semkaj, da obišče cesarja Fran Josipa. ! Slednji je sprejel angleškega kralja na kolodvoru z vsemi vojaškimi ! častmi.
Kralj in cesar sta se iz kolodvora peljala v hotel Elisabeth, kjer je" bilo za angleškega kralja naročenih 30 sob. Vse ulice, ki vodijo do ime-I novanega hotela, so bile lepo okrašene z Zastavami in na vseh ulicah so tvorili avstrijski veterani špalir. V hotelu sta se oba vladarja razgo-varjala pol ure, nakar se je Fran Josip odpeljal. Kasneje se je kralj pripeljal v cesarjevo vilo, kjer mu je čestital z ozirom na Fran Josipo-vo šestdesetletnico vladanja. Potem sta oba vladarja skupno zajutrkova-la in tej pojedini so prisostvovali tudi razni nadvojvodi in nadvojvodi-nje, zajedno z različnimi diplomati. Popoludne sta se oba vladarja peljala skupno na sprehod.
Avstrijski minister inostranih del in angleški tajnik inostranih del sta £e skoraj vse popoludne posvetovala o položaju na Balkanu in baje se bo Angliji posrečilo pridobiti Avstrijo za svojo zaveznico. Oba sta zavzemala stališče, da je treba sedaj s Turčijo sočustvovati in vse opustiti, kar je bilo smatrati kot zapreko razvoja moderne Turčije. Avstrijsko časopisje je takoj zvečer izjavilo, da je vsled obiska angleškega kralja pričakovati, da si pridobi sedaj Avstrija tudi naklonjenost Rusije in njene zaveznice Francije, kar pa seveda Nemčiji niti malo ne ugaja.
IZ INOZEMSTVA.
Nizozemski poslanik. — Škandal v gledišču. — Potovanje angleškega kralja.
Florenca. Italija, 10. avgusta. Včeraj je v tukajšnjem opernem gledišču vodil glasbo znani glasbenik Pie-tro Mascagni. Gledalci so pa kmalo pričeli nanj metati gnilo Čebulo in so pri tem pogodili neko pevko. Masca-gni je potem ghniiSčp ostavil in izjavil, da on ne vodi glasbe v gledišču, kjer igra čebula največjo vlogo.
Cronberg, 11. avgusta. Nemški cesar Viljem je dospel sera, da pozdravi angleškega kralja, ki je na potu v Marijine toplice na Češkem.
Port of Spain, Trinidad, 11. avgusta. Sem je dospel nizozemski parnik Christiansted, na kterega krovu ae mudi izgnani nizozemski postarik. Poslanik se je podal takoj na poStni parnik Atrato, nakar se odpelje mi* mo Sonthamptona v Haag, kjer bo svoji vladi poročal o natančnem položaju v Venezueli.
GLAS NARODA"
(Stovenie Daily.)
Owned and published by the VEN1C PUBLISHING COMPANY
(m corporation.) FRANK 8AK8ER, President. VICTOR YALJA VKC, Secretary. LOUIS BEN EDI K, Treesnrer.
Poletje.
Place of Bnsme« of the corporation end a^diMM of abeve officers: 109 Greenwich ■I I art, Borough of Minhattan, New York
Sa iMa retya Hat u Ameriko in
Otnado.......
m poi lota ..«•••• M teto sa mesto New York . m pol leta sa mnto New York M Evropo sa ree leto . . . M ii •• pol l®ta . . . oefcrt leta
$3.00 1.50 4.00 2.00 4.50 2.50 1.76
f ii ti	w	....
Evropo pošiljamo skupno tn številke.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-~ nedelj in praznikov.
«QLA8 NARODA"
("Yoke of the People") every day, ecoept Sundays and
Holidays. Subscription yearly $8.00.
(Advertisement onfmgrccment.
Dopisi brex podpisa in oeobnosti se ne 'jo.
naj se blagovoli poeiljati po Order.
Pri spremembi kraja naročnikov aroeimo, da ae nam tndi prejšnje blvalliče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in posiljatvam naredite naslov: "GUAS NAHODA"
too Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector.
—♦
Meslo New York nam nudi sedaj, v posameznih delih dokaj čudne in tudi žalostne slike. V osrednjem in gorenjem mestu, na velikih trgih in i lepih ulicah vidimo mnogo hiš zaprtih, kterih okna so skrbno s pobarvanimi deskami zabita. Pogled na take hiše ni prijazen, kajti cele ulice izgledajo tako, kakor da bi tamošnji stanovniki izumrli. Vse palače v teh delih mesta so ostavljene in tvorijo ravno tako mrtve palače, kakor so one ob Canale Grande v Benetkah. Toda te zaprte palače govore več, nego cela knjiga, kajti one nam pripovedujejo, da njihovi krasni notranji prostori njihovim stanovnikom tekom poletja ne nudijo onega razvedrila, kakor dežela. Vsi ti stanovniki, večinoma milijonarji, so odpotovali na sever, k morskemu obrežju in h canadskim jezerom, da tam v svojih poletnih palačah uživajo prijeten poletni hlad in z njim zajedno ravno tako prijeten "dolce far nien-te". Oni imajo np, razpolago milijone in radi tega žive brez najmanjših skrbi v vednih zabavah, v ved-nem veselju.
V množili ozirih je tudi to smatrati simptomom bolezni na našem družabnem, kajti ta bolezen se je pričela sedaj razširjati tudi na manj ' premožne ljudi, kteri si iz svojih sredstev pravzaprav ne morejo dovoli-°	ti, da bi prebili poletne mesece v
Te dni je nastal v našem mestu krasnej poletnej naravi in severnem velik in nevaren požar, pri kterem hladu. Vsled tega so prisiljeni našo zgorele štiri osobe, dočim je bilo pravljati dolgove, samo da zamorejo osem nadaljnih ljudi nevarno ranje- poletje prebiti na severu, nih in petnajst si jih je rešilo svoje Vzroke te pojave ne moremo pre-iivljenje le s skrajnim naporom. I'o- iskovati, vendar je pa nam znano, licija m gasilci so dognali, da je bila da je glavni vzrok tega pojava lak-omenjena hiša zažgana po italijan- komišljenost in brezskrbni tempera-skej Jopovskej organizaciji zavratnih »ment večine Newyorcanov. morilcev, znanej pod imenom La ila- Neprestano se slišijo pritožbe, da no Nera.	je Xmv York najdražje mesto na
.S tem je pa bila vsa stvar konča- svetu, da se pri nas leto za letom na. Ako bi ta zločin napravil kak potrebuje za vsakdanje potrebščine navaden zločinec, oziroma ako bi kak vedno večje svote denarja in — ker «)ru<ri lopov hišo za/.gal, potein bi vsa Več denarja ni mogoče dobiti, je tre-polieija in vse mestne oblasti sled- ba naravno delati dolgove, koji pa njega marljivo iskale in dosegle pri vodijo, končno vendarle do banke-tem kolikortoli uspeha. Toda — La rota.
Mano Nera — pri tej se vse iskanje________
samo ob sebi konča in nihče se več ne zmeni za požar, ki je zahteval toliko žrtev in ki je bil za marsikoga tako nevaren.
Italijanske lopovske družbe že leto dni vznemirjajo vso javnost v našem mestu. Požigi, umori, napadi z bombami, odvajanje otrok, izsiljevanje in tatvine so pri nas sedaj na dnev- z veliko napetostjo se je prieako-mem redu in vsa zakonita organiza-, valo, kako stališče zavzame češka «ija našega velikanskega mesta ne SOcijalna demokracija — ki je v zad-jmore priti do živega omenjenej or- njem času dokazala, da se spretno
La Mano Nera.
Novo Slovanstvo v soci-jalno-demokratični luči.
^anizaeiji italijanskih roparjev in jmorilcev. Radi tega prav lahko in povsem smelo trdimo, da imamo o-praviti z državo v državi, kterej ni ioa nikak način mogoče storiti konca.
podreja neizogibnemu procesu nacionalizacije — k praškemu slovanskemu shodu, oziroma h gibanju, ki je njegovo jedro: k novoslavizmu ?!
In češka soeijalna demokracija je zavzela odločno stališče, ki je le v
y Abbruzzih na Italijanskem so	fast tej poglavitni slovanski prole-
pred par leti postali roparji gospo-	tarski stranki in v tolažbo za vse
«larji. Italijanska vlada se za te ro-	Qne, ki verujejo v bodočnost Slovan-
parje dolgo časa ni niti zmenila in	stva. Znani češki socijalno-demokra-
«ni so lahko gospodarili, kakor se	ti£ni pisatelj in mislec F. V. Krejči
jim je poljubilo. Gospodarili so v	je priobčil v češki socialistični reviji miru, baš tako, kakor gospodarijo se- jAkademie" temeljito študijo pod
Jaj pri nas, ko se nihče, oziroma ni	naslovom "Novo Slovanstvo" in ofi-
jedna oblast ne zmeni za nje. Šele	ei jelni organ češke socijalne demo-
poteru, ko je vsa stvar postala splo-	kracije 1 'Pravo Lidu" je ta članek
šen evropski škandal, pričela je tudi	ponatisnil. Gre torej za oficijelno
italijanska "kulturna"' vlada posrer	j7jaVo stranke.
dovati in tako je tekom treh let sto-	čitatelje bode gotovo zani-
rila konec banditom v Abbruzzih.	malo v veliki mer£, da posnamemo v
Potniki zamorejo sedaj po onem go-	„lavnih obrisih ta zanimivi članek
jrovju mirno potovati.
Priče smo važnega in komaj pri-
Pri nas na kaj tacega naravno za	,	.„„„„!.,.
, . „ .	* j" Čakovanega preobrata: slovanska ide-
»edaj se ni misliti in tako se tudi	,,	... _
. , „	,	, . ia stopa na tla pozitivnega dela.
nit, malo ne čudimo ko je i.edaj po- j ^ ^ stari ^ RollAra in šafa_
kojni lazihrvatski "Narodni List j ^ ^ ^ ^ oh]iki Potovanie
ie pred par dnevi v nekem članku trdil, da je osnoval poseben odbor, dri bode prišel v uredništvo našega lista, da tu osveti pravice, ko je smo izkazali po Zottiju varanim Hrva-
poslancev Kramara, Hribarja in Hli-boveckega v Petrograd je imelo ta neutajljivi uspeh, da je pokazalo zanimanje ruskih liberalnih življev za lovansko vzajemnost, da, celo mož-
.	- i MUVailSftU \ iajcmuuov,	-------
tom, k t ere pravice smatra imenovani	. i;v -
. . , ;	___A.	! nost rusko-poljskega zblizanja----
Skepsa, s ktero smo mi (t. j. socia-
list za — krivico, koja se godi imenovanemu Zottiju. To grožnjo smo I ^^i'®«** *."""	11 ,,-"]■ ^_____ c iisti) svoje čase upravičeno odbivali
slovanske fantazije naših narodnjakov. in nasprotstvo, ki smo je čutili
ali vzeli na znanje in naravno so jo vzele na znanje tudi pristojne ob-
.	.	„ „ .	proti njim radi njihovega reakcijo-
Koliko se je pri nas v New \orku	„ „ tom clllx„n„
,	•	narskega ozadja,, mora v tem slučaju
že storilo, da se napravi najnevar-	1	*	i1 "
... ... ..	. ...	t	utihniti! Kajti, to novo gibanje za
ueiši italijanski organizaciji zavrat-	,	• •	«
,,J	J _ " v -	•1	slovansko zblizanje nima ničesar o-
uih morilcev, La Mano Neri, konecT	.	. . .
™ , . '	.. .V.*-«-	praviti s.starim carofilskim pansla-
liosedaj skoraj ničesar! Petnajst	»'	. .
....	.	,	.	mmom. nastopa tudi pod novim lme-
tnili ionov velja nase mesto na leto	r	cinB«„etvB
J ... .. • • T .	noui neoslavizma, novega blovanst\a. samo vzdrzevanje policije. Leto za __
c	.	ki ne računa vec z Rusko kakor sa-
letom se pri nas reformira, ustanov-	„	.
. .	„. , . ...	modržavo, mar\ec kakor s konstitu-
lisio se posebni oddelki detektivov	»
,	cijonalnim narodom, in proglasa, da ■n polieije, kten se pa potem zopet J	.
* .	••	m • •	hoče stati na polju enakosti, svobode
razi de jo. Pohcaji bo transferirani	notc
i j* in sem, kakor pri plesu v kvadri-	in bratstva.
|ji _ toda Mano Nera še vedno Avtor razlaga potem na podlagi
živi in še vedno vsej javnosti in	historičnih in socijologičmh pojavov,
vsem našim meščanom preti.	<la Slovanstvo je nekaj več, nego le
In meščani vse to mirno gledajo	rasa (pleme): nektere okolnosti mu
ter dopuste, da se požigajo v mestu	pritiskajo značaj, ki se bliža pojmu
Liže. -ia se mečejo bombe in da so	naroda. Dokazuje, da pojem Slovan
italijanski umori na dnevnem redul	je popolnoma nekaj druzega, nego
_______ _ ^ „ ___German ali Roman. "Okolnosti, ki
pridajejo slovanskemu plemenu ana-Poljaki proti trozvesi.	naroda, sta zlasti dva: skupni je-
Poljski klub avstrijski je imel te	zik in skupni interesi. Imajo li vsi
sejo, v kteri je prišlo do burnih	ti narodi enaka imena skoraj za vse
onstracij proti Nemčiji. Klub je	glavne stvari v naravi, za oznaževa-
resolucijo, naj Avstrija iz-	nje lastnosti in najvažnejših Sinov,
is trosveze.	in ima li njih govorica skupno gra-
matično podlago, potem sme se govoriti o skupnem jeziku. Da ni prišlo do skupnega slovstvenega jezika, to je zakrivil tok politične zgodovine in kulturnih gibanj; ali gotovo je, da bi se to bilo ob drugih okolnostih moglo zgoditi... Znanje enega slovanskega jezika je tujcu ključ — k spoznavanju vseh ostalih. Bes je, da se Slovani ne umevajo takoj na prvem sestanku, vsled - česar je na-vstal dovtip o nemščini kakor vse-slovanskem jeziku. Ali Francoz iz severa s Provengalom, praški Nemec z berolinskim Nemcem se tudi ne umevata, vendar imajo kljub temu enoten slovstveni jezik. Čut skupnosti jezika je v vseh Slovanih globoko ukoreninjen, prodira iz filolo-gičnih krogov tja do mas ljudstva in učinkuje na njih narodno zavednost ter jo pribarvuje s posebno nianso, kakor je ne nahajamo v germanskih in romanskih narodih. Tudi najbolj priprosti češki človek čuti v svojem razmerju k narodu ta prizvok Slo-vanstva in čuti nasproti drugim Slovanom simpatijo ne samo radi davnega predhistoričnega plemenskega izvira, ampak simpatijo na podlagi živega jezika in duševnega življenja, čigar izraz in nositelj je jezik."
"Slovani imajo skupne interese. In to se sme trditi brez ozira na njihove spore in proverbijalno neslogo. Kakor je že od davnih časov južne in zapadne Slovane zbliževala turška nevarnost v dobah, ko ni bilo še slovanske ideje In ko se je ta solidari-teta pojavljala po skupnem interesu za pravo vero, tako zbližuje zapadne Slovane v novejši dobi pritisk modernega nemškega nacijonalizma. A že ta nevarnost, preteča od tujih ras, zadostuje, da vzdržuje v vseh slovanskih plemenih zavednost o skupnem interesu in o potrebi skupne obrambe. Komur bi se zdelo, da je ta zavednost vendarle slaba, naj se spomni. da zavednost skupnega narodnega interesa ni bila pri Nemcih za časa tridesetletne vojne gotovo nič močnejša; in vendar je tu šlo za narod, o čegar enotnosti bi si danes nikdo ne upal dvomiti. Skupnost interesov pri slovanskih narodih izvira tudi iz podobnosti usode.
To vse pa povišuje slovansko zavednost nad sam spomin o krvnem sorodstvu in tvori iz njega motiv dela. razvoja in življenja."
"Slovanstvo je torej več, nego rasa, in četudi ni še narod, bliža se vendarle temu pojmu. Kdo zna sicer natančno določevati meje med raso, plemenom in narodom? Te besede so jako elastične in kakor dokazuje izkušnja, preminjajo svoj pomen po historičnih dogodkih. Ako se Slovanstvo ne daje natančno uvrščati v kategorije, ustvarjene po narodnostnih razmerah v drugih pokrajinah Evrope, pa ne priča to cisto nič proti eksistenciji Slovanstva kakor celotne in žive skupine, marveč priča to-le o tem, da v razvoju narodnostnih skupin prihajamo k novim skupinam, za ktere nimamo takoj imena in klasifikacije. Slovanstvo kakor etnografično dejstvo traja od vekov ali kakor zaveden organizem je za Evropo nekaj novega in sam si išče še le formo, v ktero bi vtelesil svoj čut enotnosti. In ko jo najde, pa bode teh skoraj 150 milijonov ljudi predstavljalo ogromno in v nekem smislu popolnoma novo skupino, ki sicer ne da mora imeti vpliva na spremembe državnih mej, ali vtndar kakor činitelj kulture in izraz skupnih idej in interesov poseže močno v zgodovino sveta."
Avtor dokazuje, da se to novo zbliževanje slovanskih narodov ne protivi glavnim naprednim strujam dobe, marveč da ravno te poslednje ga provzročujejo in podpirajo. Kakor so vpliv francoske revolucije, moderna literatura romantizma in politični liberalizem — torej izključno sile razvoja in napredka — pro-budili slovanske narodej ravnotako je to novoslovanstvo sad ruske revolucije, torej produkt naprednih ten-dencij, nikakor pa nazadnjaških. Slovanstvo odgovarja tudi oni tenden-ciji naše dobe, ki ni prijazna malim skupinam in teži po združenju istih v velike celote. Tudi nivelizacijska tendencija današnje civilizacije je Slovanstvu le v prospeh, ker ista odstranjuje one ostanke starega duha, ki so poprej tvorili med poedinimi rodi ueprekoračljive jezove.
"Slovanska ideja ima torej ne-utajljivo bodočnost... Da se slovanska vzajemnost danes oživlja in da prehaja iz rok konservativnih naci-jonalistov in romantikov v roke liberalne buržoazije, je napredek, ki priča'o tem, da ta ideja ima življen-sko silo in da se daja spojiti s moderno izobrazbo in demokratičnim mišljenjem."
F. V. Krejči pa gre še globlje in dalje: on naravnost trdi, da prej ali slej tudi soeijalna demokracija bode primorana pečati se s slovansko idejo. Proletariat ne more na dolgo dopuščati, da bi kakor voditelji celih narodov nastopali v tej stvari le predstavitelje buržoazijskih strank. Današnje indiferentno prisostvovanje (t strani socijalne demokracije) pri
poskusih za slovansko zblizanje more imeti le pomen previdne rezerve, nikakor pa ne principijelnega zavračanja slovanske ideje! Socijalizem ne more z njenim uresničenjem nič zgubiti, marveč le pridobiti."
Solidariteta slovanskega proletari-jata bode nasproti mednarodni soli-dariteti bolj živa, bolj konkretna. .
"V oni meri — nadaljuje potem — kakor bode napredovala zavednost duševne in kulturne enote Slov&n-stva — in videli smo, kako najmočnejše tendencije današnjega napredka podpirajo ta proces — v isti meri se bode čim dalje več moglo govoriti o slovanskem socijalizmu kakor določenem in enotnem tipu. Značaj in Čnvstvovanje slovanskega plemena ne more ostati brez vpliva na razvoj socialističnega mišljenja v teh narodih, ravno tako, kakor se soci jalizem pri glavnih kulturnih narodih dosedaj ni ubranil vplivov narodnega karakterja in temperamenta.... Ako je Slovanstvo rasa bodočnosti, je že s tem označeno, kako važna uloga mu pripade na bodočem urejevanju sveta, in s tem je tudi povedana zveza med slovansko idejo v njeni novi obliki in socijalizmom. Program novega Slovanstva določujejo za sedaj še buržoazijski liberalci; ali gotovo ni daleč doba, ko se na starem snu Kollara in Šafarika zamisli tudi soeijalna demokracija slovanskih narodov.''
♦ * »
To je v glavnih obrisih članek F. V. Krejčfja in oficijelna izjava češke socijalne demokracije o Slovanstvu. Le s težkim srcem smo (da ne bi postali predolgi) izpustili marsikaj lepega v tem sploh krasnem članku. Isti dokazuje na eni strani velikanski pomen sedanjega slovanskega gibanja. a na drugi strani, da se Češka soeijalna demokracija mogočno razvija k nacijonalizaciji, ne glede na svoje internacijonalno socijalistie-no stališče. Saj sam Krejči pravi z drugimi besedami: "Glas krvi na koncu konca se vendar odzivija."
In slovenska soeijalna demokracija? Zavist nasproti Cehom nas obdaja. ko mislimo na njo. Pač boljšega jej ne moremo priporočati, nego naj hodi pridno v šolo k češki — socijalni demokraciji!
Spisal F. Mrak.
( Nadal j e van j e.)
Mladi mož je vzel iz žepa pisemce, ki je je gospod Mesesnel naglo prečital. Med čitanjem se je razjasnil mastni obraz nekdanjega ko-
eijaža.
"Prosim, gospod baron, izvolite sesti", je zdaj dejal gospod Mesesnel z največjo prijaznostjo in lastnoročno primaknil mehak fotelj. "Izvolite, gospod baron! In prosim, oprostite, gospod baron, moje vedenje. Mislil sem, da ste kak agent. Saj si ne morete predstavljati, s kakimi zvijačami se agentje vtihotap-Ijajo pri trgovcih in kaki ljudje nas nadlegujejo. Prosim, gospod baron, oprostite!''
Mesesnela je bila zdaj sama prijaznost.
"Kar se tiče tistih tisoč kron, le povejte Rakovcu. da se za nje nič ne mudi. Njegov oče je moj stari prijatelj. Že zaradi očeta mu podaljšam rok. Sicer pa imam tndi mladega Rakovca prav rad, dasi je nekoliko preveč lahkomiseln.''
"Hvala za vašo prijaznost."
"A zakaj mi niste sporočili svojega imeriST gospod baron T Ne bil bi vas pustil čakati in stvar bi bila že davno v kraju."
"Mislil sem, da je ime postranska stvar, ko me ne poznate."
"Kaj vendar mislite, Rakovec nam je že mnogo povedal o svojem prijatelju baronu Herbertu. Spomnil bi se bil takoj vašega imena."
Baron Herbert se je molče priklonil.
"Če se prav spominjam", je nadaljeval Mesesnel, "je vašo rodovi-no zadela velika nesreča; vaš gospod oče je bil od brez verskih borzi-jancev prevaran za vse svoje premoženje. ''
"To je resnica", je potrdil baron Herbert. "Nekoliko je bil moj oče pač tudi sam kriv. Hotel je pomnožiti svoje skromno premoženje, a kot uradnik ni ničesar razumel o kup-čijskih stvareh in je tako prišel ob vse.''
"Da, da", je vzdihnil Mesesnel. "In vi, gospod baron, ki ste bili oft-■eir, ste morali popustiti vsled tega vojaško službo.''
"Moral sem kvitirati", je dejal baron Herbert, "in sem zdaj ponižen pomožni uradnik pri splošni zavarovalnici."
"Vem, vem", je sočutno vzdihoval Mesesnel. "Pravila mi je to vaša edina so rodni ca, s ktero sem že davno znan. Plemenita gospa je to, ki jo jaz viseko spoštujem. In tndi
hvaležen sem ji. Moja žena mi je zgodaj umrla. Jaz sem priprost človek in tudi Časa nimam, da bi nadzoroval vzgojo svoje hčere in svoje nečakinje. Obrnil sem se do gospe Andriollijeve, vaše sorodnice, naj mi izbere vzgojiteljico, in preskrbela mi je damo, ki je pravi biser. Gospa Katarina Božič, uradniška vdova je to. Ali jo poznate 1'1
"Ne."
"Po pravici vam povem, vse žive dni bodem vaši sorodnici hvaležen, da mi je dobila to vzgojiteljico."
Ker se baron Herbert za Mesesne-lov hvalospev na vzgojiteljico gospo Katarino očividno ni »»nimal ter se začel ozirati po svojem klobuku, je Mesesnel hitro ubral druge strune, prav kakor bi mu bilo mnogo na tem, da svojega gosta še nekoliko zadrži. Imel je pač nekaj na srcu, pa ni mogel s svojo željo takoj na dan.
"Rekli ste, da ste sedaj pri splošni zavarovalnici pomožni uradnik", je dejal Mesesnel. 1' To vendar ni služba za moža vaše vzgoje. Aristo-krat, bivši oficir..."
Herbert je s trpkim usmevom odmahnil z roko.
"Aristokrat — a kakšen", je vzkliknil s posmehom. "Moj oče je služil nad štirideset let državi zvesto in požrtvovalno za slabo plačo, a za svoje delo bi ne bil nikdar postal baron. Šele ko je neki dvorni dami pomagal iz stiske, so se zmisli)i njegovih zaslug za državo in mu dali visoki red. In oficir sem bil, pravite. Ali veste, da je oficir človek, ki se zna sicer brezhibno obnašati, sicer ' pa se ni ničesar naučil in si le z naj-, večjo težavo zaslužil košček kruha, če je vsled nemilih okoliščin ali po lastni krivdi moral sleči uniformo. ; Ko bi moj oče ne bil postal baron in ko bi jaz ne bil postal oficir, bi se mi najbrže. dosti bolje godilo."
Gospod Mesesnel je pazno poslušal svojega gosta in mu je tudi prikimaval, a to le iz stare navade. Ni se pa strinjal s tem, kar mu je bil posedal baron Herbert, nikakor ne. Zdelo se mu je nasprotno, da je baron svojemu očetu premalo hvaležen. "Kdo se briga za to, kako je stari Herbert postal baron'je sam pri sebi mislil Mesesnel, *4 fant naj bo vesel, da je baron, ker je baronstvo za mladega moža več vredno kot sto-tisoč kron."
Stari Mesesnel je živel že toliko časa v Trstu, da si je bil popolnoma osvojil nazore tržaških trgovskih bogatašev, kterim je plemstvo cilj najsmelejših nad, baronstvo pa vrhunec sreče. Baron Morpurgo, baron Rei-nelt... kako se je to slišalo. Ne, ^tari Mesesnel se nikakor ni ujemal z nazori barona Herberta, a bil je prav zadovoljen, da jih je slišal in si jih dobro zapomnil.
"Ostro sodite, gospod baron, morda preveč ostro. Vzrok je najbrže ta, da hodite premalo v družbo. Mož vaše vzgoje in vaših navad seveda ni srečen v skromni službi pomožnega zavarovalnega uradnika, a ko bi več hodili med ljudi, ko bi se malo bolj veselili svojega mladega življenja, bi za zdaj laglje prenašali svoj malo sitni položaj — medtem si bodete pa ' že pomagali do boljšega kruha. Meni ! bi bilo v posebno veselje in v čast, i če bi hoteli včasih obiskati mojo hi-j šo. V soboto na primer bodemo v i moji hiši praznovali god moje hčere. ; Obiščite nas takrat. Zbrali se bodo samo najboljši znanci s svojimi ženami in hčerami in mladi gospodje, ki jih dobro poznam. Prav lepa družba bode in čisto po domače bode. Pridite torej, saj pride tudi Rako-vee.7'
Hvala za prijazno povabilo, gospod Mesesnel. Vaša ljubeznivost je tolika, da res ne vem, kaj naj rečem drugega, kot da pridem."
"Ljubo mi je to, prav ljubo", je zatrjeval Mesesnel in krepko stiskal roko poslavljajočemu se baronu ter ga spremil do vežnih vrat, na veliko nevoljo zale hišne Anke, ki je bila ves čas prisluškovala na vratih in upala, da se z baronom vsaj pri odhodu malo bližje seznani.
Ko se je gospod Mesesnel vrnil v svojo sobo, je njegov tolsti obraz žarel zadovoljnosti. Živahno je hodil po sobi gor in dol ter se zdaj in zdaj polglasno zasmejal.
"Kot nalašč", je mrmral, "kot nalašč. Baron avstrijski baron, iz ugledne rodovine, mlad, eleganten, fino vzgojen in brez denarja — kot nalašč, kot nalašč."
JAVKA ZAHVALA.
Cenjeni direktor
Collins N. Y. Medical Institute:
Odgovarjajoč na Vaše pismo Vam naznanjam, da sem popolnoma zdrav. Srčno lepo se Vam zahvalim za Vai trud in zdravila ter Vas hočem vsakemu priporočati, naj se na Vas obrne za pomoč.
Se Vam še enkrat zahvalim in lepo pozdravim, Vaš slovenski rojak
Janez Grive,
Box 236, Aurora, Hfitm-....... ...............
Slovensko katoliško
podp. društvo
i

svete Barbare
----'O
Zjedlnjene države Severne Amerik«.
Sedež; Forest City, Pa.
orpoHranodiMSI. januarja I903 v drŽavi PMtruytvasdBb
■ O' e
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374* Tona* Gtj, Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, Wast Mineral, 3 L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box «07, Forest Gty, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th 8L, Cleveland, Oku. Blagajnik: MARTIN MUHlC, P. O. Box 637, Forest City, ffc
NADZORNIKI: ' MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest CUy, KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 6*/ Forest (Sty, PX FRAN KNAFELJC, LL nadzornik, 909 Braddoek A venae, tk desk, Ps.
FRAN SUNK, HL nadzornik, 60 Mill St., Lazerne, Fa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAB, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETEBNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa, IVAN TORNlC, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, F. O. Forest City, Pa.
Društveno glasilo Je "GLAg NARODA".
f
Vse parobrodne dražbe so znižale cene za prekmorsko vožnjo.
Kdor rojakov želi potovati v staro .'domovino, naj se v tej zadevi obrne na
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich Street,	NEW YORK^CITY-
6104 St. Clair Ave., N. E.,	CLEVELAND, O.
Kje je moj brat ANTON ULE? Pred tremi meseei sva bila skupaj v gozdu pri St. Mary's, Pa., (P. O. Straight) v takozvanej Mr. Hubert's Camp. Za njegov naslov bi rad zvedel: Frank Ule, 4713 Charles St., Sta. 0, Collinwood, Cleveland, Ohio, . (3x v 2 d 13-8)
NAZNANILO IN ZAHVATiA.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša preljublje-na hčerka, oziroma sestra in svakinja goepiea
F. KORENCAK
dne 10. t. m. ob 2. uri zjutraj v 22. ; letu starosti, torej v cvetočih letih, ■ po dolgotrajnej bolezni, pre videna s i sv. zakramenti za umirajoče, mirno ! zaspala v Gospodu.
Ranjka bivala je v tej deželi 5 let ali žalibog vedno je bolehala. Na-užila se je bolezni še v Ljubljani pri obiskovanju šoL Nemoremo si drugače misliti, ker v avstrijskih šolah so gnezda jetik.
Truplo predrage ranjke se je danes ob uri zjutraj prineslo v tukajšnjo cerkev. Po sv. maši odpeljali smo nje truplo v bližno mesto Cumberland, Md., in ga položili na pokopališču sv. Petra in Pavla k zadnjemu počitku.
Zahvaljujemo se vsem rojakom, kteri so nas v tem žalostnem času tolažili in nam pomagali. Priporočamo ranjcQ^v molitev in blag spomin.
Gormania, W. Va., 12. avg. 1903.
Žalujoči:
Anton Korenčan, oče; Neža Koren-čan, mati; Antonija Korenčan, Marija Korenčan in Ivanka Russ, sestre; Josip Buss, svak.
največji ia najcenejši
Na pomoč!
NAZNANILO IN PBIPOBOČILO.
Cenjenim rojakom in naročnikom v Braddocku, Pa., in okolici naznanjamo, da je za isti okraj naš zastopnik
j. A. GERM, P. O. Box 6, Braddoek, Pa.; ker je z nami v zvezi, ga vsem toplo priporočamo.
Frank Sakser Company.
H$
ni kakih sitnosti tko
kupi 5 vožni listek za svojce ali prijatelje iz stare domovine v Zjed. drlave, pri FR. SAKSER C O.. 109 Greenwich St., New York-
Znano je vsem rojakom v Zjed. državah potom časopisov, da je nesreča doletela vas Bled ob prekrasnem blejskem ježem. Škoda je za naše siroma* sne razmere velikanska, kajti znaša pol milijona kron. Vas se ima graditi po novih načrtih in naši vrli Gorenjci so zelo prizadeti glede novih predpisov. Ni nam risati nesrečo v pravem pomenu, pač pa zopet trkati na dobra slovenska srca. Hude čase imamo v tej deželi letos, marsikedo je brez posla, a naj mi ne zamerijo rojaki, da kljub temu trkam na njih dobra srca. Dragi rojaki, kteri ste toliko srečni, da imate delo, posezite malo v žep in
žrtvujte par centov za naše sobrate na Bledu; vsak nikel bode dobro do-šeL Pokažimo ameriški Slovenci, da nam je naša domača gruda še vedne tesno pri srcn, in da Slovenec vedno in povsodi ljubi svojo milo domovino!
Frank Sakser.
Darovi naj se blagovolijo poslati na Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York; darovalce natisnemo v listu v znak pobotnice; novce pa potem pošljemo županstvu na Bled.
NAZNANILO.
Članom društva sv. Alojzija št. 31 J. S. K. J. se tem potom naznanja, da priredi bolnišnica v Braddocku, Pa., dne 26. avgusta veliko parado
po mestu v proslavo nove bolnišnice. Nase društvo bilo je povabljeno in smo pri zadnji seji dne 9. avgusta enoglasno sklenili, da se udeležimo te slavnosti in da se nabava godbo, kte-ra stane $35; zato plačamo vsaki po 25c.
Društvo se zbere v društveni dvorani točno ob Vzl. uri zvečer. Ude-iežite se polnoštevilno, kajti kaj tacega še niste videli v Braddocku!
Objcdnem opominjamo vse one one brate, kteri dolgujejo društvu več kakor dva meseca, da nemttdo-ma poravnajo, inače se bode postopalo z njimi po društvenih pravilah. Vsakdo naj pomisli, če ne bomo prispevali, tudi bolnikov ne bomo mogli podpirati.
Vsi oni, kteri še niste napravili oporok, ste vljudno prošeni, da to nemudoma storite. Imena, kakor tudi naslov dedičev naj vsakdo natančno zapiše. Če je kdo čez 30 milj od društvene dvorane oddaljen, mora imeti potni list, ker če v slučaju smrti nima potnega lista, njegovi dediči nič ne dobijo. Toraj naj vsakdo na to pazil	ODBOR.
(5x, 2x n ted, 13—8)
"			w	
Jugoslo	vans	ka		Katol. Mota.
				
Inkorporirana dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
» o
URADNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOfi, 9483 Ewing Ave., Bo. Chicago, I1L Podpredsednik: JAKOB Z A BUKOVEC. (Radi bolezni na dopusta
Evropi-)	j]
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Mum. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIS, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GO V ŽE, P. 0. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-lock. Pa.	. r
ALOJZIJ VISANT, IL nadzornik, Cor. 10th Avenne A Globe Street, Booth Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, III- nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, |
Calumet, Mich.
IVAN KERŽIŠNTK, IL porotnik, P. O. Box 138, Bordine, Pa.
IVAN N. GOSAR, HI. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa.
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Joliet, I1L
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe ndov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOLŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po evojecn zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih druAev naj pošljejo duplikat vsakt pošiljat ve (udi oa glavnega tajnika Jednet*.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov aaj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Cal umet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritoibe.
Društveno glasilo je "GLAS NaROD^".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE. KAZENSKE OBRAVNAVE PRED DEŽELNIM SODIŠČEM V LJUBLJANI.
Za dimnikarja se je preoblekel.
Edvard Roš, slikar v Spod. Vodmatu, si je izumil poseben način sleparjenja. Preoblekel se je za dimnikarja in hodil po vaseh, trdeč, da je poslan od deželne vlade in okrajnega glavarstva v to svrho, da pregleda vse tiste hiše, ki so brez dimnika, češ, da jih namerava vlada takim hišarjem zgraditi brezplačno, le neke male prispevke mora dotičnik položiti. In kdor bi tega ne storil, bo kaznovan z denarno gli>bo. ali pa z zaporom. Rošu se je posrečilo od osem strank na ta način prislepariti 56 K, le dve stranki za 11K 85 v ni mogel v svoje zanke ujeti. Obdolženec pravi, da ga je k temu zapeljal neki Štampfel, kar pa ni re^, ker je ta leta 1903. umrl. Obsojen je bil na 5 mesecev ječe.
Tatinska ciganka. Matilda Brajdič, ciganka, pristojna v Pliberk, je poskušala pri zlatarju Eberlu na Mestnem trgu izmakniti zlat prstan z diamantom, kar se ji pa ni posrečilo, ker je gospodar prstan takoj pogrešil. Koj na to je pa vzela starinarju Francetu Krskovieu par lilae, jih je policija pri njej našla. Vzlic njeni ciganski nedolžnosti je bila obsojena na 3 mesece težke ječe.
Trije pretepači Janez Mlakar, go-
staca sin v Roglju, je bil jezen na Makovčevo rodbino. To sovraštvo je izviralo zaradi petelina, kterega je brat Janeza Mlakarja, slaboumni Tone, letošnji predpust ubil, kar so Ma-kovčevi orožnikom naznanili. Dne 29. marca t. 1. je nesel Nace Makove škaf vode iz vodnjaka v vežo. Mlakar ki je šel za njim, ga vpraša, zakaj je njegova mati obtoženčevo (Mlakarjevo) sestro ozmeijala. Mlakar ga udari z roko po glavi, potem ga pa vrže z vso silo ob tla. Z združenimi močmi se je vendar posrečilo Mlakarja iz veže izriniti. Obdolženec pa le ni še dal miru; prišel je kasneje, ko so Makov-čevi v sobi okoli mize sedeli, oborožen s sekiro, s ktero je zamahnil proti glavi Franceta Makovca, s krikom: 1' Zdaj boš videl, kaj so Prevški" in gotovo bi mu bil glavo preklal, da se ga ni v tistem trenotkn okolu pasa ovila Helena Makove. Ostrina sekire je zadela Franceta Makovca na desne naedlehti ter ga težko poškodovala. Nekaj tednov po tem dogodku je popival Mlakar z Janezom Grilom iz Podbrda, Alojzijem Klopčičem iz Po-žarnice in dninarjem Francetom Maj-oetom pri Janezu Bregarju v Brinju. Nekoliko od žganja opiti, so napadli prvi trije Majceta, ker je fante na korajžo klical. Mlakar ga je vrgel na tla in se vlegel nanj. Gril ga je udaril pod levim kolenom s kolcem, da se j« ta zlomil, Klopci č ga je pa še nato
ravno tja mahnil s kosom polena. Majeetu je bila zlomljena leva noga. (Jril priznava svoje dejanje, med tem ko tovariša tajita. Mlakar je bil obsojen na 15 mesecev težke ječe, Gril na 4, Klopčič na 3.
Sinica v osirju. Nedavno se je dogodil v Št. J. na Dolenjskem sledeči zanimivi slučaj: Na oboju pri svislih tik slamnate strehe so si bile napravile ose kakor drobna buča velik osir, kjer so bile varne s svojo zalega vred pred vremenskimi neprilikami. Osir, podoben sivemu klobuku, pa je začel živo zanimati sinico, ki je pobirala po bližnjem drevju škodljivi mrčes. Hajdi nad Čudno prikazen! Po blisko-vo se je zakropila siniea v osir, da je kar ovoj v plahticah frčal po zraku. To pa je bilo osam vendar preveč, vse razdražene jo osmode na piano, jwtem pa kar v sinico. Reviea so ni nadejala takega navala, toda naglo je razumela nevarnost, ki ji preti. Našopirila je torej perje kakor koklja in zletela v gosto vejevje bližnje trte, kjer se je skrila pred ljutrmi sovražnicami. — Ose so razdejani osir v treh dneh skoro popolnoma popravile in prenovile, sinica pa jih najbrže ne pride nikdar več dražit.
Ogenj. 28. julija popoludne je za-c"elo goreti v sušilnici Marije Steleto-ve na Poljanski cesti št. 26 v Ljublja- I ni slanina, ki je bila last mesarja Fr. Rodeta iz Device Marije v Polju. Oddelek reševalnega in gasilnega društva je bil naglo na licu mesta, a ni stopil v akcijo, ker so ogenj ified tem časom že domači pogasili. Rode ima 120 K škode. Ogenj je nastal vsled tega. ker je bila Rodetova preveč zakurila.
Aretovan je bil v Ljubljani brezposelni hlapec Ivan Plestenjak iz Le-^neira brda pri Vrhniki. Navedenec je pred kratkim popival z delavcem Ivanom Primškom in nekim prodajalcem sodovice. Ko so jih ob 9. zvečer postavili v neki gostilni zaradi nadle-žnosti pod kap, so se šli hladit v Šolski drevored. Ker jih je še žejalo, je šel sodovičar na Marijin trg po voziček s sodovico z namenom, da jim žejo ugasi. Ker je Plestenjak vedel, da ima Primšek v culici zavitih 100 K, mu jih je eskamotiral in odšel. Ko je policija Plestenjaka prijela, je imel pri sebi le še 52 K, za ostali denar pa si e »baje nakupil obleke, deloma ga je pognal pa po grlu. Oddali so ga deželnemu sodišču.
O te ženske. Služkinja Helena B. v Ljubljani je imela krojaškega pomočnika Ivana Sekulo za ljubimca. Pred kratkem pa -e njeno sree nehalo goreti za Sekulo, kteremu je dala "kor-bico". sroe pa je oddala kleparskemu pomočniku Viljemu Rodieu, nad kte-rim je Sekala od tedaj kuhal svojo jezo. Snoči pa se je hotel Sekala nad Rodi čem temeljito maščevati. Povabil je s seboj nekega prostata c. in kr. 17. pešpolka, s kterim sta čakala pred važnimi vrati v Janez Trdinovi
ulici Rodiea. Ko pride ta s Helenico do kritične hiše, zapazi, kako maščevanja željno pričakujeta vojak in Sekula z odprtimi noži osvete. Naglo jo pocedi, kar so ga mogle nesti noge in se s tem rešil napada, Helenica pa je ostala sama in veselilo jo je, da se njenemu angelčku ni pripetilo nič zalega.
Napad. Ko so šli 17. julija fantje iz Dravelj skozi vas domov, skočil je naenkrat iz neke gostilne fant Franc Florijančič in napadel fanta Pečnilka z gnojnimi vilami. Udaril ga je čez glavo in levo roko tako, da je moral PeČnik zaradi težke poškodbe v bolnišnico v Ljubljano.
PRIMORSKE NOVICE.
Ustrelil se je v Trstu 201etni steklarski pomočnik Franc Achfeer iz iStutgarta. Njegovo stanje je opa-
sno.
Diamantni slepar Lemoine v Trsta?
Pariška policija je dobila tajno obvestilo, da je diamai-tni slepar inženir Lemoine skrit v Ti.stu. Lemoine je bil rojen v Trstu kot sin francoskega konzula in prebil z otročja leta v tem mestu. Eden najizvežbanejših detek-vivov je prišel včeraj v Trst, da izsledi Lemoina, če je res tam.
Ponesrečil se je v Kranju pri raz-sekavanju drv z električno napravo Dolenčev hlapec.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Umrl je v Feldhofu pri Gradcu dne 23. julija Florijan Vizovišek, hiv^r župnik pri Sv. Erui na Spodnjem Štajerskem ; rojen v 3. maja 1841 v Go-tovljah, v niasnika posvečen 1. julija 1SGS.
HRVATSKE NOVICE.
Uspehi analfabetskih šol na Hrvatskem. V Dugojresi je z velikim u-pe-hom poučeval učitelj Tomičič zlasti tamošnje tvorniške delavce v čitanju in pisanju. V Sapni je kmet Ivan Vida kovic dovršil tečaj in naučil osem tovarišev brati in pisati. Za drugi te-i"aj. ki ga priredi, >e je prijavilo že 2d učencev. V zagrebški ljudski šoli v Krajiški uli<-j je poučeval Josip Ljubič, podpredsednik društva za prirejanje analfabetskih tečajev ter dosegel lepe uspehe pri 16 učenkah. Tudi v Svinišču pri Omišu in Trogiru v Dalmaciji so te dni otvorili take šole. otvorijo jih še v Vojnicu in Goli ter v okolici sušački.
Strela je udarila pri Novemgradu blizu Karlovca v hrast, ki so se pod njim vedriii kosci, ter ubila na mestu 34 let starega M. Čavloviča. Iv. Cav-lovieu je strela strgala obleko s telesa in mu vso kožo počrnila. Vsled prestanega strahu je zblaznel. Dva mladeniča in dve deklici so nevarno opečeni. Vseh pet so prepeljali v bolnišnico v Karlovem
BALKANSKE NOVICE.
Konstitu cionalne naprave v Bosni.
Sarajevo. Proklamacija ustave na Turškem je napravila mogočen vti.sk na bosansko prebivalstvo. Mohame-danci in Srbi so navdušeni in pričakujejo, da se sedaj uvede ustava tudi v Bosni in Hercegovini, češ. da bi bilo i sramotno, ako bi bila Avstrija bolj nazadnjaška kakor Turčija. Tudi v ! vladnih krogih prevladuje mnenje, da ! so časi absolutistične vlade šteti in da je vprašanje najbližje bodočnosti, da j se tudi v Bosni uvede ustava.
Dunaj. Sekcijski načelnik v skup- i nem ministerstvu Horovitz, čigar mnenje o vplivu dogodkov v Turčiji na Bosno so včeraj reproducirali razni listi, izjavlja, da je pač o tej stvari govoril z nekim časnikarjem, da pt. ni upravičen dajati programatične izjave o namerah bosanske uprave.
Kače v Bosni V Bosni, zlasti okoli Travnika in Mostarja, je mnogo strupenih kač. Leta 1906. je bilo pičenih 206 oseb ter 9741 ovac, koz ter drugih domačih živali, ki jih je vsled pika poginilo 2041. Deželna vlada je razpisala nagrade za pokonča van je strupenih kač ter izplačala za 271 tisoč glav te golazni lepo svoto 135 tisoč kron.
RAZNOTEROSTI.
V 40 dneh okrog zemlje. Angleški polkovnik Burnley-Campbell, vreden rojak onega Fogga, ki je po Jules Verneju postal nesmrten, je rabil za popotovanje orog zemlje samo 40 dni. Sel je po naslednji poti: od Livepo-ola v Quebec sedem dni z ladjo po morju, od Quebeca v Vancouver tri dni in 12 ur po železnici, iz Vancou-verja v Yokohamo 12 dni po morju, iz Yokohame v Tsurugaok (skozi Japonsko) en dan z železnico, iz Tsurugaok a v Vladivostok dva dni in 12 ur po morju, iz Vladivostok a v Moskvo enajst dni in 12 ur po železnici, iz Moskve v Ostende dva dni in dvanajst ur po železnici. Še isti dan je dospel "Globe Galloper" iz Ostende-ja v Dover. Najbolj zanimivo pri tej vožnji je, da polkovnik ni zamudil nobene zveze vlakov in parnikov. Upati je, da bodo v prihodnjih letih rivali simpatičnega Fogga še preje dospeli okrog zemlje. Ko bo leta 1921 4001et-
nica smrti Magelhaensa, slovitega obhod nik a zemlje, bo mogoče priti že najbrž v enem mesecu okrog sveta. Čez atlantski ocean se bo prišlo v 4 in pol dneh s takozvanimi "oceanskimi veternimi psi", ki preplovejo 25 morskih milj na uro; v Ameriki bo druga transkanadska železnica, ki se se gradi, vožnjo po suhem znatno skrajšala; ravno tako bo krajša vožnja vsled proge, ki bo vezala trans-mandžursko železnico s fusanskim zalivom. Končno bodo v kratkem vla^ ki transsifoirske železnice tekli veliko hitrejše od sedaj.
Madžarsko pravosodje. Madžarska odvetniška zbornica je disciplinirala romunskega poslanca Maniu radi tega, ker je imel na svoji odvetniški pisarni romunski napis. Maniu se je proti temu pritožil, a sodišče je ukrep odvetniške zbornice potrdilo, češ, da je Maniu z romunskim napisom "škodoval časti in ugleda odvetniškega Btann",	, i	,
DAROVL
Za nesrečne pogorelce na Bledu so darovali:
Andrej Ulčar, Elk Park, Mont
$5.00.
Dosedaj nabrano in izkazano
$105.40.
Od tega zneska smo nakazali danes potom poštne hranilnice županskemu uradu na Bledu svoto 500 (petsto) kron kot prvi prispevek nesrečnim pogorelim Blejčanom od o-nih ameriških tukajšnjih rojakov, ki sočustvujejo z rjimi. Veseli nas, da je imel dosedaj edino le naš priob-eeni oklic tako dober uspeh, ker smo v par tednih nabrali znatno svoto 500 kron, za kar se v imenu ponesrečenih pogorelce v in imenu Človekoljubja zahvaljujemo prav iskreno vsem blagodušnim darovalcem in nabiralcem. Nadejamo se. da bodemo zaruogli poslati čez nekaj tednov zopet toliko in prosimo vsled tega vse cen j. naročnike, naj vrlo agitirajo v prid sklada za nesrečne pogorelce na Bledu. Jako umestno bi bilo tudi, ako bi posamezna društva pri svojih sejali kaj malega nabrala, kajti iz malega raste veliko.
Uredništvo "Glasa Naroda".
JOHN KRAKER
EUCIJD, O.
Priporoča rojakom svoja izvrstni VINA, ktera v kakovosti nadkrilju jejo vsa druga ameriška vina.
Radeče vino (Concord) prodajan po 50 centov galono; belo vine (Ca tawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VI NO JE-60 GALON.
BRINJE V £0, sa kterega Bern im portiral brinje is Kranjske, velja 13 steklenic sedaj $13.00. TROPINO VEO $2.50 galona. DROŽNIK #2.71 galona. — Najmanje posode sa iga-cje ao 4% galone.
Naročilom je priložiti denar.
Za obila naročila se priporoča JOHN TRAKKK,
Okle.
Naznanilo.
Rojakom Slovencem in Hrvatom kteri potujejo čez Duluth, Mi«i|r| priporočamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon-a,
409 WEST MICHIGAN ST„ DULUTH, MINIT., kteri ima svoj.
SALOON
prav b&so Kolodvora. Vsak xojak J« pri njemn najbolje postrežem
Pošilja denarje t ste« domovine najceneje ta naJUMaJe po našem posredovanja; —stopa ase v vstfh p*-eUk. Torej pazite, da se na vsedeU na Km laskavim besedam niSmOne* žev, kterik v Dnluthu tudi na manjka. Spoštovan jem
FRANK 8AKSA 00.
Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^
zmodernlm kogl)! ščam.
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah is druge raznovrstne pijače ter unžjshg smodke. Potniki dobe pri meni Čedno prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanov se toplo priporoča
Martin Potokar
564 So. Center Ave. Chicago, lili
FOSOR!
V zalogi "Glas Naroda" je ušla jodučna knjižiea, ld obsega M strs-lij, s naslovom: fnkir ss pestsns UMrittfl dršav|}aa? Ker js kajUiea
»ko potrebna in koristna, naj jo ta-*oj naroči vsak rojak. Stane samo > centov, ktere pošljite v poŠtam


. -
Ako hočei dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako »e obrni na
Martin Geršiča, 301-303 K. Northern Ave., Pueblo, Colo
*ndi naznanjam, da imam
t zalogi vsakovrstno suho
meso, namreč: i .
klobase, rebra, jezike
Sunke itd. Govorim v vseh slovanskih
"O wj .1'OlJHl
A * ■ 1. - —	Ow
obilni obiak.
9LM--W 1-fffJP 1
10» Greenwiek Bt^ lis v Turk, M. V
Pozor Roiaki!
NoToimajdeno garantirano mazilo » plelaste in golobradce, od katerega v I tednih lepi lasje, brki in brada popol> noma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in oxebliso Vas v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da ie to resnica se jamči $500. Pri na ročni blagovolite denarje po PostMone) Order pošiljati.
Jakob Wahfii.
P. O. Box 69 CUEVeLAND, OHIO.

Slovencem in Hrvatom priporočam svoj
SALOON
v obilen poset. Točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey ter
imam v zalogi zelo fine smodke.
Rojakom pošiljam denar* je v «£at*o domovino hitro in poceni.
Pobiram naročnino sa "'Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. Z velespoštovanjem
Ivan Govže,
Ely, Minn.
Na koga se zanesti
v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti Izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil.
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trošili denar pri dragih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irlranešega zdraznika tega feavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno.
Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki.
Ozdravljen rane na licu od zobobola.
Cenjen! gospod doktor!
Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjen in preprič an sem, da sem le po Vaših zdravilih zadobii popolno zdravje, nad katerim sen bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravega, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po širni Ameriki.
S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni.
Franc Steklasaa
3141 St. Clair Ave. N. E.
Cleveland, O.
310 Midlant Ave. Rockdalle. 111.
Velecenlem eospod doktor!
Vam naznanim, da sem prejel
zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj, sem
popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zah valjniem ter pripo rožam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo po mano; o.
Vas še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priateJj
Jakob Likar
Box g-ti West Newton. Pa
l
Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti
Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis-jmu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov :
THIS
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
NEW YqRK, N€Y
140 WEST 34th STREET, ft
Zdravju
najprimernejša pijača 3©
♦♦LEISY PIVO^
it
ktero je varjeno iz najboljšega importlranega češkega hmela.	čsga
naj nikdo ne zamudi poskusiti ga. J svojo iastno korist, kakor iidž ? koinsi svoje družine, svojih prijateljev us irugih.
Lelsy pivo je najboij priljubljeno ter se dobi * ?sta -ij.jii-t gostilnah. Vse podrobnosti zveste G*o Tf*valkar-jn 6102 3. -•.■*<1 ^ ri ^ kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPAQ
CLEVELAND, O*
i
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosullch.)
ns Najprrpravnejsa in najcenejša parobrodna črta ?sa iiivsnee in Hrvate,
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington*
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO.
y k spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični
brzojav:
ALIOl, lAUBA, MABTHA WASHINGTON, % AJftGKNTINA.
\ meaeoih majn in Jnnijn ae bodeta zgori] navedene mu btodotjn pri-drniUa So dva druga nova potniika parni ka.
428.60
Cine voznih listkov Iz NEW TORKA za III. razrid io it:
TBSTA........................................
LJUBLJANE...... ............................
KEKB..........................................
ZAGBKBA..........................................939.30
KARLOVCA........................................
IL BAZBBtD do TBSTA ali RBKB............ ...............$5X50 do
Parobrod "ALICE" odplnje 2. septembra 1908. Parobrod 'fMARTHA WASHINGTON" odplujo 16. septembra 1908.
Fh&p* Brtw. & Con Gm* Agents, s wasifa^o® st«^ mmmm
Kaxol May; m "Glas Naroda'
L. P.
DRUGA KNJIGA.
PO DIVJEM KURDISTANU.
(HadaljcTanj«.)
"N« vrjaroem. Sinoči niso spali, torej bodo danes zelo trudni. Poleg tega sem prej vsakega obdaril z bakšifiem, za kterega si kupijo rakije, kar bo še pospešilo njih zaspanost. Sioer sem pa po natančnem opazovanju dognal, da se vežna vrata neslišno odpirajo in zapirajo. Ce sem le nekoliko previden, me n« bodo dobili-*'
"Toda 4e te zasačijo?"
"Brez skrbi. Napram stražnikom se že zgovorim, in ee bo treba, tedaj pač uporabim silo."
"Kam pelješ Amadaf"
'1 Zapustil bo še v istem trenutku mesto."
"S kom!"
"S Halefom. Z njim jaham takoj sedaj pred mesto, da v okolici dobiva pripraven prostor za skrivališče. Halef si bo pot zapomnil in peljal tvojega sina na določeni proctor.''
"Toda kako prideta mimo straž pri mestnih vratih f"
"Straže obeh niti videle ne bodo. Poznam mešto v zidovju, kjer se pride lahko neopaženo čez zid."
"In mi takoj za njima odidemoT"
"Ne, temveč počakamo vsaj en dan, da ne vzbudimo sumnje."
"Toda Amad bo med tem v veliki nevarnosti, ker bodo preiskali naj-brf celo okolico."
"Tudi za to je že preskrbljeno. Nedaleč od mestnega zidovja se nahaja strm prepad, kamor >e pač nihče ne upa. Tja položimo nekoliko cunj Ama-dove stare obleke, ktero raztrgan.o. Cunje bodo našli in menili, da je Amad padel v prepad."
"Kje se pa preobleče?"
"Tukaj. Tudi brado si mora obriti."
"Torej bom res videl v kratkem! Ah, emir, kakšno veselje!"
"Toda stavim pogoj, da ne povzročite šuma in ropota v hiši."
"Mirni bomo. Toda naša Mersina ga bo opazila, ko pride v hišo, ker stoji vedno pred kuhitijo."
"To moraš ti preprečiti. Halef ti sporoči, kadar pride Amad. Ti greš
lase med zobe. Obleko, ki me je pri plezanju, ovirala sem odložil. Ko pridem do prve veje, potegnem sveženj navzgor. 'Lindsay pripleza za menoj in kmalu spraviva kole pred votlino v drevesu. Votlino predščem. Bila je res štiri čevlje široka, toda zdolaj precej večje obsežnosti
Sedaj pričneva kole vtikati v drevesno duplino, da naredimo trdo oporo. Delo je moralo biti zelo zanesljivo, ker oe spusti le en kol v duplini lahko pade Amad el Gandur navzdol, od koder ne bx več prišel na svetlo. S precej velikim trudom in s pomočjo najinih nožev se nema delo koneeno poereci. Tla, oziroma podloga Amadovemu ležišču je bila trda in varna.
"Sedaj pa na kole mahu, slame, listja in trave!"
Zopet splezava navzdol in nalbereva obilno mahu, trave in listja. Vse skupaj povijerva v moj plašč in po kratkem trudu je bilo skrivališče, kjer se je laho prav ugodno počivalo, gotovo.
"Junaško delala," -reče Anglež in si obriše pot s čela. "Amad bo dobro stanoval. Sedaj še hrane in pijaiče, pipo in tobak, in divan je gotov."
Vrneva se k Halefu, kterega je že skrbelo, kje se tako dolgo mudiva.
"Master Lindsay, ostanite nekoliko pri konjih, kerTnoram hadži" Halef n pokazati srivališče!" režem.
Dttfa
Važno za rojake.
ki nameravajo potovati m o vino.
▼ staro do-
BRZOPARNIKI francoske družbe, severonemškega Lloyda in Hamburg-ameriške proge,
kteri odplujejo iz New Yorka v Evropo kakor sledi:
V	HAVRE (francoska proga):
LA LORRAINE odpluje dne 20. avg. ob 10. uri dop.
LA TOURAINE odpluje dne 27. avg. ob 10. uri dop.
LA SAVOIE odpluje dne 3. sept. ob 10. uri dop.
V	BREMEN
(severonemški Lloyd):
KAISER WILHELM IL odpluje v torek dne 18. avgusta.
takoj k gv>spodarici in jo niutiš. da ne bo videla Amada, ko bo stopil v hišo. KAISER \V 11,H KLM DER GROSSE
Tu ni U / ko, in :i.t-Jten. pi i pel je Halef Amada v tvojo sobo, ktero takoj zaklenite."
Ilahi e nt ii* ni < -t dial n:< Jej;a k« nja, t<>i ej se napotim iz sobe. Ko jrren, n iuio A:;_Ii i' -« n.e j><»klit-e LimL-ay k s-ebi. "Smem govoriti, Sir?" "Da."
"Cujem konje. Jahati? Kam?" "Pred mesto." "Well; grem z vami."
"Namenil sem se v gozd. Prisiljeni boste jahati po grmovju." "Bom jahal."
Bil je kn a u «ri t«w Njegov konj je bil takoj pripravljen, nakar se na- , potin.o ]>■ inerjtu -n skozi vrata v . kolieo. Obmenio proti Azi in Miji. Pot Za vsa pobližna ali natančna poje bila tu k.- <»zka,	nx-iali razjahati in konje voditi za seboj. Pri jasnila glede potovanja pišite pravo-vratih na- n;>.> za dr.- al:, ker so tam čuvali Arnavti, ki so n.e poznali že od j časno na:
včerajšnje parade.	FRANK SAKSER CO.,
Ko pridemo v de.ino. obrnemo konje na levo proti gozdu. Drevje jc 1Q9 (jreenwich St., New York, bilo precej redko, torej »rno ?iožno jahali. Kmalu do<pemo do nekega neza-rastlega prostora, kjer raz jahamo in se vležemo v travo. "Zakaj sem pripeljati f" vpraša Lindsay. "Skrivališče iščem za Amad el Gandurja." "Ah! Kmalu prost?" Razložim mu svoj načrt.
"Krasno!" reče. "Lepa nevarnost! Zasačiti! Boksati! Streljati! Well; seai zraven."
"Master, saj nam ne morete niče=-ar koristiti!"
"Ne? Zakaj ne? Pobijem vsakega na tla, ki se nam bo vstavljal! Prost in svoboden Englishman. Yes!"
'No, bomo videli! Tam na levi je mesto, kjer se lahko pride neopaženo
odpluje v torek dne 25. avgusta
KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje v torek dne L septembra.
V HAMBURG (hamburško-ameriška proga):
DEUTSCHLAND odpluje dne 27. avgusla ob 1L predp.
DEUTSCHLAND odpluje dne 24. sept. ob 10. uri dop.

kteri vam bode točno odgovoril in 1 vas podučil o potovanju.
-o-
Dalje so Še krasni poštni parniki na razpolago, kteri odplujejo kakor sledi:
V HAVRE (francoska družba):
LA LORRAINE odpluje dne 20. avg. ob 10. uri dop.
Čez zid. V bližini moramo iskati skrivališče. Hočete pomagati?" "Gotovo!"
»' "Torej se razdelimo! Vi greste naravnost, in midva s Halefom vsak na svojo stran. Kdor dobi prvi ugodno mesto, ustreli iz svoje pištole in počaka tako dolgo, da se mu ostala dva pridružita.''
Torej se razdelimo. Gozd je postajal čimdalje bolj teman, in iskal sem dolgo časa, ne da bi kaj ugodnejra opazil. Tu začujem strel. Korakam torej V smeri, od ktere je prihajal strel, in kmalu opazim Angleža pri nekem grmovju, kjer so poganjali štiri velikanski hrastje. Anglež je odložil čevlje in tudi vrhnjo obleko. Tudi negov rudeče-črno križasti turban leži na tleh. "Dvakrat ustrelil. Skrivališče zvohal." "Kje?"
"Uganite! Ne boste pogodili!"
"Bomo videli."	- - -
Bil je bos in brez vrhnje obleke; torej je najbrž plezal Skrivališče je dobil torej najbrž kje na hrastih. Toda bili so tako ogromni, da je bilo Bkoro nemogoče plezati po njih; takoj zraven pa je stala vitka jelša, ki je svoj vrh zarastla v mogočno hrastje, tako da je bilo z jelše lahko priti na hrast. Nekako sredi mogočnega drevesa zapazim votlino. "Jo že imam, Sir!" min rečem.	.
"l£je?"	"
"Tam zgoraj. Deblo je votlo."
"Well; dobili. Sem bil že zgoraj!"	i
"Torej dobro plezate?"
"kot veverica! Yes!"
"Najbrž je votlo celo drevo!"
"Gotovo."
"In kdor spleza do luknje v sredi drevesa, pade navzdol in ne*pride več iz drevesa.''	m
"Pravilno! Ne more ven." "Torej ste s svojim skrivališčem propadli!" j • "Skrivališče je dobro zelo dobro. Le skrbeti, da ne pade navzdol!" j! "Kako?"
"Ah, tega ne veste! Htp, master Lindsay prebrisan adut! Lep dogolek! Krasen! Bi rad plačal! Gorjačo odrezati in v votlino pritrditi povčez. .Veliko maha tukaj. Mah povrh položiti. Ne more navzdol pasti. Skrivališče gotovo. Lepo stanovališie! Krasna vila!''
"Pa ste jo res pogodili! Kako velik je premer dupline?" "Približno štiri čevlje. Ali znate plezati?" "Da. Drevo si hočem najprej pogledati." "Ne sam na drevo. Takoj preklje seboj vzeti." "Pa jih vzemimo; vsaj po tleh leži dovolj prekelj.'' "Toda kako navzgor prinesti? Plezati in prenašati? Ne gre." "Jaz imam laso s seboj. Spremljala me je na vseh mojih potovanjih, ker tak jermen je zelo koristna stvar." "Well, torej začnimo!"
"Le previdno, Sir. Najpreje »e moramo prepričati, če smo sami. Ker se angleško pogovarjava, nas živa duša tukaj ne more razumeti; torej izdajalcev in poslušateljev se ne bojiva. Toda predno pričneva delati, se morava zavarovati."
"Torej poiščite; medtem bom jaz kole skupaj znosil.'' Vao okolico pre iščem in se prepričam, da ni nikoe v bližini; nato pa Tf>riAm pomagati Angleža, ki je bil zelo navdušen, da v sredi drevesa postavi vilo. Skupaj odreževa okoli deset močnih drogov, nekaj nad štiri čevlje dolgih, toda tako, da zakrijeva vsak sled za seboj; ko sva bila s tem gotova, si odvijem ogrinjalo okoli pasu, pod kterim sem nosil laso zavito okoli telesa. Dočim zveže Anglež z osemkrat preganjeno laso. ki se ni mogla strgati, pripravljene kole, splezam jaz na drevo in vzamem drugi konec
V BREMEN (severonemški Lloyd):
GROSSER KURFUERST odpluje v četrtek dne 20. avgusta.
BREMEN odpluje v četrtek 27. avgusta.
PRINZ FRIED RICH WILHELM odpluje v četrtek dne 3. septembra.
V HAMBURG (hamburško-ameriška črta):
PRETORIA idphaje 15. avgusta ob 12. opoludne. KAISERIN ŽUGUBTE VICTORIA odpluje 20. avgusta ob 12. opolndne.
GRAF WALDERSEE odpluje 22. avgusta ob 2. uri popoL
PRESIDENT LINCOLN odpluje 29. avgusta ob 1L uri dopol.
AMF.RTKA odpluje S. septembra ob 1L uri dop.
PRESIDENT GRANT odpluje 5. septembra ob 12. opoludne.
V TRST '(avitro-aineriška proga):
ALICE, odpluje dne 2. sept.
V	ROTTERDAM
(Holland-.\merican Line):
NTEUW AMSTERDAM odpluje dne 18. avgusta ob 9. zjutraj.
RYNDAM odpluje dne 25. avgusta ob 9. zjutraj.
POTSDAM odpluje L septembra ob 9. zjutraj.
NOORDAM odpluje 8. septembra ob 9. zjutraj.
V	ANTWERPEN
(Red Star Line):
ZEELAND odpluje 22. avgusta ob 1L uri dopol.
KROONLAND odpluje 29. avgusta ob 11. uri dopol.
VADERLAND odpluje 5. septembra ob 11. uri dop.
FINLAND odpluje 12. septembra ob 11. uri dop.
V SOUTHAMPTON
(American Line):
ST. LOUIS odpluje 22. avgusta ob 10. uri dopol
PHILADELPHIA odpluje 29. avgusta ob 10. uri dopol
ST. PAUL odpluje 5. septembra ob 10. uri dop
NEW YORK odpluje 12. septembra ob 10. uri dop
ST. LOUIS
odpluje 19. septembra ob 10. uri dop
V	CHERBOURG (White Star Line):
MAJESTIC odpluje 19. avgusta ob 10. uri dop
OCEANIC odpluje 26. avgusta ob 10. uri dop
TEUTONIC »dplnje 2. septembra ob 10. uri dop.
ADRIATIC odpluje 9. septembra ob 9. uri dop.
MAJESTIC odpluje 16. septembra ob 10. uri dop
Vožnje listke sa navedene parnik e | prodajamo po isti ceni kakor v glav nih pisarnah parobrodnih dražb.
Ako kdo želi pojasnila še o dru gih, ne tukaj naznanjenih pamikib naj se s zaupanjem obrne pismemzr potom na znano slovensko tvrdko:
FRANK SAKSER OO.. 109 Greenwich St.. New York, in postrežen bode vsakdo vestno ir hitro.
Vsakteri potnik naj si uredi tako da pride en dan pred odhodom par nika v New York.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York pričakuje ga naš vslužbenec na po staji, dovede k nam v pisarno tei spremi na parnik brezplačno. Ako pa dospete v New York, ne da hi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko ii postaje (Depot) telefonirate po Številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega vslužbenca p* Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso smožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York.

Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom,^ kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod lmenon "Narodni Hotel/*na 709 Broad St., edsz največjih hotelov v mesto.
Na čepu imam vedno svere pivo, najbolj-Se vrste whiskey, kakor naravnega dom« napravljenega vina in dobre smodke.
Na razpolago imam čez 36 urejenih sob sa prenočitev. — Vzamem tndi rojake ni stanovanje. — Krrepcjska ksfelaja!
Za obilen poeet se priporočam udanf
Bo£o Oojaovlč,
JohutfTi, Pa.

Nižje podDisana Driooro-
Sam pela;otii^.£ j. ^____
in Hrvatom svoj........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
oo o o NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci ia Hrvatje dobe.............
stanovanje in hrano
proti nizki eeni. žba solidna. .. ..
7? ihiVn r.osp*
T~- ? -ji ..
Postre-
Generale Tmdanlipi
(Francoska parobrodna družba.)
SIREKT1A ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, IHOMOSTA IN UtlBLJANEr.
Poštni parniki ao:l
1*Ia Pro/encc" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih mo&
Savoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,(XX)
•La Lorraine" „ „ „ ..................12 ooo 25 000	l
'LiTouraine , „ „ ..................10,000 „ 12 000 ,	Z
^Bretagne" ............................... 8 ooo " 9 000 "
-LaGasgogne"................................ 8,000 ;'. 9,000 „	^
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
?arniki edplojejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nrfi iopoludoe iz priatanišča št. North ill ver, ob Morton St., N. T.
*LA LORRAINK	-0. av^. 19us *LA SAVOIE	24. sppt. 1908.
»LA TOI.HAINE	27 *vg. >M)* »LA PROVENCE	L okt. 1908.
*IjA SAVOIE 3. sept. 1908 *LA LORRAINE	8. okt. 1908.
*LA PROVENCE	10. *ept. 190P *LA TOURAINE	15. okt. 1908.
*LA LORRAINE	17. sept. 1908 *LA SAVOIE	22. okt. 1908.
POSEBNA PLOVITVA.
Parnik FLORIDE odpluje dno 29. avgusta 1008. Novi parnik na dva vijaka CHICAGO odpluje dne 5. sept. 1908. Samo kabine II. razreda!
___h
C«n* drugega razred« do Havre; 46f>.»w u nlj«.
--st—— -
\ , K /j TI trt.r^ i. .......
je za imrj k or z jato
]>ri svojih rojakih FR. SAKSER CO-, lt'.o Orecnvicli Sr., New York, in 6104 Si. Cia:r Ave., Cleveland, O.
"»—■V -^»»»^.■'»»v. ^WvA^ntw^VM
ROJAKI. NAROČAJTE SE !* j 'GLAS NAŠO DA," NAJVEČJI IK A.JCENEJŠI DNEVNIK ;
)FR. SAKSER CO. j | SLOVENSKA -:- -:-
KACKAJHLO
_ I
IN PBIPOBOČILO IVAN PAJK,
P. 0. Bok 126, Oonsmangh, Pa.,
)e s nami ▼ Bvsai, vsled česar ga vaem canj. rojafeom ia Coneroaugh. Pa^ is Ak^Hrt topfe miypiniiamr
PotAUk Ima tndi v nlofi saano-vrataa slwreeake knjige po lavirmll cenab.
FRANK SAESEE CO. ("aiM Uaroda.")
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Johnstownn, Pa., in okolici priporočamo našega »Astepni-
FRAN OABHE5JA, 1106 Virginia Ave., Johnstown, Fa.
Preje je bival na Power St.
Dotižmk je pooblaiSen pobirati naročnino za list in knjige ter je s na* mi ie ve« let v kupSijskej svesL Spoštovanjem Frank
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Oregon City, Oreg., ii okolici naznanjamo, da je sa tamoA np. okraj naft pooUaReni aaetopnit
60S Main 8L, ali P. O. Bos 104
Oregon Gtty, vsled Sesar ga rojakom prav topi« priporočamo.
FRANK HAKBB1 OO., 10» Greenwich New Točk, N. T
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Pueblo, Colo., in okolici naznanjamo, da je aa tamo&nji okraj
naš zastopnik
Mr. PETER OHULIO, SOS B. Northern Ave., Pneblo, Oolo.,
ki je pooblaščen pobirati naročnino sa "Glas Naroda" in knjige, vsled česar gs rojakom najtopleje priporočamo.
Upravništvo "Glass Naroda".
PODRUŽNICA
EDINA, NAJVEČJA
6104 St. Glair Ave. N. E. Cleveland, 0.
POŠILJA NAJHITREJE
= DENAR V STARO DOMOVINO =
C. kr. pofttna hranilnic« izpla£n|e vse vsote.
KUPUJE IK PRODAJA AVSTRIJSKI DENAR
PO DNEVNEM KURZU.
Sprejema d»?i)arne vloge ter jih. nalaga v za-'nesljive hranilnice ali posojilnice i«o4in4^% o-jbresti. Vsak nložnik dobi izvirno hranilno k; ji-[žico. Obresti teku od dneva uloge. Izplačuje u-loge na hranilne knjižice in daje posojila nanje.
^PRODAJA PAROBROPHE LISTKEj^
ža*razne parobrodi:e druž e i»o izvirnih ce-ah. Kdor od roj a ko 7 kupi v <. livelanilu listek za parnik, se ga počaka v New Yorku na kolodvoru ter oipelje na parnik ali v kak cenea hotei; prev same se t*uli vsa skrb za prtljago. Na ta način s*-prihran» uotnikom mnogo truda in denarja
Spr*iema naročila na
QLAS NARODA
GOSTILNA -:■ -:- -:-
KAKOR TUDI
TRGOVINA Z VINOM IN ŽGANJEM
NA DROBNO IN DEBELO {WHOLESALE VND RETAIL)
V CLEVELAND-U
-: JE :-


Travnikar-ja
in druge slovenske L;-te. Prodaja razne knjige, koledarje, pratike in 3prejema vsa v tiskarski posel spadajoča d?la.
Kdor hoče biti dobro in pošteno po strežen, naj se otme na podružnico, gf ^
^=6102 St. Glair Ave,, N.
CEINE INIZKE.
PRIŠTINO VIINO
od SOc. do $1.25 gal
Kupujte kar potrebujete od domačinov, ne pa od tujcev, kteri Vas v sili ne poznajo.
\